Poštnina plačana v gotovini!
Slovenska mladina
Leto I.	Ljubljana,	oktober	1938	štev.	1
Cena 2-— din
Franci Prešeren:
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, • de koder sonce hodi, prepir iz svetu ho pregnan, de rojak prost 1)0 vsak ne vrag, le sosed ho mejak!«
Fran Levstik:
Maloverni vi otroci! kaj vas plaSi težki pot?
Meč srčnosti v uinnej roci Vplutii cesto si povsod.«
Zduj menda hi se že smelo pripo/.nati, da je Slovencem o političnem življenji treha več vedeti, kakor nuni sicer vse hvale vredne .Novice' in .Triglav' enkrat na teden dona&ata. Ne da se zakrivati, du je za zavednost slovenskega naroda Sc mnogo trchu storiti, da keduj na bolje pridemo.«
Oton Župančič:
O	domovina, kdor te ljubi zdaj, ljubiti mora s črnim gnevom v dufti... kdor se naučil ni kot papagaj besed svečanih, svete hrame ruši; kdor noče luži dvoriti lukuj, je kot drevo, bolehajoče v suSi: glej, smešna krinka opičji obraz — to boginja svobode je pri nas!«
Slovenska inladinu — in ladinski list za 1 e p o s 1 p v j o i iv kulturna vprašanja — izhaja vsakega prvega v mesecu. Odgovorni urednik je Ivo Grahor, novinar. List izdaja konzorcij: predstavnik Ivo Grahor. — Rokopise in dopise uredništvu in upravi je pošiljati mi naslov: Ivo Grahor. Ljubljana. Miklošičev« 6/111. Posamezna številka stane 2 din — celoletna naročnina za 8 številk 14 din, polletna 7 din.
TISKARNA .SLOVENIJA« V LJUBLJANI (PREDSTAVNIK A. KOLMAN)
NAROČNIKOM, SOMIŠLJENIKOM. SODELAVCEM!
Meseca junija tega leta smo izdali uvodno številko našega lista. Nekaj teli številk imamo še v zalogi in prosimo eventualne cenjene interesente, da se obrnejo na njen naslov. Ker je številka pretežno literarna, še danes ni izgubila svoje aktualnosti iu jo zato priporočamo. Cena uvodne številke je 2 din.
Cenjene naročnike in somišljenike prosimo prav lepo, »la poleg naročnine prispevajo tudi v naš Tiskovni sklad. Ker izdajamo list snmi in nimamo še nobenega mecena, si moramo pomagati še s temi prispevki.
Slovenska mladina, pošiljaj prispevke v svoj list! Zavedaj se, da bo tvoj list tak, kakršnega boš sama hotela in Ih> na taki višini, kakršno mu boš s prispevki sama ustvarila.
Pošiljajte nam svoje počitniške potopise. Najboljše od njih bomo objavili.
Pazite, da boste pošiljke dovoljno (rankirali.
Pošiljajte znamke za odgovor. Kajti tudi neobjavljeni rokopisi se ne bodo vračali, če ne bo za to izražena posebna želja in priložena ustrezna znamka.
Pošljite nam takoj denar vsaj za prvo številko!
Uprava se najlepše zahvaljuje vsem mnogoštevilnim darovalcem zn tiskovni sklad.
Vse, ki so prejeli našo uvodno številko, prosimo, da nam pošljejo zanjo denar, ali pa, da jo vrnejo. Kavno tako prosimo cenjene prejemnike, da nam v primeru, ako lista ne žele nadalje prejemati, to sporočc oziroma vrnejo prejeto številko. N nasprotnem primeru jih bomo imeli čast l>eležiti med naročnike.
Mladini v letu 1938
Ljubi resnico, išči resnico, govori resnico, brani resnico do smrti.
...In prosim vas, da bi se ljubili, dobrih ne pustili z nasiljem zatirati in da bi vsem resnico želeli.
(Iz Husove oporoke češkemu narodu.)
Vse demokratične države so doslej samo poskus demokracije.
I rava demokracija ne bo samo politična, pač pa tudi gospodarska in socialna.
Demokracija temelji na javnosti, kar je posledica načelu o svobodi in enakosti.
