Starši, odločite se v prid svojemu otroku. Prijavite ga za dvojezični pouk!
LETO XXXII. — Številka 35	28. avgusta 1980 Cena 4.—šil. (5 din)
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Komentar o Poljski
stran 2
»Javna roka«
stran 3
Tisočak za nemško mašo
stran 4
Srečanje na Zilji
stran 8
V_______________________)
NASTOPALI BODO NA OKTOBRSKEM TABORU:
Pisatelj Peter Turrini
»Slovenci ste preveč skromni! Zelo važno bi bilo, da bi postali
malo manj skromni!« je povedal Peter Turrini, pisatelj in dramaturg v posebnem pogovoru z Našim tednikom, ko smo ga predstavili našim bralcem. Peter Turrini sodi danes med najbolj priznane sodobne pisatelje, kar pa ne pomeni, da ni ospora-van. Sam prizna, da je zapustil začetniško pot in piše angažirano graditeljsko literaturo. Peter Turine bo nastopal na Oktobrskem taboru prvič, bral bo na osrednji prireditvi, v novembru pa še v drugih krajih dvojezičnega ozemlja. Da razume položaj koroških Slovencev, je povedal tudi v pogovoru z Našim tednikom: »Doživel sem, da je biti Slovenec na Koroškem skorajda rasna sramota.«
Dvojezično v osmo desetletje Zoper protimanišinski pakt
Pod gesli v naslovu se hoče dvojezična prireditev Oktobrski Tabor/Oktober Arena postaviti zoper protimanjšinske vsebine, ki jih na Koroškem razširjajo ob 10. oktobru in okoli njega, pa ne samo zoper, temveč predvsem nuditi nove vsebine in kvalitete.
10. oktober — obletnica plebiscita 1920 — na Koroškem ni samo posamičen dogodek, temveč je vsakoletna kristalizacijska točka protislovenskega koroškega nem-škonacionalizma.
Celotna zgodovina proslav ob 10. oktobru to potrjuje in sama ta zgodovina bi bila zadosten vzrok, da bi rekli: »Nimamo nobenega vzroka za praznovanje!« — tudi če se izvzame dejstvo, da dogodek sam, plebiscit leta 1920, ne daje povoda za praznovanje, razen mor-
da zabubanim nemškonacionalnim in notoričnim nasprotnikom manjšine, ki hočejo ovekovečati svojo »zmago v nemški noči«
Zato si je Oktobrski Tabor/Oktober Arena postavil za cilj, da razvije in prakticira alternative, in sicer ne alternativne oblike desetook-tobrskih proslav, temveč alternative 10. oktobru kot dnevu protimanjšinske gonje in kulminacijske točke protimanjšinske politike na Koroškem.
Na konceptualni ravni pri tem proti enosmerno nacionalnemu mišljenju nemškega nacionalizma s svojim okrnelim in provincialnim odklanjanjem vsega drugačnega in drugojezičnega postavlja načelo dvojezičnosti — pač izhajajoč iz dejstva, da na Koroškem živita dva naroda, ki govorita dva jezika.
Oktobrski Tabor/Oktober Arena skuša uresničevati ta koncept praktično — predvsem na kulturni in kulturnopolitični ravni. Korakarjem na Starem in Novem trgu skuša postaviti nasproti odprte, nekrčevite in dvojezične kulturne prireditve in tako poskuša spodkopavati razširjeno protimanjšinsko mržnjo na Koroškem.
Če bodo torej letos uradna mesta prirejala pompozne pohode z nošami, ki se po strukturi in vsebini ne bodo bistveno razlikovali od zloglasnih pohodov v letih 1960 in 1970, pa bo Oktobrski Tabor/Oktober Arena — s podporo obeh slovenskih osrednjih organizacij — organiziral vrsto prireditev, na katerih bo nastopal širok spekter znanih in manj znanih toda kvalitetnih in samosvojih umetnikov iz Avstrije in sosednega inozemstva.
Od sredine septembra bo pod skupnim naslovom Oktobrski Tabor/Oktober Arena na dvojezičnem ozemlju prišlo do nastopov kantavtorjev (Liedermacher), literarnih branj, kabareta, pevskih nastopov in predavanj, kjer bodo med drugim sodelovali Sigi Maron, Heli Deinböck, Bernhard C. Blinker, Klub slovenskih študentov na Dunaju, Peter Turrini, slovenski pisatelji s Koroške in nastopajoči iz Slovenije.
Za glavno prireditev, ki bo, 11. oktobra 1980 (popoldne in zvečer), na sejmišču v Celovcu v hali 3, je že bilo mogoče pridobiti Andreja Hellerja, Petra Turrinija, skupini »Schmetterlinge« in »Auflauf« in druge. Pogovori še tečejo s Helmutom Qualtingerjem, Georgom Dan-zerjem in Eriko Pluhar, poleg tega bodo nastopile manjšinske skupine iz Avstrije — seveda tudi slovenske — in pesniki. Dokončni spored bo javljen pravočasno.
Medtem pa že teče podpisna in podporna akcija, ki hoče nagovoriti predvsem bolj prominentne Avstrijce in pridobiti njihovo podporo za pravice manjšin in za cilje Oktobrskega tabora.
Poleg tega je v tisku brošura, ki bo predstavljena tisku septembra in bo vsebovala dokumente Oktobrskega tabora vključno z njegovim konceptom pod naslovom »Dvojezično v 8. desetletje«.
UVODNIKI
Za dvojezični pouk
Učenje dveh jezikov že v osnovni šoli, čemu? Saj to otroka samo po nepotrebnem obremenjuje, mu krade veselje do šole. Čemu naj bi se torej učil dva jezika že v osnovni šoli. Naj se najprej izpopolni v enem jeziku, potem pa, ko bo znal kolikor toliko varno hoditi, naj se nauči še jezditi in plavati. Take in podobne ugovore čujemo dan na dan. Značilno je le, da so vsi naperjeni proti slovenščini. Pa še nadaljnje dokazilo, s katerim hočejo prepričati starše in otroke. Slovenščina je tako nepomemben jezik, tako malo ljudi ga govori, da se ga res ne splača učiti. Po drugi strani pa isti in podobni ljudje zagovarjajo učenje angleščine že v osnovni šoli, češ, angleščina je najvažnejši svetovni jezik. Treba je znati angleško, če se hočeš znajti.
Nič proti angleščini. Treba se je je učiti. V mednarodnem poslovanju je nujno potrebna. Toda pri nas na Koroškem, v našem zemljepisnem prostoru je znanje slovenščine le bolj potrebno, ne samo trgovske Posle, predvsem za medčloveške odnose. Zamisel rajnega dr. Joška Tischlerja, očeta Slovenske gimnazije, ki je leta 1945 kot član koroške deželne vlade izbojeval obvezno dvojezično šolo, je bila ta: že mladina naj se nauči oba deželna jezika,
sosed naj spozna soseda, njegovo kulturo, njegovo zgodovino, njegov narod, njegova čustva, njegov zna čaj. S tem, da ga spozna, ga bo tu dl bolj spoštoval, ga ne bo obre menjeval s predsodki, ki so bili krivi že številnim nesporazumom in tudi spopadom.
Nihče ni utrpel zaradi znanja več jezikov kake škode. Nasprotno, odprlo se mu je okno v svet. Postal je bolj razgledan, bolj sproščen, preskočil je plot utesnjenosti. Dostop do nadaljnjih jezikov mu je veliko lažji. Najlaže pa se nauči jezika otrok. Igraje se ga nauči, ko se igra s sovrstniki.
Slovenščina je pri nas na Koroškem jezik bogate človeške dediščine, jezik neprecenljivega kulturnega izročila in njegovih vrednot. Otroku vzeti pristop k tej dediščini, k temu izročilu, ali bi s tem otroku res koristili? Kakšno korist ima otrok, če zna manj, če duševno in kulturno, s tem tudi človeško obuboža?
Najdragocenejša dota, dragi starši, ki jo lahko daste svojim otrokom, je, da jim zavarujete vse neprecenljivo bogastvo, ki so ga podedovali od svojih staršev, svojih prednikov. Prijavite zato svoje otroke za dvojezični pouk, omogočite jim, da jim bojo vrata v svet čim širše odprta. Omogočite jim pa tudi, da se bojo laže znašli v svetu, da se bojo svobodneje in bolj sproščeno gibali, da bojo brez občutkov manjvrednosti srečavali sosede in se z- njimi pogovarjali.
Saj veste. Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš.
oktoberArena
oktobrskiTabor
Korenine korupcije
Da med prebivalstvom prevladuje mnenje, »da pač vsi politiki jemljejo«, ima svoj vzrok ne samo v kritični oddaljenosti poprečnega davkoplačevalca od političnih mogočnjakov v parlamentu ali deželnem zboru, temveč tudi v izkušnjah v najmanjši celici demokracije — na občini. Tudi tam se dogaja marsikje marsikaj, kar rani pravočutje posameznika. Na vasi še vidi politika v vsej njegovi človeškosti, z vsemi dobrimi lastnostmi in slabostmi. Na občinskem uradu spozna, da včasih najlepša občinska pota vodijo naravnost k hišam vidnih strankinih funkcionarjev in/ali občinskih mandatarjev. Na občini spozna trnovo pot do gradbenega dovoljenja, do prenamembe. Na občinski ravni pa tudi navaden človek še pregleda dimenzije izdatkov — in si sam ve prisojati, ali so le-ti bili potrebni ali ne.
Vse to potem projicira državljan na veliko — v deželnem in državnem merilu.
Da pa se je v trenutni politični situaciji zgodilo ravno narobe — namreč od velikega AKH-ja z več sto milijoni podkupninami navzdol do majhne občine (ki medtem niti obstoja ne več) z 10.000 šilingi za socialistično stranko —, pa ima tudi svoje razloge. Da je namreč v majhni, pregledni in neposredno doživeti občini tudi pritisk najbolj neposredno doživet. O velikih in oddaljenih zlobnih dejanjih je lažje govoriti in se nanje kregati kakor o delikatnih manjših kritičnih dejanjih, če se kdo le zaveda kompliciranih medsosedskih odnosov.
NT bo o takih primerih
redno poročal. Ne gre za očitke podkupovanja ali korupcije; gre pa za obsežnejše poročanje o okoliščinah, v katerih pride do tega ali onega sklepa. Da je volja bila močnejša od formalnega predpisa in dolžnosti. Nakazati hočemo ozadja, ki degradirajo občinsko kontrolo docela v funkcijo alibija.
Tokrat: dva primera iz občin Železna Kapla in Hodiše.
In da v takih primerih teoretično ni izključeno, da bi tudi kaj funkcioniralo po velikih zakonih okoli dunajske splošne bolnice.
P. S.: Kajti neodvisno od rešerš Našega tednika je te dni prišlo na dan, kako je že-leznokapelški župan in bivši poslanec Josef Lubas kot svoječasni okrajni strankin šef SPÖ prosil za podpore stranki: uvodoma je v pismu omenjenjeno, da je prizadeti podjetnik-klepar dobil poverjena dela za glavno šolo Velikovec, nato ga stranka naproša za primeren prispevek v podporo stranki. Povezava je očitna, datum pa je novejši, kljub temu pa v nobeni zvezi s kakšnimi volitvami, kakor Wagner vedno zopet zagotavlja.
Škandal okoli dunajske splošne bolnice pa je zajel tudi prominenco: aretiran je bil šef združenja industrialcev Fritz Mayer, ki je bil nekdaj generalni direktor ITT. Gre pa 13 miljonov v Liechtenstein. Sedaj, ko sedi tudi prominenca med tistimi, ki so podkupnine dajali, raste tudi upanje, da bo kmalu za zamreženimi okni tudi večje število jemalcev. Kajti le tako si morejo dajalci prikupiti svobodo, da namreč imenujejo imena jemalcev.