Dolžnost in pravica demokratične javnosti odstranjujeta tajnost ^ in prikrivanje, avgurstvo v najširšem pomenu besede: razvoj in napredek nravnosti in vsega javnega in zasebnega življenja pomenita, odvajati se laži in lažnjivosti.
Sovražnik narodov in ljudstva ni ljubezen do naroda, pač pa šovinizem. Ljubezen do svojega naroda ne zahteva od nas, da ne ljubimo drugega naroda.
Vojna in njene groze so nas vse razburile. Brez moči stojimo pred ogromno zgodovinsko uganko, pred dogodkom, kakršnega ue pomni zgodovina človeštva. 'Poda razburjenje ni program. I otrebna nam je mirna, odkritosrčna analiza in kritika naše kulture in vseh njenih elementov in odločiti se moramo za koncentrično zboljša vanje v vseh področjih mišljenja in delovanja.
I	ri vseli izobraženih narodih je že dovolj mislečih ljudi, da se združenimi močmi lotijo te reforme.
(T. G. Masaryk: Svetovna revolucija.)
Vojna je nekaj groznega, nečloveškega... Toda vojna še ni največje zlo — nečastno živeti, biti suženj je še huje. Hočemo in moramo biti samostojni.	(Masaryk.)
Za mlade ljudi je zasledovanje današnjih mednarodnih do-Kodkov izvrstna šola življenja. Mi stari niiio intenzivno doživeli vojn0 j„ prvo dobo po prevratu. Njim pa 1m> pripadla naloga, to težko zapuščino dalje voditi, normalizirati in težkoče likvidirati.
Dijaštvo je važen sestavni del narodnega in državnega življenj« in pravilno je, da 11111 vodilni faktorji države posvečajo pa/njo, se zanimajo za njega potrebe in interese in mu od časa o časa povedo, kaj bi od njega želeli.
Dr. Edvard Beneš (Prager Presse: Demokratie — Der Weg.)
i Jeg#
Preko poletja
K« smo se v začetku letošnjega poletja zbrali k delu za ustanovitev in izdajanje osrednjega, mladinskega, slovenskega lista, je bilo v nas vse več idealizma in nekega zavestnega hotenja, kot pa resnične, trdno določene osnove in potrebnih skušenj za. tako delo. /ato je pač tudi naša uvodna številka, ki je imela predvsem namen /brati pri tem delu čim več dobro mislečih slovenskih mladeničev, popolnoma v skladu s to našo neizkušenostjo in nepripravljenostjo.
Vendar pa je tudi taka opravila svojo nalogo: dobro ali slabo, to naj pokažejo sledeče številke.
Pri tem pa naj opozorimo na neko važno stvar. Neodvisen, slovenski, mladinski list, katerega piše in izdaja mladina iz lastnega nagiba, je problem, ki bi zaslužil poseben članek. Naj opozorimo tu samo na glavni dve predpostavki, kot sta materialno ozadje in gradivo. brez katerih dveh o kakem listu sploh govora ne more biti. List, katerega izdajamo, se je boril pri uvodni, se bori ob pričujoči in se bo boril v sledečih številkah z obema tema dvema odločilnima težavama. /ato bo morda razumljivo, če je bila, če je in če bo vsaka številka več ali manj posrečen izbor gradiva, ki je trenutno na razpolago. Toda predaleč bi nas zavedlo, če bi se spuščali v potankosti nakazanega problema, še tem bolj, ker to ni naš namen.
Važnejše je za sedaj rešiti vprašanje, kakšen naj bi bil naš list, oziroma kakšen naj bo.