2/politika	 naš tednik	28. avgusta 1980
		
ANDROSCH V ŠKRIPCIH		PRAVDA: NEONACIZEM		KITAJSKO PRAVOSODJE		KAJ S TALCI?		ČILE: REFERENDUM
Sicer je poslanec ÖVP Stein-		Pred oživljajočim neonaciz-		Predsednik najvišjega kitaj-		Iranski zunanju minister		Čilski diktator Pinochet je
bauer žel za citate iz ano-		mom v Avstriji je te dni svari-		skega ljudskega sodišča		Ghotbzadeh se je izjavil za		obljubil svojim državljanom
nimnega pisma naslov »svi-		la moskovska Pravda: Poro-		Jing Jua je v uradnem listu		skorajšen konec afere okoli		demokracijo — za leto 1997.
nja«, kljub temu dogodki		ča, da avstrijske oblasti na-		»Nova Kitajska« objavil zah-		ameriških talcev, ki da od-		Sedaj pa hoče izvesti ljudsko
okoli kreditiranja nakupa vi-		cističnih provokacij ne pre-		tevo, naj bi na Kitajskem bi-		vračajo pozornost od dejan-		glasovanje o ustavi. Čilenci
le, v kateri stanuje finančni		povedujejo ali da se to zgodi		io pravosodje v bodoče manj		skih problemov v deželi.		lahko odločajo, ali »hočejo
minister Androsch, tudi vo-		le poredko. V zadnjem času		odvisno od komunistične		Pravtako je zanikal namen,		nazaj h kaosu, kakor je vla-
dilnim socialistom ne gredo		da prevladuje trend, da se		partije. Jua je zahteval te-		da bi postavili ameriške di-		dal pred 10. septembrom
v glavo. Kreisky pravi, da te-		izognejo prepovedim ter na-		meljito reformo pravosodja.		plomate kot špione pred so-		1973 (do puča proti Allende-
ga ne razume, pravosodni		mesto tega utemeljujejo po-		Doslej je najvišje ljudsko so-		dišče, češ da taka akcija ni v		ju) ali nadaljevati pot miru in
minister Broda trdi, da še		trebo po razjasnitvi prebi-		dišče podrejeno nadzorstvu		interesu njegove dežele. Se-		napredka, ki vodi do nove
naprej raziskujejo, odvetnik		valstva o nevarnostih stare		ljudskega kongresa KP. Če		veda pa vztraja Iran na čim-		demokracije«. Ilegalni sindi-
ÖVP Graff pa je zadevo ova-		in nove nacistične ideologije.		stranka opusti to pravico za-		prejšnji vrnitvi ogromnega		kati o komunikeju ugotavlja-
dil. Gre za vprašanje, ali pri		V ostalem Pravda ne pozabi		se, potem bo tudi na Kitaj-		premoženja, ki ga je bivši —		jo, da Pinochetov režim nima
ugodnih obrestih ter pri zasi-		na namig z avstrijsko držav-		skem prišlo do neodvisne,		sedaj rajni — šah Mohamed		baze med prebivalstvom, biv-
guranju kredita »nezvestoba«		no pogodbo, v kateri se Av-		pravne avtoritete, da stranka		Reza Pahlevi spravil »na var-		šemu državnemu predsedni-
ter finančnokazenski aspekti		strija obveže odstraniti vse		ne bo več kontrolirala in		no«. Če hoče Iran voditi radi-		ku Freiu so onemogočili po-
igrajo vlogo.		sledi nacizma iz javnega živ-		odobravala kazenskih po-		kalno politiko, mora rešiti in-		ziv na »demokratično« zboro-
		Ijenja.		stopkov, meni Jua.		terne probleme.		vanje.
DR. TOMI PARTL, SODNIK V BOROVLJAH:
Znanje slovenščine — del izobrazbe na dvojezičnem ozemlju!
Bistriški občinski list »Naša občina«, ki ga izdaja Volilna skupnost Bistrica v Rožu je tokrat posvečen tematiki dvojezičnosti. Uredniki lista so se pogovarjali z univ. prof. Pototschnigom, graškim as. dr. Prunčem in boroveljskim sodnikom dr. Partlom. Boroveljski sodnik dr. Tomi Partl, je spregovoril o prednosti znanja dveh jezikov, pa tudi o dolžnosti staršev, da omogočijo svojim otrokom znanje slovenščine. Pogovor ponatiskujemo s prijaznim
dovoljenjem izdajateljev lista.
NO: Gospod doktor, Vi ste sodnik v Borovljah, na sodišču, pri katerem je pripuščena slovenščina kot uradni jezik. Ali se dostikrat pojavi potreba, da se pri obravnavi poslužujete slovenščine?
TP: Moram reči, da relativno pogosto, predvsem to velja za ustno poslovanje na uradnem poslovalnem dnevu, ko prihajajo domačini iskat pravne nasve-
te. Z domačini se pač najlaže kar po domače pomenimo. Tudi pri obravnavah se pogosto zgodi, da kaka stranka ali priča predlaga poslovanje v slovenščini. V tem primeru je pač čisto normalno, da obravnava poteka dvojezično.
NO: Znano nam je, da pridete iz družine, v kateri se govori naše domače slovensko narečje. Ali se Vam zdi, da Vam je to bila pomoč pri jezikovnem izobraževanju ali pa mislite, da bi se knjižne slovenščine in strokovnih izrazov tudi brez večjih težav lahko naučili, če bi prišli v šolo le z znanjem nemškega jezika?
TP: Brez vsake podlage od doma seveda ne bi šlo tako gladko. Kar pa se tiče strokovnega jezika, je popolnoma razumljivo, da si ga moraš prisvojiti s študijem, kar pa velja za vsak jezik v enaki meri, tudi za nemščino. In kdor zna od doma
narečje, tistemu se pač v vsakem jeziku laže godi.
NO: Kakor smo zapazili, posredujete slovenski materinski jezik tudi svojim otrokom. Delate to le iz tradicije ali pa se Vam zdi, da bo znanje obeh deželnih jezikov tudi v bodoče koristno za vsakega prebivalca južne Koroške, ne glede na to, kakšno poklicno pot bo ubral?
TP: V družini ne govorimo slovensko samo iz tradicije. Mislim, da imajo starši pravice in dolžnosti. Med glavne dolžnosti sodi skrb za čimboljšo izobrazbo otrok. Po mojem prepričanju pa spada na dvojezičnem območju k taki izobrazbi nujno tudi znanje obeh jezikov. Predvsem pri jezikovno nadarjenih otrocih opažamo, da je znanje slovenščine zelo koristna podlaga za učenje vseh slovanskih pa tudi drugih jezikov.
NO: Zakaj mislite, da ni več staršev v naši občini istega mnenja, da ne učijo otrok slovenskega narečja in jih ne prijavijo k dvojezičnemu pouku?
TP: Zdi se mi, da ljudje vse preveč mešajo pojme. Znanje jezika je za trezno mislečega človeka problem kulturne zavesti in kulturne tradicije. Odkar pa so iz tega napravili političen problem, učenje slovenske materinščine žal močno nazaduje. To pomešanje kulturnih in političnih kategorij pa se mi ne zdi v redu.
TEDNIKOV KOMENTAR
Razvoj na Poljskem je bil za partijsko pristranske opazovalce in zagovornike vzhodnoevropskih vladavin podoben izbruhu ognjenika, ki bi moral biti po vseh propagandističnih pravilih mirna gora, na katero se človek povzpne, da'se mu odpre pogled na idilično okolico, kjer vse živi v rajski slogi in bratovski vzajemnosti. Delavski nemiri ob baltiški obali, predvsem v Gdansku, pa tudi v drugih industrijskih središčih druge največje države v okleščju sovjetskega imperija v Evropi nasprotujejo vsemu, kar o sebi trdijo tamkajšnji tako imenovani »ljudski režimi«.
Začelo se je z mesom, s
V senci oklepnikov
JOŽE WAKOUNIG
preskrbo z živili. Poljska, a ne samo ona, je zašla v hude gospodarske težave tudi zato ker je državna oblast zanemarila ob pospeševanju industrijskega razvoja kmetijstvo, ki je skorajda obupno zaostalo. Zadnja leta je bila sicer letina precej slaba tudi zaradi naravnih ujm, slabega vremena in poplav, pre-enostavno bi bilo, če bi klicali na zagovor le višje sile. Nezadovoljstvo prebivalstva se je upravičeno obrnilo proti togemu birokratizmu oblasti, ki so v svoji odmaknjenosti izgubile posluh za potrebe vseh slojev prebivalstva, tudi delavskega razreda.
• Revolucija leta 1956, ki so jo sprva imenovala seveda protirevolucijo, je odplaknila stalini-
stični oblastni aparat in prinesla na oblast Vladislava Gomul-ko, ki je pod Stalinom dalj časa ždel v zaporih. Toda decembrska revolucija 1970, ki je imela prav tako svoje začetke v ladjedelnicah v Gdansku, je odnesla Gomulko in spravila na oblast Edvarda Giereka, ki je v mladosti sam delal v francoskih rudnikih. Sovjetska zveza je temu razvoju morala prikimati.
• Od vsega začetka je bilo jasno, da imajo delavske stavke predvsem politične vzroke. Zaradi sovjetskega izkoriščanja se je morala Poljska zadolžiti na zahodu, če je hotela uresničiti velikanske investicijske načrte. Na zahod, pa tudi v bratovsko Sovjetsko zvezo so morali izvažati za uvoze in za odplačevanje dolgov blago, ki so ga sami doma krvavo potrebovali. Ker pa oblasti niso bile zmožne, da bi te težave rešile, in ker tudi tisti, ki bi bili morali delati v blagor državi in ljudstvu, svojih nalog niso izpolnili, pod pritiskom velikega brata na vzhodu niso ne mogli ne smeli izpolniti, je naposled poknilo, in sicer tam, kjer je oblasti najbolj zabolelo, med delavskimi množicami.
Vsem zahtevam stavkajočih
TEDNIKOV KOMENTAR
Pri zgodovinski mrtvaški procesiji KHD-ja naj bi Slovenci igrali clovna.
Tankov za Čile ne bo
»Posmeh krščanski in socialistični morali« je imenoval predsednik avstrijske Caritas prelat Ungar načrt Steyr-Werke, ki so hoteli izvoziti tanke v Čile. V vroči debati, ki se je vnela potem, ko je javnost zvedela za načrtovani izvoz, je predvsem sindikat zagovarjal izvoz. Edini vidni sindikalec, ki je nastopil javno proti izvozu tankov, je bil predsednik sindikata železničarjev Prechtl, ki je prav tako kakor dunajski prelat Unger odločno nastopil v nedeljski tiskovni uri ORF-a proti tem nameram.
ko Fras, ljubljanskega Dela. Njegov komentar objavljamo v izvlečkih:
»Odločitev je bila jasna in dokončna, čeprav je bilo odločanje dolgotrajno in obotavljivo. Stotinja tankov iz Steyra ne bo šla v Čile, ne bo obogatila arzenala Pinochetove fašistične hunte.
Dražljiv odtenek razpleta »tankovske afere« je v tem, da je o zadevi razpravljala in odločala stranka, ki je na oblasti, ne pa vlada. Bruno Kreisky v tem primeru ni že-iel nastopati kot kancler, potreboval je strankine »prisile«, preskrbel si je politično verifikacijo zaledja, preden je orožarski industriji pokvaril dvomilijardni posel. Ko je včeraj še kot predsednik vlade zavrnil steyersko pogodbo, je lahko tako rekoč skomignil z državniškimi rameni...