Morda ni tako brezpomembno naglasiti danes, da ima mladina, kot bodoča nositeljiea narodnosti in države, odgovorno in težko nalogo, na katero se mora temeljito pripraviti. Nič manj kot to pa je važno poudariti, da ima kot taka tudi svoje pravice in zahteve. Mladina vseli dob je nositeljicu novih idej in novih stremljenj in je popolnoma pri-rodno večni sovražnik reakcije, zatišja in nejasnosti. Danes pa. ko lahko pride vsak trenutek do novega oboroženega spopada narodov ter se s tem spreminja in zaostruje celotni življenjski položaj, se za nedoločen čas izpremeni normalen tek življenja, radi česar je nato onemogočen pravilen razvoj mladine, ter se s tem spravi \ nevarnost vsa .njena bodočnost, ima mladina pravico in dolžnost zahtevati po* polno enakopravnost pri odločanju vseh življenjskih problemov sedanjosti. Da se mladimf tega zaveda, so nam neizpodbitne priče manifestacije amerikanske mladine, neumorna delavnost kitajske mladine 111 dokaj vidno gibanje današnje francoske, češke in srbske mladine. In varnost lepše mladinske bodočnosti bo nastopila šele takrat, ko se bo vsa mladina sveta zavedla poleg svojih bodočih dolžnosti v poklicnem življenju tudi svojih pravic, ki jih ima kot mladina človeštva, katero se bori za lepšo in bolj človeško obliko sveta od prvih kulturnih tvorcev, preko Krista, pa vse tja do Masarvka. kot največjega humanista današnjih dni.
A za nas mladino slovenskega naroda, to je naroda, ki ima utrjeno zgolj slovstveno kulturno tradicijo, ne pa tudi gospodarske, politične in socialne, torej za mladino, katero čaka še ves levji delež pri /graditvi slovenske narodne individualnosti in z njo »zagotovitev normalnega razvoja in lepše bodočnosti, za tako mladino je važno, da ima jasno in zavestno pred očmi tudi svojo narodno pripadnost.
Nič manj važni pa sta tu še dve stvari, na kateri nas opozarjala bistvo in sestav našega malega naroda, namreč spoznanje, tla ji' zagotovljen obstoi in normalen razvoj malih narodov le \ splošnem napredku demokracije — in da morata zaradi napak, ki jih je povzročalo nepo/nanje naše dosedanje socialne strukture, naša mladina in izobraženec posvečati odslej več pnžnje tudi družboslovju.
Ioda nismo še odgovorili na vprašanje, kakšen naj bo naš lisi, Pa tudi ni potrebno, kajti pri listu, katerega piše mladina sama, torej ljudje, ki so še v razvoju, itak ni možno določiti točnih smernic. Nekaj
pn nam je lahko jušno pred očmi, namreč to, da ne more biti neodvisnega, slovenskega, mladinskega lista, ki ne bi upošteval preje omenjenih aksiomov, ali z drugimi besedami: v njega ne spadajo članki in sestavki, ki ne bi upoštevali potreb in pristnega življenja Slovencev.
V"
Drago Jeran:	Otrok slovenski
V barakah si rodil se, v nizkih kotali, v kleteh te je spočela mati,
aned bobnanjem turbin...
Rojen .si bil v zatohlih mračnih izbah,
ki so še vse bolj mračne kakor temne zimske noči.
V bedi si irodil .se tu m nekje na kmetih, v zadolženem bednem domu kmetu-hlapoa.
v domu, ki ni več dom, je le še pribežišče manjvrednih in teptanih.
Tam si rodil se, tam kjer rože ne c veto, kjer zdravja ni, ne kruhu,
tam, kjer ni veselja,	,
tam. kjer ni bogu.
Očetje v črnih fabrikah, v glažutah, rudnikih, kamnolomih in |>o njivah v žuljih ječe.
Sama. čisto sama te je rodila mati nekje med razpadlimi zidovi.
Sumu in z bolestjo in ljubeznijo te je rodila.
Proklel le je nekdo ves suh in bled.
In takrat je zaihtela mati, tista mati, ki si ji kri sesul iz njenih prs.
Ves star si, otrok slovenski, kakor mislec s,i in ves si tih, zaznamovan s krvjo očetov svojih.
Ti nisi lak kot drugi so otroci.
In smeha ne poznaš, ves tuj ti je, kakor dežele daleč, daleč na zahodu.
In vendar «i ves naš, si otrok slo.venski. ki stopaš na shojena življenja pota.
Po|M>tnik si, ki hodiš po cestah zaznamovanih s krvjo in delom ... lu te vodijo v glažute, rudnike, fabrike, v plavže in k domači grudi, k zemlji, ki jo ljubiš, k zemlji, ki ti reže grenek kruh življenja.
In tu l>oš zdaj. v glažutah, temnih rudnikih, fabrikah, v kamnolomih
in im zemlji rodni lxtš moral kot hlapec trpet, kakor oče tvoj prej trideset krvavih let...
D. A. P.:
Vsebina ciljev
Dan za dnem moramo poslušati pavšalna zabavljanja na 'mladino, češ da se z dušo in telesom predaja športu ter njegovim nezdravim in neživljenjskim ciljem. Poslušati moramo tožbe, kako se mladina izgublja v praznem delu za nekoristne, nekakšne larpurlartističnc ideje, kako malo se zaveda svojih nalog in kako slabo se pripravlja za življenje.
Krivično in neobjektivno bi bilo, če bi vse te obsodbe zavrnili z odločno kretnjo, jih prezrli ali pa bi se jim z nemlu-dostnim, ciničnim nasmehom posmehnili. Prav tako krivično bi tudi bilo, če bi vse te slabosti, ki jih tudi v veliki večini res imamo, pripisali na račun vzgoje, okolja itd., ne da bi ob tem resno razmislili. Če pa hočemo biti objektivni in pravični do samega sebe in do življenja, ki nas oblikuje, moramo resno premisliti vse obtežilne besede in iskati zdravila svojim slabostim.
Najpogostnejši očitek na račun iinludiue je sportizem. Šport in telovadba sta postala v svetu dandanes političnoidcjni propagandni sredstvi. Isto funkcijo imata brez dvoma tudi pri nas, zato je jasno, da je delo za šport in telovadbo postalo tudi delo za politične cilje ali ideološke grupacije, /ato danes opažamo, da mladina, včlanjena v enem ali v drugem telovadnem društvu popolnoma zavedno vstopa v eno ali drugo politično oziroma ideološko skupino.
Nočem na podlagi politizacije in razredne diferenciaci je utemeljevati potrebe nove, to je delovne telovadne organizacije, hočem le poudar.iti dejstvo, da sta tudi pri nas šport in telovadba le agitatorično sredstvo obema tradicionalnima političnima skupinama v Sloveniji. Ne da bi se skušal prepirati o idejnih osnovah teh dveh organizacij, hočem poudariti, da je prva vzgajala slovensko mladino, in jo tudi še, a le deloma, vzgaja v protislovenskem duhu. Sicer teži del te mladine mimo svojih voditeljev nazaj k slovenskemu narodu in nazaj k demokratičnim načelom lyrša in Fiignerja. Drugi del te mladine pa je prešel v Ijoti-čevske zbore, la mladina, ki je zelo nerazgledana in ki slepo verjame voditeljskim Ih •sedam in misli, da se res bori za pravo demokracijo, za Slovanstvo in za svobodo, bi pa najbrže svojega voditelja takoj zapustila, ko bi spoznala tudi njegove prave cil je.
> ruK* organizacija pa vzgaja slovensko mladino v duhu ka-
o	iske akcije in katoliške cerkve, o kateri je papež dejal, da je prvi in najstarejši totalitarni režim. Obenem pa ta organizacija \liva v mladino neko nekritično ali neresnično samoslo-\tns\o, ki pa je zelo, zelo daleč od realističnega gledanja na som lisko vprašanje. 1 udi v vrstah te ideološke organizacije in v vrstah njenih ideoloških somišljenikov se vrše razna preusmeril 'anja in rastejo nova hotenja. A kakor za zgornjo mladino,
11	o je tudi za to značilna ideološka nejasnost, nesamostojnost
in preplašenost, čemur je gotovo pri obeh vzrok prezgodnja strankarska vzgoja. Mislim, da o škodljivosti te anti- in anacio-nalne vzgoje ni treba več govoriti. Važno je sedaj za nas le dejstvo, da te dve telovadni organizaciji nista iz slovenske mladim' vzgajali dobrih ljudi, ki bi znali samostojno misliti, temveč le maso zbeganih mladeničev, ki ne vedo ne kam ne kod, ki niso sposobni jasno in trezno presojati, marveč morajo vedno dobivati umetne injekcije poguma in nuvdušenošti, kakršna se kaže v ponesrečenih manifestacijah, ki se razvijajo v otroško smešna ravsanja in medsebojna obračunavanja.