Kot predsedniku SPÖ pa mu bo le še ostalo nekaj skrbi, kajti spoprijeti se bo moral s problemom, ki sega v volilno bazo. Sindikalna organizacija Steyr-Werke, ki sestoji praktično iz samih socialistov, je namreč soglasno podprla kupčijo s čilsko hunto. Kljub opozorilom človeka s takšno avtoriteto, kakršen je na primer šef socialistične parlamentarne frakcije Heinz Fischer, ki je dejal, da bi pošiljko v Čile lahko primerjali samo s pošiljko orožja nekdanjemu Francovemu režimu v Španiji, so se steyerski socialistični sindikalisti brez večjih pomislekov odločili nepolitično, »podjetniško«, egoistično. Skrb za delovna mesta je eno — a kaj je z ideološko odgovornostjo in solidarnostjo demokratov? Tanki ostanejo v Steyru, z njimi pa ostaja tudi nekaj krize družbene zavesti.«
Medtem -je odločitev padla. Predsedstvo socialistične stranke je pretekli teden z veliko večino glasovalo proti izvozu. Debato okoli tankov, ki je delno potekala dokaj sramotno za Avstrijo, je spremljala široka mednarodna javnost. Sklep, da tankov za Čile ne bo, je komentiral tudi urednik Slav-
delavcev državna oblast gotovo ne bo mogla ugoditi. Če bi, bi to pomenilo konec njene oblasti. Svoboda tiska npr. in samostojni sindikati so predvsem za oblastnike v Kremlju nespremenljivi, čeprav se utegne ravno pri sindikatih nekaj spremeniti. Težavnega položaja ne bo mogoče rešiti zgolj z odstavljanjem in spremembami med funkcionarji in glavami partijskega in vladnega aparata. Spremeniti bi se moral cel režim od znotraj. Delavskega razreda ne bo mogoče zadovoljiti ne nasititi s frazami in z gesli, čeprav to na Poljskem niti ni tako hudo kakor v sosednjih državah. Tudi z zapiranjem osebnosti, ki opozarjajo na slabosti, ne bo mogoče odpraviti pomanjkljivosti in nezadovoljstva. Predvsem pa bi bilo potrebno, da bi tistemu, ki dela, ostal pravičen delež tega, kar pridela. To pa spet pomeni, da bi se moralo spremeniti skoraj vse v meddržavnih odnosih vzhodnega bloka. Najgloblji vzrok nezadovoljstvu je namreč popolna neenakopravnost v odnosih s Sovjetsko zvezo, ki Poljsko kruto izkorišča in jo tlači pod oklopni-ške verige.
28. avgusta 1980	S	ozadja/3
		
Na Koroško je začel segati največji korupcijski škandal 2. republike, ko je šef svobodnjakov dr. Norbert Steger predložil interno pismo firme Schrack, kjer je koroški zastopnik te elektro-tehniške firme poročal dunajski centrali, da so dali na Koroškem 10.000 šilingov okrajni centrali SPÖ, da bi dobili naročilo za ljudsko šolo v Gra-nitztalu; to je bilo že leta 1969; Kreisky je omalovaževal vso zadevo, češ da gre niti za miš, temveč kvečjemu za uš, da pa on tega ne odobrava.
V naslednjih dneh so objavile vse tri stranke »dokumentne« — pisma, iz katerih naj bi izhajalo, kako korektno so prvič prosjačili sami za volilne darove in kako nekorektno je drugič politični nasprotnik skušal povezati podelitev naročila z darovi politični stranki.
Trenutno vmesno stanje: zadeva ljudske šole Granitztal se je medtem razčistila. Deželni svetnik Gal-lob je očividno ravnal korektno, saj je tistih 10.000.— šilingov prišlo v
w
Železna Kapla: razpis, ki ni zaslužil imena
Na občinski seji so obravnavali oddajo del za notranjo opremo ljudske šole. Bilo je lepo število postavk, pač vse, kar v takem poslopju potrebujejo. Najvažnejše: oprema ravnateljske in konferenčne sobe. Torej omare, mize in stoli. Poročevalec informira občinske mandatarje, kdo da je bil pri razpisu najugodnejši — najbolj poceni z najboljšo kakovostjo. Občinski mandatarji so začeli pritrjevati. Tako je šlo naprej. Po ničkolikem odobravanju pa se nekateri mandatarji ter drugi opazovalci niso mogli znebiti vtisa, da gre vse po določeni, se vedno zopet ponavljajoči shemi: pretežni del naročil je dobila firma x, manjši del firma y, občasno pa je prišla na vrsto tudi firma z.
Podjetja, ki so bila pritegnjena k razpisu, niso bila vedno najcenejša pri tistih postavkah, ki so se odločale v njihov prid. Pač pa so uradniški in politični razpisovalci povsod zatrjevali, da gre za najboljše razmerje med ceno in kakovostjo ponudbe.
Sedaj sta kritična mandatarja Enotne liste začela podrobno povpraševati: kakšen stol, kakšna miza, kakšne preproge?
Odgovor bi avtor tega članka vrednotil kot nenavaden: Kakšen stol? — Rač stol, kakor ga ima ravnatelj. Firmam, na katere so se obrnili zaradi razpisa, niso poveda-
kako naj bi izgledal ta stol, kakšne kakovosti naj bi bil, iz ka-
terega materiala, kako visok, na kolikih kolesih, če in s kakšnimi podlahtniki. Kratkomalo: stol. Firme so lahko odgovorile, kar so same hotele oz. smatrale za pravilno in umestno. Imenovale so kratkomalo ceno za direktorski stol(ček), neodvisno od izvedbe. Nekatere firme so sicer obrazložile, kakšen stol si predstavljajo za svojo ceno, druge spet ne. Firme so, potem ko so dobile naročilo, mnogokrat imele neverjetno število možnosti. Nekaznovano bi kdo na primer lahko dobavil v vsakem oziru poceni stol ter ga primerno mastno zaračunal, saj je bil odobren.
Tako je šlo naprej — velika naročila so se menjala z manjšimi. Vse tja do postavke »barvni televizor«. Tudi tukaj so odgovorni neodgovorno povpraševali le po cenah barvnega televizorja in sploh niso omenili, kaj mora ta televizor znati. Pa so sedaj ugotovili, da ta čudni razpis niti besede »razpis« ni zaslužil, ker bi bila beseda »razpis« kratkomalo napačna. Kajti občina je samo ustno, preko telefona, povpraševala pri firmah za cene za posamezne artikle.
Morda je treba tukaj še omeniti, da je bila debata o podrobnostih tega razpisa skrajno kratka ter se omejila več ali manj na želje mandatarjev-posameznikov, ki so se izrekli za to ali ono firmo. Želje o izvedbi so na ta način ostale le pobožne, a nič manj neobvezne.
Nepotrebno seveda ugotoviti, da
Mnogovrstne oblike »javne roke«
(Iz profila)
občinsko blagajno potom »akcije gradbenih kamnov«. Svobodnjaški šef na Koroškem Ferrari pa je pisal firmam za darove stranki v istem pismu v katerem je sporočil uspelo intervencijo, uslugo ali dodelitev finančnih sredstev. Pisano je bilo to na papirju deželnega svetnika in ne stranke, odposlano (in frankirano) pa pravtako na deželni vladi in ne na stranki. SPÖ je objavila pisma, v katerih je bila demokratična drža istovetena z darom socialistom, Kleine Zeitung (katere koroški šef je dobil publicistično nagrado FPÖ za širitev svobodnjaške miselnosti) pa je objavila pismo, v katerem v začetku poroča SPÖ, kako uspešno da se je zavzela za prizadetega podjetnika, da je prišel do naročila pri gradnji poslopja glavne šole St. Lorenzen im Lesachtal, in nato prosijo za podporo. Da postane zadeva potem docela jasna, pa sledi ob koncu še namig, da stoji dodaten projekt — prizidek h gimnaziji — pred durmi. Tudi tam bo seveda treba podeliti naročila.
je kontrola po opravljenih storitvah za ta projekt skrajno otežkočena, če že ne od vsega začetka obsojena na neuspeh. Možna je kvečjemu ugotovitev, da so pristojni mandatarji oz. uradniki ravnali skrajno malomarno.
Taki primeri kot zgoraj omenjeni pri velikem delu prebivastva vzbujajo subjektivni vtis, da tako malomaren človek sploh biti ne more. Da so odgovorne osebe imele interes, da razpis ni bil točen in je dobava razpisanih del in izdelkov bila riziko za šolo, ki se je morala do precejšne mere dati presenetiti — kakor nečak od svojega strica glede darila. Samoj tukaj ni šlo za darila, temveč za drago plačano naročilo. Da pa je tudi za darila bilo pri tako svobodnem razpisu mnogo možnosti, je očitno.
Ker je na drugi strani težko verjetno, da bi tvrdke x, y, in z dobavljale v svobodni menjavi stole iz lesa, kovine in plastike, ker je težko verjetno, da so mandatarji in poznejši uporabniki stolov bili vsaj uradno docela nevedni, kakšno opremo bodo dobili, je pravtako verjeten neuradni informacijski sestanek, da se pač ustvari primeren okvir za pošiljke. Le ob robu: prizadeti šolski direktor, za katerega so sklenili poseben stol, na seji kot občinski odbornik pravtako ni vedel povedati, kakšen bo ta stol...
Roka roko umiva. Vrana vrani ne izkljuje očesa.
»Dvorni
arhitekt«
Naslednji primer: neka občina, ki ima precejšen letni proračun, zaposluje vedno istega arhitekta — Hermanna Wieserja. Tisti arhitekt je v prvi vrsti zaslovel med domačim prebivalstvom kot hišni in dvorni arhitekt sosednjega župana Bürgerja v Škofičah. Utemeljitev za tako postopanje je celo uvidevna in logična: dela in poslopja, pri katerih ima vpliv občina, naj bi bila čim bolj enotna.
Tako daleč, tako prav. Vendar se ne bi bilo prvič zgodilo v kaki koroški občini, da bi tudi arhitekti imeli interes, da bi njihov glas bil podoben devicam: čim manj se o njih govori,-tem bolje je zanje. Da je namreč dober glas veliko denarja vreden, če že ne neprecenljiv.
Tako daleč, tako prav. Pa se je v Hodišah zdel nekaterim občanom način, da se zaposluje le en sam arhitekt, nekoliko tvegana zadeva. Pa so zahtevali nagradni razpis. Vendar na odločujoči občinski seji je socialističnemu županu Schof-neggerju in njegovemu govorniškemu daru uspelo, da je opozicijske pomisleke odstranil ter so formalno spet vsi zaupali hišnemu arhitektu.
Seveda: vsak arhitekt ima pri roki tudi firme z vseh področij gradbeništva, s katerimi rad sodeluje in ali s katerimi ima dobre izkušnje. Sodelovanje s temi firmami je praviloma že tako utrjeno, da gre že v določeno špecializacijo; da namreč arhitekt razpiše dela tako, da postane praviloma najugodnejša firma tista, s katero je že v preteklosti uspešno sodeloval. Druge
firme brez tega Specialnega znanja in know-how-a bi razpisu le težko bile kos — in konkurenčne.
K temu pride še, da arhitekti navadno tudi nadzorujejo ves potek gradnje, odločajo o utemeljenosti ali neutemeljenosti del, ki so se izkazale med gradnjo za potrebne, da nadzoruje razpis, ga sploh šele
formulira, da nadzoruje pregled računov itd. Tako se ob vsej legalnosti more zgoditi, da je arhitekt bolj vplivna oseba kakor marsikateri izvoljeni občinski mandatar in da arhitekt odloča z vso večjo težo. Kontrolne instance občine so potem večinoma res omejene na formalno alibi-funkcijo.
19010 Ätflpenfurt*
J * IM*
/.anbeteor
toclo 5«rac!'23nmntnf£l» rbw u. Strni&tnMrftlictrtfeient
Sahr geährt» Traut Sehr geehrter Jerrt
In den vergangenen Monaten harnen aueh Sie in den Genuß von
nämlich der Gewerbe-
und Tremdenverkehrsabteilung des Landes Kärnten. Auf Grund • ' entsprechender Zielsetzungen und Korrekturen der organisatorischen Grundlagen meiner Referate konnten vir eine Ver-besesrung. der finanziellen als auch personellen Ausstattung herbeiführen, die es uns ermBglieht», bei geringstem bürokratischen Aufwand ein» veiteezgehende prazisnahe Behandlung aller Ansuchen, ohne Ansehen der Terson oder deren parteipolitischer Zugehörigkeit, zu gewährleisten,
Ir. diesem Zusammenhang darf festgehalten werden, daß es mir gelungen ist, vor allem die finanziellen Mittel auf ein Niveau ■ zu bringen, via es Vor meinem Amtsantritt auch nicht annähernd der Tali var. 1S7S betrugen meine Budgetmittel S 33,ZZS.ooo,—, 3373 sind »s S "7.3, SK.000,—.
prei Schwerpunkte^ dSrfea besonders hervorgebcben werden0 0 0
Dis fetzt von den Sozic&.iste^-im Alleingang beschlossene Land-tag Wahlrecht er »form gibt uns echten Anlaß zur Sorg», da es nur unter größten Anstrengung an möglich sein uird, das Gewerbe-und Prsmdsnvsrkehriraferat sueamaenzuhalten.
Durch die von mir in Gang gesetzten Maßnahmen wurde, dem politischen Gegner erst bewußt, welche überragende Bedeutung Fremdenverkehr und Gewerbe in unserem Lande haben, was schon allein als gewisser Erfolg meiner Tätigkeit zu werten ist.
Venn Sie nun mit meinen und mit den Leistungen meiner Mitarbeiter
zu^riedeTTjvaren^ darf_ich_Sie_Tierzlicf{s't ersuchen, uns'bei der
bevorstehenden Wahl vielleicht mit Ihrer Stimme xu unterstützen und, vennjmBglicJt^xu^den^afür^Kotvendigen^ufoendungen^^in kleines Scherflein beizutrcgen.
Indem ich Ihnen eine gute Saison, bza. beruflichen Erfolg wünsche, ':verbleibe ich mit
■ freundlichen Grüßen
w
Uns erscheint dies um So wertvoller, ais daß Herr Gallob neben dem Kärntner Landeshauptmann eine der stärksten und einflußreichsten Persönlichkeiten der Kärntner SPÖ darstellt und mit Sicherheit in absehbarer Zeit als Regierungsmitglied in Klagenfurt einziehenwird.
Eine Kachkalkulation unserer i'nbotspreise ergab darüber-hinaus einen normalen Nettopreis von s 135x00,—, sodaß
wir unserer Meinung nach bei preis von S 166.000,—ohne v spende der SPÖ geben können.
iem erzielten Verkaufs-ijiteres die erwähnte Vahl-
Pisma SPÖ, FPÖ, in Schrack (od zgoraj)
naš tedniki
II. SREČANJE PISATELJEV MANJŠINSKIH NARODOV Prireditelji: Slovenski PEN-center, Koroški PEN-klub, SPD »Obir« ter Slovenska prosvetna zveza.
Kraj: Gostilna Kovač na Obirskem Čas: od 29. 8'., ob 20. uri do 31. 8 1980, ob19. uri
PROSLAVA 75-LETNICE SPD »BOROVLJE«
Prireditelj: SPD »Borovlje« v Borovljah
Kraj: Mestna dvorana v Borovljah Čas: nedelja, 7. 9. 1980, ob 14.30
Spored: ob 13.30 uri igra na trgu godba na pihala iz Tržiča ob 14.30 uri začetek slavnostne prireditve
Sodelujejo: Stahlklang iz Borovelj, mešani pevski zbor KPD »Planina« iz Sel, sestri »Velik«, ansambel »Drava« iz Borovelj, mešani oktet SPD »Vrtača« iz Slovenjega Plajberka, Plaj-berški kvartet, sestri »Čertov«, moški zbor SPD »Kočna« iz Sveč, tambura-ška skupina SPD »Vrtača« iz Slovenjega Plajberka, tamburaška skupina SPD »Jepa-Baško jezero« iz Loč, »Trio Oraže« iz Borovelj.
PLESNI TEČAJ ZA ZAČETNIKE 30 tečajnih ur vodi: Gregej Krištof
Prireja: ZSM Pliberk Začetek: 1. teden oktobra Prijave: Posojilnica Pliberk Cena: 350.— šil.
LITERARNI VEČER —
v okviru 2. pisateljskega srečanja na Obirskem
Prireditelj: SPD »Obir« na Obirskem Kraj: gostilna Kovač na Obirskem Čas: sobota, 30. 8. 1980 ob 20. uri
Iz svojih del bodo brali pisatelji iz Vzhodne Nemčije, Italije, Švice, Jugoslavije in Avstrije. Program bodo okvirili domači pevci.
Mešani pevski zbor »Podjuna-Pliberk« vabi na 1. PEVSKO VAJO v petek, dne 5. 9. 1980, ob 20. uri v ljudski šoli v Pliberku.
Pevci, in novi pevci prisrčno vabljeni!
SREČANJE ŠTIRIH PEVSKIH ZBOROV
Prireditelj: SPD »Zarja« v Železni Kapli
Kraj: telovadnica glavne šole v Železni Kapli
Čas: nedelja, 31. 8. 1980, ob 14. uri Nastopajo: MPZ SPD »Zarja« iz Železne Kaple, DPD »Svoboda« Stražišče/Kranj, DPD »Svoboda« bratov Milavec Brežice ter pevski zbor »Vasilij Mirk« Prosek — Kon-trovel iz Primorske.
Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza sporočata
vsem udeležencem, ki so se prijavili za lutkovni in oderski seminar, da bo letos v mladinskem centru na Rebrci,
od nedelje, 31. avgusta, s pričetkom prihoda ob 17. uri pa do 7. septembra 1980.
Seminarja se lahko udeležijo vsaj po večerih) tudi režiserji gledaliških skupin.
STROKOVNA ŠOLA ZA ŽENSKE POKLICE ŠOLSKIH SESTER,
Št. Peter 25, 9184 Št. Jakob v Rožu
Objava
Vodstvo strokovne šole za ženske poklice v Štentjakobu v Rožu sporoča vsem interesentkam, da bo jesenski sprejemni izpit za 1. razred 3-letne STROKOVNE ŠOLE ZA ŽENSKE POKLICE v ponedeljek, 8. septembra 1980. Interesentke, ki so sprejemni izpit pozitivno opravile na kakšni tovrstni nemški strokovni šoli, lahko prestopijo v našo šolo brez sprejemnega izpita.
Prav tako je možen vpis v
1-letno gospodinjsko šolo. Prijave za sprejem so možne osebno v šolski pisarni, pismeno ali po telefonu (0 42 53/343).
Vodstvo šole
2300 romarjev na »1. Bratskem srečanju« na Višarjah: Nadškof poziva k enakopravnosti jezikov
Nad 2300 romarjev je prišlo v soboto 16. avgusta na Višarje, ki so se zbrali na »Bratskem srečanju« iz obmejnih dekanatov Italije, Jugoslavije in Avstrije. Odslej bo to »Bratsko srečanje« Slovencev, Furlanov, Italijanov in Nemcev vsako leto prvo soboto po Veliki gospojnici. Spodbudo za tako srečanje je dal lani prav na Višarjah videmski nadškof msgr. Alfrede Battisti.
Videmski nadškof Battisti je tudi vodil letošnje prvo »Bratsko srečanje«, z njim pa je somaševalo 19 duhovnikov iz raznih škofij. Ko so duhovniki pristopili k oltarju, je zadonela najprej slovenska pesem »Lepa si, lepa si, roža Marija«, sledile so pesmi v ostalih jezikih. Evangelij, petje in nagovori so bili v slovenščini, italjanščini in nemščini, glavni del maše (kanon) pa v latinščini.
V svojem nagovoru je nadškof Battisti poudaril, da je potrebno, da prav kristjani s slovenskim, nemškim in italijanskim jezikom dejansko dokažejo, da jim bratstvo med narodi v tem delu Evrope ni prazna beseda in da naj bi bile prav Sv. Višarije kraj srečanja obmejnih narodov. Povedal je tudi, da bratstvo sloni predvsem na pravičnosti, lojalnosti, strpnosti in na temeljih krščanskega sožitja. Nadškof Battisti je tudi omenil, da se bo sestal z ljubljanskim nadškofom Šušterjem. Na sestanku se bosta dogovorila o organizaciji prihodnjega srečanja. Pri slovesnosti je izstopalo slovensko petje, nad
katerem je bil nadškof še posebej presenečen.
Tisočak za nemško mašo
Uspeh prvega »Bratskega srečanja« je dokaz, da je možna celo tro-jezičnost, če je tu le kanček dobre volje. Škoda, da niso bili navzoči tisti »romarji«, ki so pred kratkim prišli na Višarije iz neke ziljske fare in ponujali mežnarju tisoč šilingov, če bo maša samo nemška. »Za teh deset vindišarjev, ki jih imamo v skupini se vindišarščina ne splača,« so odgovorili mežnarju, potem ko jih je opozoril na dejstvo, da so na Višarijah maše v treh jezikih. Mežnar je ostal stanoviten, kljub temu, da je kar cela delegacija pritisnila nanj. Šele ko je za skupino prišel njihov domači župnik, so morali »romarji« uvideti, da Bog ne govori samo nemško. Morda se bodo do tega spoznanja prikopali tudi pri Gospe Sveti, kjer očitno takega »Bratskega srečanja« v treh jezikih še ni možno organizirati!
Peter Lipar (1912 — 1980)
Zopet je preminil eden izmed slovenskih glasbenikov. Petra Liparja, ki ga ni več med nami od 13. avgusta, bi namreč težko označili za opravljeno mnoštvo glasbenih del precizneje — zborovodja, skladatelj in ne nazadnje kulturnopolitični delavec. Na vseh teh področjih se je razdajal od svoje mladosti v Mengšu, šolanju v Ljubljani in dolgoletnega dela v Kranju. Sicer pa bi preozko ocenili Liparjeve uspehe, če bi ga v času njegove največje ustvarjalne moči 1945-80 omejili samo na njegov »rodni« Kranj. Prav gotovo se je Peter Lipar dokončno razdal na razdalji med Kranjem in Ljubljano, med u-čenci in učitelji, med pevci in godbeniki ter med izvajalci in publiko. Njegovo delo je bilo uspešno in mnogo vrednejše od tega, kar bomo o Liparju in njegovem delu lahko zapisali in prebrali.
Peter Lipar se je rodil 30. decembra 1912 v Mengšu. Tam je že leta 1924 igral v pihalnem orkestru, leta 1932 pa ga že srečamo
kot zborovodja tamkajšnjega mešanega in moškega pevskega zbora. Po začetkih svojega glasbeništ-va ga je pot vodila na ljubljanski Državni konservatorij. Tu je leta 1938 diplomiral v kompozicijskem razredu Slavka Osterca. Že v času študija, še več pa po diplomi, je komponiral. Največjo bero na kompozicijskem področju je dosegel z zbori.
Peter Lipar je bil častni član koroškega mešanega pevskega zbora J. P. Gallusa iz Celovca. Vodil je več zborovodskih seminarjev za naše zborovodje, bil je tudi njihov strokovni svetovalec. S svojim zborom je nastopal večkrat na Koroškem.
Prodam Mercedes 220 Diesel v dobrem stanju, šil. 35.000.—. Pogled in poskus Fa. Wenger-Senf-Essig, Kino-platz 6, 9020 Celovec/Kla-genfurt, tel. (0 42 22) 32 5 70.
ZAHVALA
vsem, ki so se v tako velikem številu udeležili pogreba našega dobrega in nepozabnega moža, očeta in dedeja
Jozeja Miklavčiča
pd. ščedemnika tz Ščedma pri Šentjakobu v. R.
Posebna zahvala velja č. g. župniku Andreju Kariclju in govornikom za poslovilne besede, mešanemu pevskemu zboru „Rož“ in cerkvenemu zboru, ki sta zapela v cerkvi in ob odprtem grobu ter zdravnikom, ki so se trudili, da bi ga ozdravili oziroma so mu lajšali trpljenje.
Zahvala velja tudi vsem, ki so darovali vence in cvetje ter namesto cvetja za maše in za cerkev.