Napačno pa bi bilo, ob vsem tem trditi, da šport in telovadba ni' smeta imeti političnih dn drugih tendenc; prav nasprotno, celo zahtevamo, naj šport in telovadila vzgajata slovensko mladino v dobre in plemenite ljudi, ki se bodo zavedali svojih odgovornosti, katere 'imajo do slovenskega naroda in splošno do družbe, t. j., da bodo imeli v sebi zavest dela za socialno-gospodarske in druge dobrine naroda in človeštva. Tudi Tyršev »Sokol« je bil in je v ČSR še danes organizacija z določenimi stremljenji, ki pa človeka niso, kakor pri nas, utesnjevala, temveč so mu Sele dajala možnosti, da se j«- v polni meri razmahnil. Tudi pri nas smo .imeli takega »Sokola«, katerega ustanovitelj in prvi član je bil Fran Levstik.
V	telovadbi in športu pa vidim poleg drugih manjših in nepomembnih vzrokov tudi glavni vzrok materializacije mladine. njene samozadovoljnosti, njene apatičnosti.
Ob vsem tem lahko trdimo, da sta šport in telovadba, kakršna sta pri nas in v takšnih razmerah, kakršne so pri nas, zgrešila svoj cilj ter da nimata prostora v slovenskem življu. Brž ko pa odrečemo naši telovadbi in našemu športu pravico do obstoja, obsojamo tudi vse one politične in druge ideje, katerim sta bila ta šport in ta telovadba le sredstvo, in to zato, ker vodijo te ideje slovensko mladino stran od slovenskega naroda, njegove suverenosti, človeštva in boja za pravice in dobrine človeka in ker ne vzgajajo iz mladine dobrih in samostojnih ljudi, temveč le številke v četi.
Če hočemo biti objektivni, moramo tedaj priznati, da je pretežni del naše slovenske mladine vse prej, kakor j>a slovenski, da je res /materializirana do skrajnosti, da se ne zaveda nobenih dolžnosti in odgovornosti in da je popolnoma brez treznega preudarka; to pa pomeni, da ta slovenska mladina sploh tli mladina, da to niso ljudje temveč material. Upam. da je v tem spoznanju tudi dovolj ]H>udarjen rezultat nasilne vzgoje naših dveh telovadnih organizacij. Jasno pa je tudi. da nima smisla, prerekati se z voditelji in organizatorji naše mladine o osnovah njihovih gibanj iu organizacij, temveč da je edino pravilno — apelirati Ha mladino samo, ker more do zboljšanja priti le tedaj, kadar se bo spremenila mladina sama, kadar se <bo sama iz sebe začela
razvijati v individualnosti in ko bo prenehala biti kartoteka številk, ki vse enako mislijo. Kljub vsemu pa s krivdo vzgoje le ne smemo pretiravati. Do danes smo gledali glavni vzrok tega mladinskega propada samo v vzgoji in v voditeljih, ki smo jim pravili demagogi, danes pa trdimo, da je kriva deloma tudi mladina sama, ker bi moral doživeti vsak posameznik to, za kar se navdušuje, ker se je za kar koli sam odločil in hi moral resno pretehtati odgovornosti, ki jih s teni prevzema na svojo vest. /ato pa je tudi na dlani, da more do zboljšanja priti h' tedaj in samo tedaj, ko bo vsak v sebi globoko doživel vse one objektivne etične vrednote, ki drže svet že od vsega začetka pokoneu, da bo našel pravilen odnos do vseh teli vrednot in se jim tudi prostovoljno pokoril.
Cjre pa tudi za to. da si bo vsak res .iz sebe gradil odnos do teli vrednot, ker šele tako bo njih etiko resnično doživel. l’o pa pomeni biti filozof, kajti kdor namreč noče biti le pasiven gledalec življenja, mora hiti filozof. Filozofija je namreč le zavestno oblikovanje odnosa do življenja, in sieer odnosa z vsemi zavestno začrtanimi tendencami, ki se morajo pokoravati vsem objektivnim etičnim postulatom naroda in človeštva. Vseh teh osnovnih spoznanj pa manjka pretežni večini slovenske mladine in si zato gradi svoje nazore po šabloni, veruje v take dogme, nezmotljive avtoritete in apriorne danosti, ki ne zdrže nobene znanstvene kritike — in si na teh majavih temeljih zida svojo duševno stavbo. To pa pomeni, da mladina še ni dorasla nalogam, da ne moro in noče najti vsebine svojim ciljem in delu. Graditi si svoj nazor pomeni namreč tudi, iskati merilo za svoje delo, iskati svojim ciljem in delu vsebino. Slovenska mladina pa se pri delu za svoje cilje ni rosno zavedla odgovornosti, ki jih ima do slovenskega življa.