Ščedemnikova družina
Povejmo slovensko
Jezikovni tečaj za slovenščino se razveseljuje naraščajočega zanimanja tako pri nemško- kot tudi slovenskogovorečih v Avstriji. SIC je presnel kasete takega tečaja, ki ga je že pred leti izdala Državna založba Slovenije v Ljubljani in je pošel pravtako pred leti. Tečaj sicer ni čisto primeren za začetnike pri učenju slovenščine, ki ne znajo nobenega drugega jezika, odgovarja pa tistim, ki že obvladajo kak drug jezik poleg svoje nemščine. Tako je npr. prof. dr. Robert Saxer s tečajem zelo zadovoljen. Po nekaj mesecih učenja zna že odgovarjati na enostavna-vprašanja. Za nemškogo-voreče učence slovenščine je priporočljiv učitelj, ki spremlja učenje s tečajem na kasetah. Sicer pa: za enkrat na področju sodobnih tečajev ni alternative, t. j. druge možnosti, če izvzamemo redne tečaje Doma prosvete v Tinjah, ki zelo uspešno organizira tečaje slovenščine v Tinjah in Celovcu. Tečaj POVEJMO SLOVENSKO nudi tudi našim rojakom poglobitev v svoj materni jezik, društva so dobro poučena, če bi se posvetila tudi jezikovni izobrazbi svojih članov. Štiri kasete, spremna knjiga, torbica in darilo v obliki kasete Pesem Koroške, ki jo je posnel Moški pevski zbor »Kočna« pod vodstvom Toneta Feiniga dobite za šil. 350.— v knjigarnah in direktno pri SIC-u v Celovcu.
Vrba
»Večer slovenske pesmi in plesov« je v soboto, 23. 8. priredilo v Kulturnem domu v Vrbi SRD »Dra-bosnjak« iz Kostanj. Na prireditvi, ki je bila namenjena predvsem turistom, je nastopil mešani pevski zbor, moški pevski zbor in folklorna skupina SRD »Zarja«, za dobro voljo pa so poskrbeli »Fantje izpod Obirja«. Nastopajoče in obiskovalce, med katerimi je bil tudi konzul SFRJ Svetislav Popovič, je ob začetku koncerta pozdravil predsednik SRD »Drabosnjak« Janez Lesjak. Kar so pokazale skupine iz Železne Kaple v plesu in pesmi, pa je tolmačil gostom večera učitelj Miha Travnik. Predstavil je kraj, od koder so skupine, ter še posebej opozoril turiste, da v tej deželi živita dva naroda. Tako so se slovenske skupine na prijeten način predstavile turistom, ki so po zaslugi prosvetašev iz Kostanj in nastopajočih iz Železne Kaple spoznali del slovenske kulture.
25 let Avstrijsko-Jugoslovanskega društva
25 let obstoja AvstrijskoJu-goslovanskega društva praznujejo društveniki na poseben način. Ob tem jubileju vabi društvo vse prijatelje in člane na polet v Dubrovnik, ki bo od 3. do 5. oktobra. Udeleženci jubilejnega izleta bodo potovali z letalom iz Celovca v Dubrovnik, tam bodo nameščeni v hotelu Palace (A kategorija). Predvideni so izleti v okolico Dubrovnika, povratek bo pravtako z letalom v nedeljo zvečer. Pavšalna cena potovanja znaša 2.890,— šilingov. Prijave za izlet sprejema do 5. septembra 1980 AvstrijskoJugoslovansko društvo Theatergasse 4, 9020 Celovec.
Sentlipš — Kršna vas
Pred kratkim je obhajal svojo 75-letnico čil in zdrav Primož Weinzierl, p. d. Weingartnerjev oče v Kršni vasi. Jubilant je do svoje upokojitve, pa tudi še danes, bil vesten »cimprman« (tesar) pri neki firmi v Železni Kapli. Najbrž so redke hiše v okolici, kjer jubilant ne bi bil delal s svojim poklicnim znanjem v prid graditeljev — in podjetnika.
Šentlipš — Podlog
Pri Prunerju v Podlogu je konec meseca rožnika pravtako praznovala svojo 75-letnico Ana Vesenšek, vdova po krojaškem mojstru Filipu Vesenšku. Slavljenka rada prihaja na kulturne prireditve, ki se prirejajo v domači farni dvorani, a tudi njen sedež v farni cerkvi je vedno od nje zaseden.
Stara vas
V	središče fare, v Stari vasi, sta srečala Abrahama (slavila 50-letnico) kmet in trgovec Hanzej Ja-mer in njegova boljša polovica Rozina. Oba sta bila dolga leta zvesta cerkvena pevca.
Zagorje
V	Zagorju pod vznožjem gore Sv. Šimana je praznovala 80-letnico trdega in vestnega življenja Opet-nikova mama Ana Linče.
Po maši pri podružniški cerkvi Sv. Šimana so se zbrali pred kratkim na Opetnikovem domu znanci in sorodniki, da so čestitali skrbni materi k njenemu življenjskemu jubileju.
mm
mmm
Pliberški sejem na travniku — največje in najstarejše ljudsko slavje južnih predelov Koroške
od sobote, 30. avgusta, do ponedeljka, 1. septembra 1980
Obiščite nas na Pliberškem sejmu
trgovina za kmetijske stroje
KRIVOGRAD
V vseh denarnih zadevah v
Posojilnico
Plibeik!
domača
sodobna
zanesljiva
menjalnica
#	Stavbeno in pohištveno mizarstvo
O Oprema prostorov
#	Žaluzije
#	Razne obloge tal
Pohištvo mojstrskega podjetja Trgovina
R. Skias
M00S/BLAT0 45
Telefon (0 42 35) 25 86
•	SLIKARSTVO
•	PLESKANJE
•	TAPETE
Ob Pliberškem sejmu se priporoča
Rudolf Bredschneider
9150 PLIBERK — BLEIBURG Kumeschgasse 14
Telefon (0 42 35) 21 23
HOLZBAUWERK — FERTIGHÄUSER
Valetin Krof
Zimmerei — Säge — Hobelwerk
9150 Bleiburg — Kärnten — Einersdorf 50
Telefon (0 42 35) 21 71
Empfiehlt sich für:
•	Alle einschlägigen Zimmermansarbeiten
•	Fertighäuser
•	Block- und Riegelbau
•	Profilbretter
•	Schiffböden
•	Faserbretter
Hotel
»Breznik«
PLIBERK — BLEIBURG,
GLAVNI TRG — HAUPTPLATZ
•	IZVRSTNA KUHINJA
•	IZBRANA VINA
•	TUJSKE SOBE S KOMFORTOM
Vaš obisk ob Pliberškem sejmu nas bo Prisrčno veselil!
Ob priliki Pliberškega sejma obiščite domače gostišče z avtomatičnim kegljiščem
JUENA
ČEPIČE - GLOBASNICA
Telefon 0 42 36 - 21 05 05
MIZARSTVO
Janez Leitgeb
9143 Šmihel pri Pliberku 47
•	IZDELUJE:
•	panje za čebele
•	statve
•	pohištvo iz masivnega lesa
•	pohištvo za otroke in mladino
Po želji pošljemo tudi prospekte.
V trgovini s stroji
Max Traun
PLIBERK - BLEIBURG
#	šivalne stroje
#	vse poljedelske stroje O radio-aparate
#	kolesa in motorna kolesa
po ugodnih cenah in plačilnih pogojih
Sonnenenergie Installationen — Heizungen
Hans Findenig
Pliberk/Bleiburg — Telefon 22 12 Gartenweg 6
Treffpunkt bei Ihrem Funkberater
ENZI
Bieiburg — Pliberk
Raiffeisenbank
Bleiburg
Die Bank mit der fachgerechten Sparberatung
PLIBERK — BLEIBURG Telefon 0 42 35 - 25 21
SCHLAF DICH GESUND MIT STEFITZ STEPPDECKEN
Ferdinand Stefvtz
STEPPDECKEN UND BETTWARENFABRIK UNSERE SPEZIALERZEUGNISSE STEPPDECKEN ALLER ART
FEDERKERNMATRATZEN SOWIE POLSTERMÖBEL
Bleiburg
WIESENMARKT AKTION
Meraton Einachs-Dreiseitenkipper 4 t mit Beleuchtung ElSTYlf
PFAFF und ELNA Nähmaschinen Umtauschaktion. Sie erhalten bis HBSJHtür ihre alte Nähmaschi-n e
STEYR, LINDNER und ISEKI Kleintraktoren zu Sonderpreisen
Holzknecht Traktorseilwinde 4 t Zugkraft mit Gelenkwelle!
Popravljalnica - trgovina nadomestni deli - vozila ’ električni-šivalni stroji
S 28.900.-
aHa
TIHOJA 2 (ŠENTLIPŠ) l9141 DOBRLA VAS, Tel.04237/35106^,
S 2500.-
•	Echo Motorsägen ab|_________
Große Auswahl an Gebrauchsmotorsägen
•	Bergin Kompressor 140 I Leistung mit Zubehör
S 6500.-
• Bergin Winkelschleifer ZSOO^Watt 2300,6000 Upm
S 2288.—
Jeder Besucher erhält ein kleines Werbegeschenk
Vsak obiskovalec dobi majhno darilo
MÖBEL INTERNATIONAL
WUNTSCHEK — 9150 BLEIBURG/PLIBERK, telefon (0 42 35) 20 63
•	Pohištvo iz celega sveta
•	Pohištvo iz lastne proizvodnje
•	Pohištvo domačega strokovnjaka v solidni ročni izdelavi
•	Vaša prednost!
ts topsport
fabrika športnih izdelkov športna trgovina se Vam priporoča
Vse za jesenski in zimski šport
•	smuči, vezi, obleke, smučarski čevlji
•	potrebščine za šolski šport
•	trenerke, športne obleke, jogging
•	vse za nogomet
•	športni čevlji
•	vse za tenis (napenjamo loparje)
OPREMLJA AVSTRIJA SKI TEAM
Mizarski mojster
Herman Kuschej
Trgovina s pohištvom
PLIBERK — BLEIBURG
Odlična delavnica
•	pohištvene oprave in
•	gradbenega mizarstva
Obiščite na Pliberškem sejmu
ŠOTOR GOSTILNE
Rößlwirt
(IDA STEFITZ)
Zabaval Vas bo vse tri dni ansambel »Fidelen Lavanttaler«
G
»er
BIER
OBIŠČITE NA PLIBERŠKEM SEJMU SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO
»Edinost« Pliberk,
ki Vas vabi v LASTNI ŠOTOR od 30. avgusta do 1. septembra
Za jedačo in pijačo je poskrbljeno.
Vse rojake od blizu in daleč prisrčno vabi
Odbor
naš tednik
WILFRIED SCHARNAGEL
Nesnaga, v kateri živimo
Mestni zrak prinese svobodo — srednji vek.
Mestni zrak prinese bogastvo — industrializacija.
Mestni zrak prinese BOLEZEN — danes.
Čim bolj tehnizirana in industrializirana je dežela, tem bolj obupen je boj proti poplavi odpadkov. Vedno večje število občin v ZRN se znajde pri iskanju novih krajev za smetišča v težavah, primerna zemljišča so vedno bolj redka. Neljubljeni mrliči: nobeden noče avto-
Prvemu častnemu članu v spomin in slovo
Pustite mi to veselje, pustite mi to trpljenje, da ljubim svoj narod!
Zakaj mi zameriš svet?
Saj ljubim z narodom mater, očeta, brate in sestre, ljubim deda in svoje, ki so ga ljubili že pred menoj.
Zakaj mi zameriš, svet, da ljubim svoj rod, rod, poln kreposti, poln zablod?
Pustite mi to veselje, da ljubim svoj narod, da zanj, ki trpeti več noče, trpim;
da zanj, ki bedeti več noče, noč prebedim,
iz bedenja da kličem v tujino za njim, ■
naj se k jutru povrne.
To je odlomek iz življenjske izpovedi našega pesnika Antona Kuchlin-ga; tudi Vi, prvi častni član našega društva, ste
tako -živeli. Živeli ste in trpeli, za druge, za nas.
Bodrili ste nas vse do zadnjega utripa svojega dragocenega življenja, bodrili ste nas in nas navduševali za planinstvo, za kulturno delo, za vero v rod Miklove Zale, iz katere ste črpali svojo življenjsko voljo doma in v pregnanstvu.
Vaše trpljenje in navdu-ševanje ni bilo zastonj.
Zahvaljujemo se Vam, našemu prvemu častnemu članu za ves Vaš trud z nami. Vi ste pobudnik društva, Vi ste mu dali ime, da bomo obdržali ime Brancejevega mavarja v častnem spominu. Spremljali ste ustanovitev društva in prve prireditve z bolniške postelje in se veselili z nami, ki že sami skoraj nismo več upali. Z bolniške postelje doživeli uradno priznanje tega Vašega društva, naše tako ljubljene materine besede na občinski prireditvi ob 50-letnici tržne občine Ro-žek.
Polagamo Vas v zemljo, Vas, seme.
Položili smo Vas v zemljo, Vas, seme, ki bo obrodilo lep in žlahten sad v Vašem Rožeku.
Še bo cvetela ljubezen do planin in Bleščeče,
še bo cvetela ljubezen do petja, do iger in Miklove Zale!
Počivajte v miru!
Kulturno društvo »Peter Markovič«, Rožek
mobilskih razvalin. Če se tok odpadkov ne bo usmeril v prave smeri, grozi okužitev okolja.
Vzroki za naraščanje odpadkov iz gospodinjstva so nove snovi, ki jih ni več mogoče zažgati v domačem ognjišču. Gradnja vedno večjega števila čistilnih naprav prinaša nove naloge: okoli 30 milijonov kubičnih metrov blata (Klärschlamm), ki se nabere v teh čistilnih napravah, morajo odstraniti. Z naraščanjem premožnosti, raste tudi problem cene odstranitve avtomobilov, ki so odslužili. Odpadki posebne vrste, pristen proizvod današnjega časa, prihajajo iz atomskih elektrarn. Znanstveniki v atomskih odpadkih ne vidijo nobenega problema. Tako je možno varno skladišče atomskih odpadkov v biosferi ali na njenem robu. Ne samo umazana voda in onesnaženi zrak ne poznata mej, tudi odpadki jih ne poznajo. Dva ameriška geofizika opozarjata na možnost, da bi izginilo blato človeške civilizacije v vroči notranjosti zemlje same. Tako sta dognala, da kljub samo centrimetriški hitrosti letna bilanca plus minus skorja zemlje narašča: 60 km3 kamenja menda na morskem dnu nastane na novo. Iz tega sklepata, da se mora zategadelj spraviti ista količina materiala v notranjost planeta. Tako jima je prišla rešitev odstranjevanja smeti: tesno stlačene bloke odpadkov naj potopijo v globokih podmorskih jarkih, odtod bi se pogrezali v notranjost zemlje. Ne mogoče je oceniti nevarnosti, ki so povezane s tem postopkom za oceane in njih notranje življenje.
Življenjski prostori postajajo vedno tesnejši, razmerja v okolju se stalno slabšajo. Uničevanje narave brez ugovora vzeti na znanje pomeni, da odrežemo zadnjo vejo,-na kateri vsi sedimo. Kot meni dr. Konrad Lorenz, bomo vsi pocrkali, če bomo le še malo let tako uničevali okolje, kot to počenjamo zdaj.
Avstrija ima veliko težav pri odstranjevanju odplak. Izgradnja kanalizacij je zdaj učinkovala na kakovost vode večinoma negativno. Le težko bi si mogli predstavljati odstranjevanje odpadkov v Rimu. Amerikanci so plačali napravo za sežiganje odpadkov, ki pa ni v uporabi. Naprave za sežiganje so namreč fašistične! Torej dajo vsevrstne odpadke v jame, globoke čez 20
Grassov splav
»Kopfgeburten oder Die Deutschen sterben aus« je naslov nove Grassove knjige, ki je izšla došti časa pred volitvami v Zvezni republiki Nemčiji. V knjigi potujeta v tem zveznorepu-bliškem volilnem letu 1980 Harm in Dörte Peters (pristna nemška imena!), oba študijska svetnika (pristna nemška poklica?) iz Itzehoe v Holsteinu (odkod naj prideta pristna Nemca sicer?), po Aziji. Neodločena sta in zaradi tega diskutirata o vprašanju »otrok, da ali ne?«, glavo si belita o atomski energiji, o Straußu in sploh o vprašanjih nemške politike, o problemih nemških volilcev. O vsem tem razpravljata v Bombayu, Bangkoku in Baliju, kjer hočeta »Azijo doživeti nenašminkano«. — To je Grassov splav.
Splav, ker je to prva knjiga, ki jo je Günter Grass napisal brez
zanosa, brez veselja, »brez«. Skozi celo knjigo, čez vse strani je moč slediti Grassovemu ne-veselju. Grass je bil »pod pritiskom«, ker je takorekoč moral napisati knjigo še pred začetkom volilnega boja, in ker se s to knjigo bori proti tradicionalnemu nasprotniku vsega intelektualnega, proti samemu kandidatu Straußu. — Tako je Grass prezentiral ob pravem času napačno knjigo — splav.
Bralci Grassovih romanov »Die Blechtrommel« in »Der Butt« so (gotovo) razočarani. Njegov ugled bo zaradi te knjige v bodočnosti vedno trpel. — Ta splav je neke vrste Grass — mimogrede.
(Günter Grass, »Kopfgeburten oder Die Deutschen sterben aus,« 180 strani, Luchterhand-Verlag, Darmstadt 1980.)
Janko Ferk
metrov. Sicilijanci dnevno vozijo odpadke s čolni na morje in jih mečejo vanj. Naslednji dan naplavijo novi odpadki spet na obalo.
Življenje s plinsko masko: Jutri že resnica?
Vse obalne vode so kot vir hrane že mrtve. Vprašanje ni, kdaj bo morje mrtvo, saj je to za Italijane že dejstvo. V drugih deželah ob Sredozemskem morju je to tudi samo vprašanje časa. Morja začenjajo umirati zaradi kemičnega osna-ženja. Količina DDT v ribah je že tolikšna, da ribe za človeka niso več užitne. Človek ne zastruplja rib samo z živim srebrom, še bolj kot s čim drugim jih hrani z neprebavljivim oljem.
Morja sveta ne izhlapevajo samo soli. Čim več umazanije pride posredno ali neposredno v morja, tem več nesnage izhlapeva morje skupno s soljo. Čim bolj plitva in čim bolj zaprta so morja, tem hujše so posledice lahkomiselnega osnaževanja. Sredozemsko morje je najbolj obupni primer.
Onesnaževanje zraka s prahom, s sajami in strupenimi plini povzroča tudi pri umetninah škodo, ki je ni moč popraviti. Visoki delež žveplovega dioksida, kot posledica kurjenja z oljem, ki vsebuje veliko žvepla in avtomobilskega prometa spreminja litogene mineralne snovi s pomočjo padavinske vlage v lahko raztopljene soli.
Pliberk vabi na sejem ...
Valentin Polanšek
Križ s križi
76
Dobivala sta se v kinu. Sprva sta se vedla kot da ju slučaj prinese na sedežih skupaj. Dokler je bila medla svetloba v mrki dvorani, sta uživala sladkosti molčanja drug poleg drugega. Ko so zavrteli film, sta se predajala fantastičnemu svetu na celuloidu. Ob intimnih ljubavnih scenah pa je potipala Char-lottina desnica in poiskala dijakovo. Tako sta združena uživala čudovite neskončnosti.
Sploh je v tistih dneh bil ravno kinofilm nekaj pomembnega v itak togem in vznemirljivem vsakdanu: Gledalec je vsak po svoje doživljal vsaj za kaki dve uri nekaj sproščujočega, včasih tudi zabavnega, vsekakor pa nekaj, da je pozabljal svojo eksistenčno tegobo, strah, pomanjkanje osnovnih potrebščin za zadovoljno življenje, kot so hrana, obleka, urejeno družinsko življenje, kak priboljšek in morda celo malo luksusa. Pretežno so kazali filme še iz mirnega časa izpred vojne ali pa take z dunajskim žanrom, ki je bolj nastrojen na tematiko: Weib, Wein und Gesang!
Kinopredstave so bile tudi v Kranju edino masovno zabavišče. Gledališče je le tam pa tam obiskal celovški Grenzlandtheater. Drugače so bila politična propagandna zborovanja, da se dobijo določeni ljudje različnih zvrsti nemške oblasti in tistih domačinov simpatizantov ter kvislingov. Zato so bile kinopredstave pogoste, ne samo ob koncu tedna, ampak tudi med tednom. Ob nedeljah in sobotah pa sta bili itak v glavnem kinu poleg sedeža krajslajtung po dve predstavi, ena ob četrt čez šestnajsto, druga četrt čez devetnajsto uro.
Dijaki so imeli kino torej pred nosom, zato ni čuda, da so množično zahajali filme gledat in pozneje pripovedovali in razlagali svoja mnenja, ki so včasih kar mrgolela mladostniških fantazmov.
Poleg mestnega kina pa je bil še manjši kino onstran kolodvorne globeli v Stražišču, seveda se je sedaj imenoval Krainburg-Wart.
Tja pa so predvsem zahajali taki dijaki, ki so upali marsikaj tvegati. Tam so se dobivali skrivajni ljubezenski pari. Tam so se dobivali tudi prepogumni partizanski simpatizerji in terenci in kdove, kaj še vse. Vrteli pa so filme bolj plehke vsebine. In aparatura se je rada pokvarila. Pa tok je pogosto pošel. Večkrat je trajalo pol ure več, preden so privrteli do kraja celuloidno zgodbo.
Razburljiva kino-doživetja so vzpodbujala dijaka, da je vse bolj napredoval v učenju; celo demonska matematika je začela dobivati toplejše in bolj dostopne dimenzije.
Mlademu človeku se ni moglo niti na kraj pameti
»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
zablisniti, da take avanturice z dekletom ne bodo dolgo tajne v domu in na grozečem dirčejevem stolu.
Filmi pa so bili vedno lepši.
Kino-doživetja pa so bila vedno sladkejša.
Charlotta pa je bila vedno bolj njegova.
Kadar sta se nahajala na cesti v bližini nevranih oseb, sta se začela spakedravati z nemščino. Njej je to še bolj teklo, kajti bila je enainštiridesetega leta dalj časa v Berlinu. Kako je tja prišla, je ni vprašal-Znala je pa res kar verjetno berlinščino posnemati-
Drugače sta govorila slovensko in seveda bolj intimno tiho.
Ona je poznala kraje in kotičke v mestu, kjer sta neopaženo držala drug drugega za roko in se vedno znova opogumila do vedno bolj iskrenih ljubezenskih izrazov.
Ko sta gledala film, ki je prikazoval usodno pot nekega španskega umetnika glasbenika, sta se upala že objemati kot filmska dvojica. Vsebina filma je bila razburljiva: Umetnik je v svoji strastni ljubezni zabodel pri plesu tekmeca iz ljubosumnosti. Osivela ljubljenska ga je čakala, da je obsedel dolga leta ječe, v kateri je komponiral in popackal vse stene svoje kehe z notami nastajajočih kompozicij.
— Je mogoče, da ljubezen povzroči tako nesrečo?
Z vročim dihom ju je pošepetala na uho.
On se ni in ni izmotal iz pretresljive filmske scene.