če je torej mladina zašla na eni strani v sportizeni, na drugi Pav.v delo za neprave in lažne ideje in če je ostane le majhna peščica, ki čuti v sebi delovno zavest do slovenskega naroda in do družbe, je bila to bolj ali manj nujna posledica dogajanj v slovenskem življenju, posebno v »oficialni« kulturni in |x>li-ticni dejavnosti. In ker se je to zgodilo, moramo pretehtati vsebino vseh teh idealov slovenske mladine in jim moramo določiti prostor v borbi za slovenski živelj in za socialne ter etične dobrine človeštva. Če jim tega mesta ne moremo priznati, jih 1k> morala mladina zavreči in se pokoriti močnejšima in bolj etičnima vrednotama: slovenskemu narodu iu človeštvu.
Vsakemu cilju in delu je treba najti vsebino, t. j. dognati pos anstvo v borbi za slovenski narod ter za socialne in etične
< o >nui' človeštva, kor bomo le tako gnadili sami sebe res iz sebe in le tako ne bodo naši nazori naučena pravila, temveč ImhIo
< ognanja, prečiščena v ognju etičnega dela in neizprosne borbe s samim seboj in z življenjem.
Drago Jeran:	NorGC
Hodil je po ulicah in se smejal, venomer smejal.
Poljubljal plotove in šipe ogromnih izložb.
Otroci pa so ga dražili in se mu smejali.
Ves razgaljen je hodil okrog, nihče se ga ni usmilil niti bog. Govoril pa ni ničesar, le smejal se je, smejal, smejal,
kot da bi bil najsrečnejši na svetu.
Slednjič pa ga je orožnik z medaljo odgnal.
Drugo Jeran:	Slutnja
% ,
Ni res, ne moreni verjeti
vestem tem zloglasnim,
da spet bo tako kot pred dvajstimi leti.
Ne, ni res, ne morem verjeti...
Da bomo z barbarskimi klici hiteli preko zemlje,
da bomo pobijali vse, razrušili vse,
mi, ki čitaino Byrona, Gorkija, Bloka. Puškina.
in da Im>mo jutri divjali s peno
krvavo na ustih.
Uživali bomo ob krvi nedolžnih teles.
O, ne ... o, ne ...
Kako sram me je...
Drago Jeran:	Beraf
Srečal senu potnika brez desnice, suhega, krvavega, v očeh je nosil nekaj skrivnostnega, z levico pa lajno vrtel.
Gledal me je s topim pogledom, nehal je lajno vrteti in stegnil levico naproti ter čakal od mene da ju.
Obstal sem, zatisnil oči...
On pa je prosil, brez nehanju prosil.
Pravil mi je o mladosti, ljubezni in sreči in o prejšnjih dneh ...
»Goapod. pomagajte, v tovarni sem zgubil rokot in stegnil je zopet levico, od lajne ožuljeno vso.
Šel sem naprej, reven kot on, za eno spoznanje sem bil bogatejši.
On pa je zrl za mano s tistimi očmi in si gotovo mislil, <la sem naj večji skopuh na svetu.
Kol ja:	Strankar
Stojan je stopil z ulice v prostorno vežo. Zaustavil je korak od začudenja. Nikdar še ni bil stopil v tako krasno vežo. Osupnila ga je razkošnost dragocenih marmornih sten. V njih vdelane kamenite plakete nekakih junakov so na mah pritegnile njegovo pozornost. Pazno si jih je ogledal. »Tu bo prav,« je menil sam pri sebi in krenil v prvo nadstropje. Šele sedaj je opazil čudovite, njemu še-nepoznane svetilne naprave, ki so bile nameščene tik pod stropom. Stopnišče s številnimi mogočnimi stebri je bilo istotako iz marmorja in je vzbudilo v njem nov val začudenja. Vse to mu je dajalo občutek, kot bi se nahajal na nekem silno svetem kraju. Ta doslej še nepoznana mu lepota in mogočnost, katero sta podkrepljevala tajinstvena mrakobnost in neutujljivo donenje njegovih, že sicer plašnih korakov sta mu ustavljali dih in ga tiščali v prsih. Skoro podzavestno je stopal počasi navzgor in vkljub vsej lagodnosti koraka mu je začenjalo srce vedno hitreje biti. Neodločno je obstal pred vrati, na katerih je prebral napis z velikimi črkami: »Patriotično »druženje«.