(Dalje)
28. avgusta 1980	jjj naš tednik	radio-tv / 7
		

■v.hf:
^	»s
KRITIKA
FLORIJAN SABLATSCHAN
L
Za poprečno, pa tudi za nad-poprečno politično zainteresiranega državljana popolnoma neopazno se na področju medijske politike trenutno precej dogaja. Na površju se bije boj proti generalnemu intendantu Sacherju, ki da je kršil klimo kon-sensa s tem, da je v zadnjih mesecih privabil v ORF precejšnje število konzervativnih žurnalistov (kakor pravi SPÖ) oz. katerega program premalo kritično spremlja notranjepolitično dogajanje (kakor pravi ÖVP).
Pride na nas FS 3?
Za jesen je torej marsikaj pričakovati. Prvič spremembo ku-ratorija ORF-a. Kljub temu da so socialistični strategi pri kovanju tega zakona leta 1974 predvidevali rahlo, a sigurno socialistično večino, je leta 1978 vendar prišlo do ponovne izvolitve socialističnega strašila Sacherja, v nasledjnem pa do odobritve njegovih personalnopoli-tičnih in radijskopolitičnih odločitev (Sacher kljub temu: jaz delam radio, ne radijske politike). Nekaj časa je izgledalo, da bo Bacher II pustil več socialističnih žurnalistov do največjih orgel v deželi — tako Sacherjev naziv za ORF —, vendar je nato prišlo do vala nastavitve ?>črnih«. Resnici na ljubo bodi povedano, da je tudi Bacher I imel v redakciji
številne socialistične novinarje, celo najbolj sposobne.
Kakorkoli že:	socialistični
medijski strategi so z Sacherjem nezadovoljni. Baza v SPÖ pa tudi zaradi tega, ker je generalni intendant preživel daljši dopust skupno s finančnim ministrom Androschem na majhni barčici. Za jesen torej velja, kako priti Sacherju do živega. Recepta od leta 1974, namreč zaradi Sacherja spremeniti kar ves zakon o ORF-u, očitno ne bodo ponovili; nenazadnje tudi zaradi tega, ker temu zakonu kljub temu ni uspelo preprečiti ponovnega prihoda Sacherja v ORF. Tudi kancler Kreisky taki »lex Sacher« stoji kritično nasproti.
Druga možnost pa je, ustvari-
ti konkurenco za neljubljenega in malo uspešnega generalnega intendanta. Vsaka politična sila, ki hoče v Avstriji obstajati, izvali od časa do časa nove načrte, kako priti na področju elektronskih medijev do dodatnega vpliva. Kabelska televizija zaenkrat ne bo privedla do tega, ker bo prenašala zgolj že obstoječe programe. V ostalem pa je kabelska TV že zastarela, preden bo sploh docela gotova (torej tudi tukaj primer z dunajsko splošno bolnico — AKH). Časopisni založniki so se najbolj zbali teletexta, ki je od letos naprej mogoč z nekaterimi novimi televizorji ali z drugimi dodatki. Vendar s te strani ne zgrozi nevarnost. Bolj s strani načrta, da bi tudi opoldne bile redne oddaje na TV. Ker poleg tega pošta z velikimi investicijami trenutno
gradi standardno krožno mrežo usmerjevalnih radijskih oddajnikov (Richtfunkstreckennetz), se privatnim interesentom jako mudi, da bi skočili na ta vlak, ki je tik pred odhodom iz zadnje postaje. Da se vse to dogaja zelo skrivnostno, ni ravno v interesu demokracije; saj ne gre le za profit bodočih elektronskih medijskih podjetnikov, temveč tudi za vprašanje, kakšen informacijski in zabavni menue bodo dobili avstrijski TV-giedalci v svoje dnevne sobe.
Na površini sta trenutno dva modela: FS 3, ki naj bi ga oblikovali časopisni založniki in ki bi ga transportiral ORF preko svojih oddajnikov, in pa za ZOeF — druga avstrijska TV —, ki pa naj bi bil zadružniškega značaja, vendar javnopraven. Več prihodnjič.
od nedelje, 31. avgusta
do sobote, 6. septembra
1
NEDELJA, 31. avgusta I960: 11.00 Ura tiska — 15.20 Tarzanov življenjski boj — 16.45 Listamo v slikanici: Dežela 2a mavrico — 17.05 Bolek in Lolek —
17.15	čebela Maja — 17.40 Za lahko noč —17.45 Klub seniorjev — 18.30 Avstrijska narodna glasba — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času
19.30	Čas v sliki — 19.50 Šport —
20.15	Kozel — 23.20 Poročila — 23.25 Sport
PONEDELJEK, 1. septembra 1980:
9.00	Am, dam, des — 9.30 Angleščina ■— 9.45 Latinščina — 10.00 Obisk razstave — 10.30 Tarzanov življenjski boj " 15.00 Netopir — 16.45 Islandske impresije — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Lassie — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Živali pod vročim soncem — 18.30 Mi-družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Šport ob ponedeljkih — 21 05 Detektiv Rockford: klic zadostuje
21.50 Večerni šport — 22.20 Poroči-
TOREK, 2. septembra 1980: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 9.45 Latinščina — 10.00 Avstrijski izumitelji ~~ 10.30 Funny girl — 15.00 Nestrpno srce — 16.35 Golden silents — 17.00 Arn, dam, des — 17.25 Oddaja z mišjo ~~ 17.55 Za lahko noč — 18.00 Robino-v° gnezdo — 18.30 Mi, družinska odda-—- 18.54 Pestri svet blaga — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20-15 Prisma — 21.00 Drugi — 22.10 Kako živiš svoje življenje — 23.25 Poročila
SREDA, 3. septembra 1980: 9.00 Oddaja z mišjo — 9.30 Dežela in ljudje —
10.00	To je Florenz — 10.30 Neustrašni upornik — 15.00 Jazbec plava po mor-
16.35	Golden silents — 17.00 Carovništvo-čarovništvo — 17.30 Moj ®tric z Marsa — 17.55 Za lahko noč — 8-00 Flambardi — 18.30 Mi družinska oddaja — 18.54 Teletext-kviz — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20-15 Maigret — 21.45 Poročila
ČETRTEK 4. septembra 1980: 9.00 Ati, dam, des — 9.30 Angleščina — ^45 Latinščina — 10.00 Tassilo lil — 0.30 Pustite to Afonji — 15.00 Kralji-Ca Plesnega večera — 16.25 Spotlight
17.00	Am, dam, des — 17.30 Pet pri-isteljev — 17.55 za lahko noč — 18.00 rosim k mizi — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Čas v sliki — 20.15 ^ °vek nagle jeze — 21.00 Walther — ■45 Večerni šport — 22.15 Poročila
PETEK, 5. septembra 1980: 9.00 Am, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Vrti r~ 10-30 Prosim k mizi — 10.55 Klub oriiorjev — 11.35 Glasni pok — 15.00 ■ ePe uniforme — 16.30 Golden si-hts __ 17.00 Am, dam, des — 17.30 Jr'd' — 17.55 Za lahko noč — 18.00 v '> družinska oddaja — 19.00 Avstrija siiki — -19 30 čas v sliki — 20.15 Li-
stinski znaki XY-nerešeni — 21.20 Ni ljubezni brez bolečin — 22.25 Šport —
22.35	Forum Alpbach — današni problemi nacionalizma — 23.35 Poročila
SOBOTA, 6. septembra 1980: 15.10 Serenada — 17.00 Gradbišče — 17.30 Nekoč je bil človek — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport —
20.15	Peter Alexander: Hvala, Robert Stolz! — 21.55 Šport — 22.15 Jolly joker — 23.00 Poročila
NEDELJA, 31. avgusta 1980: 14.00 Športni popoldan — 17.40 Dnevnik Ovčaka — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki
—	19.50 Tedenski pregled — 20.15 Funny girl — 22.35 Popolnoma naravna norost
PONEDELJEK, 1. septembra 1980:
18.00	Angleščina — 18.15 Latinščina
—	18.30 Bodoči mojstri — 18.55 Sv. pisemski kviz — 19.00 Aktivna izobrazba
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Jacques Offenbach — 21.05 25 let televizije — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Vsak zase in bog proti vsakemu — 0.05 Poročila
TOREK, 2. septembra 1980: 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Smrtni skok naprej — 19.15 Nova — 19.30 Čas v sliki
—	20.15 Kaj sem jaz? — 21.03 Mednarodni festival Country glasbe — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Klub 2
SREDA, 3. septembra 1980: 18.00 Angleščina — 18.15 Latinščina — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki
—	20.15 Kultura ob sredah — 21.00 Šiling — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Violette Noziere
ČETRTEK, 4. septembra 1980: 18.00 Ruščina — 18.30 »Kamera« — 19.00
Galerija — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Zasliševanje — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Klub 2
PETEK, 5. septembra 1980: 17.30 Stukkolustro — 17.45 Ob začetku je bil bralni kamen — 18.00 Angleščina —
18.15	Latinščina — 18.30 Orientacija — 18.50 Beseda o shabbathu — 18.55 Sv. pisemski kviz — 19.00 Vi želite — mi igramo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Svet knjige — 21.00 Sandokan — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Gentleman iz Cocodyja — 23.40 Poročila
SOBOTA, 6. septembra 1980: 17.00 Waltonovi — 17.45 Starinski vodič —
18.00	Dva krat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Slučaj za ljudskega odvetnika — 20.15 Iz tujine — 21.50 Vprašanja kristjana — 21.55 Mc Oudari —
23.40	Poročila
Za ljubitelje lipicancev in gledalce RTV Ljubljana:
Svetovno znana kobilarna v Lipici na Krasu, ena najstarejših na svetu, slavi letos 400-letnico. Na osrednji proslavi, ki bo v nedeljo, 31. avgusta, bodo nastopili najlepši predstavniki vseh lipicanskih kobilarn iz Evrope, tako v štirivpregah kot v skupinah plemenjakov.
Na slovesnosti se bodo tisoči gledalcev in gostov poklonili spominu pokrovitelja lipiške proslave Josipa Broza Tita. Televizija bo neposredno prenašala slavnostni del (od 14.55) ter nastop, ki bo prikazal rejo lipicanca skozi štiri stoletja, medtem ko nastopa španske jahalne šole z Dunaja v neposrednem prenosu žal ni možno videti. Ustaljeno pravilo je namreč, da tovrstnih nastopov Dunajčanov ni dovoljeno niti filmati niti jih ne smejo slikati poklicni fotografi.
NEDELJA, 31. avgusta 1980: 9.25 Poročila — 9.30 Viking Viki — 9.55 Ugrabljen — 10.20 Od vsakega jutra raste dan — 10.50 D. Markovič —
11.40	TV kažipot — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 14.55 400 let kobilarne Lipica — 16.45 Poročila
—	16.50 Avtomobilske dirke formule I.