Z upognjenim kazalcem je bolj	podrsal,	kot	potrkal na vrata.
Nekdo jih je odprl in hotel skozi	nje. Ko	pa	je zagledal	pred
vrati neodločneža, ga je potegnil naprej in vrata za njim zopet zaprl. »Pozdravljen tovariš,« ga je prijazno ogovoril in mu pomagal odložiti plašč. Nato ga je potisnil skozi naslednja vrata v veliko dvorano, ter ga zopet ostavil.
.Stojan je še bolj ostrmel nad razkošnostjo, kot spodaj v veži. Prijetno 'modra barva sten je vplivala na človeka skoro domače. Na eni strani dvorane je bila vrsta vrat iz dragocen ga lesa, na drugi pa velika, svetla okna. Med varati in okni je viselo mnogo slik in portretov. Strop je bil lesen in ves pozlačen, raz katerega so visele čudovite svetilke. Dvorana je bila na.bito polna in čulo se je šumen je polglasnega govorjenja. Stojan se je oziral okrog, kot ne bi nikogar videl, kakor ne bi nikogar poznal. Od vseh teh nepričakovanih in utrudljivih vtisov je bil ves zbegan. Ponižno je sklonil glavo in skrčil ramena, ter se skušal čim preje stisniti •v kot na enega izmed zadaj stoječih stolov. Pogreznil se je vanj in obsedel nepremično. Ničesar ni	mislil in	venomer buljil	sedaj
sem, sedaj tja, ne da bi vedel, kaj	gleda.
Iz tega ga^ je predramil polglasen pogovor. Ozrl se je proti gornjemu koncu dvorane, koder je stala velika, zelena miza in videl štiri .mlade, krepke fante, ki so se o nečem precej glasno pomenkovali. Šele sedaj je Stojan opazil med navzočimi svojega
šolskega sosedu Miloša, ki mil je bil naročil, naj pride danes sem. Ni se še dodobra razgledal še po ostalih, ko je lepo raščen mladenič pri zeleni mizi spregovoril z zvenečim glasom: »Tovariši srednješolci, bratje Jugoslovani! Pozdravljam vas v imenu naše organizacije in st; vam najlepše zahvaljujem, da ste se v tako lepem številu odzvali vabilu naših poverjenikov.«
Stojan je napel vse sile, da bi mu ne ušla kaka beseda.
Po teh in takih uvodnih besedah je .stopil na nekak vzvišen prostor tani spredaj drug stasit mladenič, se pomembno ozrl po navzočih, počakal, da je v dvorani vse utihnilo, nato pa povzel, spočetka tišje, nato pa vedno glasneje:
»Tovariši omladincil« Stojan je napel vse sile in usmeril vso pozornost na govornika, ki je začel:
»Dogodi se včasih, da mora človek za svojo idejo, za svoje prepričanje trpeti žalitve, zasmehovanja in ponižanja. Nasprotnik, ki 11111 njegovo posebno gledanje na svet vceplja tudi gotovo mržnjo do vsega in vseh, ki se z njim ne strinjajo, si često dovoli proti svojemu nasprotniku stvari, ki niso opravičljive niti z moralnega, niti s človeškega stališča. Različni so ti napadi na človekovo dostojanstvo, na njegovo prepričanje: včasih so samo zlobne opazke, drugič, se kažejo v očitnem zasmehovanju, pa so končno tudi dejanski napadi na posamezno osebo ali celo skupnost oseb. Mržnja in trenotno nahajanje v možnosti, škodovati svojemu nasprotniku, sta glavni gibalni sili takih početij.