za veliko nagrado Nizozemske — 17.15 Po Feredži — Beli dnevi — 17.55 Moja mala sinička — 19.15 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Propagandna oddaja — 21.45 Dokumentarna oddaja — 22.25 Nogomet vojvodina: Crvena zvezda —	22.55
Športni pregled — 23.25 Poročila
PONEDELJEK, 1. septembra 1980:
17.20 Poročila — 17.25 Vrtec na obisku: greste z nami v živalski vrt —
17.40	Delaj z glavo — 18.05 Znana, neznana Jugoslavija — 18.35 Obzornik
—	18.45 Mladinska oddaja — 19.15 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Propagandna oddaja —
20.00	Rudi Šeligo: Lepa Vida — 21.55 Propagandna oddaja.
TOREK, 2. septembra 1980: 17.15 Poročila — 17.20 Colargol — 17.35 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Taneč, 3. del — 18.05 Pisani svet: danes bo koncert v ulici Oktobrske revolucije, 1. del — 18.30 Obzornik — 18.40 Po sledeh napredka — 19.15 Risanka
—	19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD —
19.55	Propagandna oddaja — 20.00 Vzponi in zatikanja — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Bernice se postriže, ameriške novele — 21.40 V znamenju — 21.55 Iz koncertnih dvoran
SREDA, 3. septembra 1980: 17.30 Poročila — 17.35 Z besedo in sliko: Neža Mavrer: Kostanjev Škratek — 17.45 Velike razstave — 18.10 Naša pesem 80, 3. del — 18.45 Obzornik — 19.00 Ne prezrite — 19.15 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Reportaža pred oddajo igre brez meja — 20.05 Cobourg: Igre brez meja — 21.30 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 21.35 V znamenju — 21.50 Roža iz Portoroža
ČETRTEK, 4. septembra 1980: 17.05 Poročila —- 17.10 Zgodovina pomorstva
—	18.00 Tehtnica za natančno tehtanje
—	18.30 Obzornik — 18.40 Na sedmi stezi — 19.15 Risanka — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Film tedna: Mladi zmrzujejo tudi poleti — 21.40 Propagandna oddaja — 21.45 V znamenju — 22.00 Jugoslovanski portreti: Zinka Kunc
PETEK, 5. septembra: 17.20 Poročila
—	17.25 Leti, leti pikapolonica — 17.40 Družina Smola — 18.05 Domači ansambli: Ansambel Lojzeta Slaka —
18.35	Obzornik — 18.45 Spoznavajmo
naše morje — 19.15 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 »Neka cjeli ovaj svjet još sja u suncu« —
20.55	Propagandna oddaja — 21.00 Blakovih sedem — 21.50 V znamenju
—	22.05 Notni kino: Minnie in Mosko-witz
SOBOTA, 6. septembra: 8.15 Poročila — 8.20 Z besedo in sliko: Neža Mavrer: Kostanjev Škratek — 8.30 Vrtec na obisku: Greste z nami v živalski vrt — 8.45 Kolargol — 9.00 Tehtnica za natančno tehtanje — 9.30 Pisani svet: Koncert v ulici Oktobrske revolucije —
9.55	Človek hoče navzgor — 10.55 Po sledeh napredka — 11.25 Dokumentarna oddaja — 12.10 Ljudje in zemlja — 13.10 Poročila — 15.20 Poročila — 15.25 Nova Gorica — 17.50 Naš kraj — 18.05 Dečka in vrabčki — 19.15 Zlata ptica — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja
—	20.00 Nicholas Nickleby — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Tom Waits — 21.45 Pokliči North SIDF 17
—	23.30 TV kažipot — 23.50 Poročila
NEDELJA, 31. avgusta: 15.00 TVD —
15.15	Nedeljsko popoldne — 18.10 Do-boj: Mednarodni rokometni turnir —
19.30	TVD — 20.00 Gore sveta: Alpe —
21.00	Včeraj, danes, jutri — 21.10 Glasbena oddaja — 21.30 Igrani film
PONEDELJEK, 1. septembra: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD —
18.15	Slonček Mamfi — 18.30 Bajke daljnjih ljudstev — 18.45 Glasbena medigra — 19.00 Športna oddaja —
19.30	TVD — 20.00 Naš čas — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Cesare Bi-rotteau — 22.10 Struški večeri poezije
TOREK, 2. septembra: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Otroška oddaja — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dokumentarna oddaja — 21.55 Poezija
SREDA, 3. septembra: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Sezamova ulica — 18.45 Na obisku ... —
19.30	TVD — 20.00 Posnetek predstave bitefa — 21.10 Včeraj, danes, jutri —
21.30	Izobraževalna oddaja — 22.00 Koncert na dubrovniških igrah
ČETRTEK, 4. septembra: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Otroštvo mladosti — 18.45 Kabaret —
19.30	TVD — 20.00 3-2-1 .. . gremo —
23.00	Včeraj, danes, jutri
PETEK, 5. septembra: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Z našega zornega kota — 18.45 Muppet Show — 19.30 TVD — 20.00 Kultura —
21.00	Včeraj, danes, jutri — 21.15 Portreti — 21.45 Kratek film — 22.05 Igrani film
Nedelja, 31. avgusta:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek, 1. sept.:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Glasbena skrinjica.
Torek, 2. sept.:
09.30—10.00 Za našo vas. 14.10—15.00 Koroški obzornik — Otroci, poslušajte — Mladina poje in igra.
Sreda, 3. sept.:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Ljudske pesmi — Cerkev in svet.
Četrtek, 4. sept.:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Družinski magacin.
Petek, 5. sept.:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Domača imena — Veselo naokrog.
Sobota, 6. sept.:
09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
naš tednik]
V stilu in obliki nov sklop prireditev je bil zadnji konec tedna na Zilji. Ob sodelovanju z domačim prosvetnim društvom »Žila« je Ludvik Druml organiziral v petek zvečer na Čajni predstavo glasbenega filma »Woodstock«, v soboto je sledil ples v bistriškem kulturnem domu, dan navrh pa istotam koncert moderne glasbe.
Na prireditve so vabili dvojezični plakati uspešno. Kinodvorana na Čajni je bila napolnjena, ples s kvintetom »Do-brač« ni bil docela zadovoljivo obiskan, koncert v nedeljo pa je spet napolnil dvorano.
Kakor je v nedeljo zvečer dejal Ludvik Druml v pozdravnih besedah, naj bi bile te prireditve začetek kontinuiranega kulturnega dela z mladino. Iniciativo je pozdravil tudi podžupan Matthias Fina. Dvojezično prireditev — v besedi in pesmi — je odprl nato kantavtor (Liedermacher) Rudi Burda z Dunaja. On, srednješolski učitelj po poklicu, je presenetil s kvalitetnimi teksti, ki jih je pel ob spremljavi kitare. Besedila se nanašajo na socialne probleme doma in po
Srečanje na Zilji
svetu, od gradnje predarlskega predora do teksta Jure Soiferja in pesmi o Nicaragui.
Koncert je nadaljevala skupina Riparo iz Italije, nato pa sta nastopili sestri Velik iz Sel, ki pa študirata na Dunaju. S poljudnimi, pa tudi s kritičnimi pesmimi sta se obrnili na publiko. Njun lok sega od narodnih pesmi preko priljubljenih songov tja do kritičnega opisa koroškega položaja in protifašističnih pesmi.
Publika na nedeljskem koncertu je bila zanimivo sestavljena. Akoravno je bil koncert namenjen predvsem mladini, je bilo videti med obiskovalci tudi precej starejših mamic in očakov; pa tudi mladina ni bila samo slovenska. Namen in cilj, nagovoriti tudi večje število nemškogovoreče mladine, je vsekakor dobro uspel.
Med obiskovalci so bili tudi slovenski občinski odbornik Jožef Schnabl ter njegov namestnik Janko Zwitter.
Ludvik Druml (zgoraj) Člana Riparo (spodaj), R. Burda (levo)
Ne samo slovenska mladina je obiskala koncert; zgoraj: sestri Velik
DSG Sele: Bistrica/Rož 2:0
Selani so začeli tekme z uspehom. Že kar v 3. minuti je Franc Dovjak, ki se je vrnil od boroveljskega ATUS-a v Sele, prvič zatresel mrežo nasprotnika. Selani so tudi ves čas bili v premoči, le proti koncu 2. polčasa so prednjačili gostje iz Bistrice. Vendar so tudi v tej fazi dali Selani gol, spet je zadel Franc Dovjak. Na žalost je igra doživela dva izključka, od Selanov je bil izključen Oto Ogris.
Prvič so v tej igri nastopili v selskem moštvu sami Selani, iz moštva pod 23 so v prvo ekipo vrasli Herbert Falle, Pepi Čertov in nadarjeni golman Silbert Už-nik. Moštvo pod 23 je igralo v predtekmi neodločeno 2:2. Gole za Selane sta dala Nante Travnik in Karel Pristovnik.
Ker Selani igrajo prihodnjo nedeljo na nogometnem turnirju v Škofji Loki, pobrateni občini, bodo odigrali prvenstvene tekme proti vojaškemu športnemu društvu že danes, v četrtek in jutri v petek.	-==
Grabštanj: SAK 1:0
Kaj je s SAK-om? Po tretjem kolu zasedajo slovenski nogometaši, ki so jih nekateri uvr-. ščali med favorite skupine, deveto mesto in so nabrali dve točki. Izgorovov za poraz v soboto ni, tudi če je SAK dobil odločilni gol v zadnji minuti. Saj so imeli SAK-ovci tudi dovolj sreče, ko je zadel igralec Grab-štajna Ogris le les in se je žoga vrnila vratarju Ahlinu v naročje. Sicer pa so imeli igralci Grab-štajna dovolj šans za gol, vendar je branil vratar Ahlin odločilno svoj gol in tudi zadetek ne gre na njegov račun. Njegovo dobro igro je honoriral tudi koroški časopis in ga izvolil v ekipo runde. Dobro nadomestuje tudi v obrambi Sommeregger Lampichlerja, ki je še na delu v Nemčiji. Pri treningu se je poškodoval Babšek, tako da v soboto ni nastopil, baje je bil poškodovan tudi Fera.
Upati je le, da se bo SAK kmalu znašel, prišel do svoje linije, in da bodo »poškodovani« igralci, ki so stebri moštva, čim-prej ozdraveli. Dokler pa SAK ne bo imel svojega igrišča, na katerem lahko nemoteno trenira in igra, pa tudi ni pričakovati izrazitih športnih uspehov.
V	predigri je moštvo pod 23, ki se od igre do igre stopnuje zmagala z 1:0. Narobe bi bilo, če bi navijači zdaj obrnili SAK-u hrbet. Gotovo bodo igralci v nedeljo proti Kotmari vasi pokazali vse, kar znajo.
V	nedeljo s začne sezona tudi za šolarje in mladince. Obe moštvi bosta nastopili proti Pošti — na igrišču v Globasnici!
TEKME SAK NEDELJA, 31. 8. 1980 igrišče Globasnica
9.00	SAK šolarji — Pošta
10.15	SAK mladinci — Pošta
igrišče KAC — Celovec
15.15	SAK 23 — Kotmara vas
17.00	SAK I — Kotmara vas
TEKME DSG SELE igrišče HSV — Celovec četrtek, 28. 8. 80, 17.30 HSV 23 — Sele 23 petek, 29. 8. 80, 17.30 HSV I — Sele I
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: »Naš tednik«, Celovec, Viktringer Ring 26. 902Q Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61.000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 200.— din, za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Florian Sablat-schan,— Tisk: Ofsettiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Vsi Viktringer Ring 26.
Dragi starši, možnost za prijavo za dvojezični pouk imate prvih lO dni po začetku šolskega leta.
Ml ZA VAS	
	
Poslužite se slovenščine pri šoferskih izpitih
Slovenščine — svojega materinega jezika se lahko poslužujete tudi pri polaganju šoferskega izpita. Nekaj naših rojakov se je te možnosti že poslužilo in položilo izpit v slovenščini pri dr. Pavlu Apovniku, ki je pristojen za teorijo. Podlage za šoferski izpit v slovenščini lahko
A
naročite pri SIC — Slovenskem informacijskem centru.
Ker nam koroškim Slovencem primanjkuje na raznih področjih besedni zaklad, objavljam na tem mestu priročni »nemško-slovenski slovar«, ki ga je sestavil dr. Pavel Apovnik, član vodstva Koroške enotne liste, izšel pa je pri Klubu slovenskih občinskih odbornikov.
Abänderungsvorschlag — spreminjevalni predlog Abberufung von Mitgliedern des Gemeindevorstandes — odpoklic članov občinskega pred-stojništva
Abgaben — dajatve, davki Abgabengesetz — zakon o dajatvah Ablehnung — odklonitev absetzen, von der Tagesordnung — vzeti z dnevnega reda Abstimmung — glasovanje Abstimmungsverfahren — glasovalni postopek Abwehr von MiBständen — odprava nepravilnosti Akteneinsicht — vpogled v akte amtlich — uraden, -dna, -o Amtsperiode — mandatna doba Amtstafel — uradna razglasna deska Amtsverlust — izguba uradnega položaja des Amtes für verlustig erklären — odvzeti komu uradni položaj
Anfrage — vprašanje (interpelacija)
Angebot (einer Leistung) — ponudba (storitve)
Angelobung — zaobljuba
V__________________________________________________________________J