Le krepke narave in močni duhovi z ljubeznijo do ideje prepojeni, z nezlomljivo voljo, lahko prenesejo slične napade na svoja najsvetejša čustva, na svoje globoko v notranjosti zakoreninjeno prepričanje, ki je plod dolgotrajnih spoznavanj in proučevanj. To so žilave narave, to so kremeni značaji.«
Stojan je z vedno večjo lahkoto sledil govoru. Pritegnil in Zazanimal ga je tako, da ni opazil ničesar <lrugega okrog sebe, kakor mino govornika in njegov lepo doneči glas. Nehote mit je vedno bolj zaupal. Nepremično je zrl na njegova usta, ki so lepo in počasi izgovarjale besede govora. Stojan jih je malo da ne požiral, ko je govornik spretno nadaljeval:
»Zgodovinski razvoj jugoslovenske misli beleži nebroj napadov na jugoslovensko misel samo, pa tudi, in to še v mnogo večji meri, na osebe, ki so v smislu njenega razvoja in učvršče-'anja delovale. To ao bili žalostni, obenem pa tudi junaški časi, ko so naši predhodniki, zasmehovani in s surovo fizično silo zatirani ponosno, z dvignjeno glavo, prenašali breme svojega prepričanja. Nebroj primerov imamo: nekateri so manjšega značaja — o njih se v javnosti ni dosti slišalo; drugi so zopet tako po-znani, da nam je tudi danes, ko imamo svojo državo, svoj svobodni dom, nemogoč«* iti preko njih. Poznamo velikane, ki so delali, trpeli in umrli za sveto naeijonalno stvar.
Zgodovina gre svojo pot. Kar se v prostosti dogaja, se v doslednem času zopet ponavlja. Ne v istem smislu, na enak način:
podobno, toda v bistvu enako. V takih trenutkih pride zu človeka zopet čas preizkušnje. Takrat se v borbi za obstoj ideala in prepričanja razkrije njegova prava notranjost. Pokaže se. koliko je mož na mestu, koliko je tisto, za kar se je izdajal v času, ko to ni bilo nevarno, ko je to bilo za nekatere celo maska, za katero so sproščevali svoje sebične nagone. Ob takih prilikah se prekaljujejo značaji, ob podobnih trenutkih se čistijo vrste: vse, kar ni poštenega, kar je umazanega, odpade, ostanejo le iskreni, ponosni in zavestni značaji: to so žilave narave, to so kremeni značaji.«
Po teh besedah je bil Stojan že ves prevzet. V svoji notranjosti je že odločil, da je govornik sijajen in od navdušenja, katero se ga je bolj in bolj polaščalo, bi mu najrajši kar glasno pritrjeval. Toda premagal se je in skoro v ekstazi sledil govornikovemu finalu:
»Na vzgledih se človek mnogo nauči; vzgled mu dostikrat postane vodnik in učitelj. Če so ti vzgledi res vredni, da se jim sledi, jim jo treba slediti. Nacijonulisti imamo nebroj takih vzgledov. I reba je torej, da spoznamo vsi* one; v delu in trpljenju prekaljene značaje, da si jih vzamemo «u vzgled možatosti in neuklonljivosti. Posnemanje njih. spomin na nje bo tisto, kur nas bo držalo kvišku, nam dajalo moči in sil, da ne klonemo takrat, kadar nam bo pot zaprta, kadar nam bodo pod noge metali |K>-lena. Njih podoba, ]M)doba neustrašenih jugoslovenskih nacijo-nalistov, ki niso pri izvajanju svojega notranjega prepričanja v zunanjem svetu gledali na lastno življenje, nam 1m> vzor, večen memento: po tej poti dalje — do končne zmage,« je zaključil govornik in se globoko oddahnil. Poslušalci so ga nagradili z burnim ploskanjem in navdušenimi vzkliki. Stojana je govor vsega prevzel. Kakor brez uma je tolkel z dlanjo ob dlan in glasno vzklikal, da so sosedi postali pozorni.
Razburjenje, katerega so povzročili oni prvi čudoviti vtisi, ko je stopal v te prostore, je med govorom za čas prešlo, nato pa se je ob gorečih, navdušenja in mladosti!egu zanosa |M»lnih be-seduh začelo zopet pojuvljuti. Srce mu je bilo vedno hitreje in od močnega pritisku krvi gu je začelo ščemeti v prstih na rokah m nogah. Glava se mu je od enake preobilice krvi iu od sopur-negu vzdušju v dvorani razgrela, da mu je stopila rdečica na bleda lica in je rudi napetosti ob sencih čutil novo omotico, sedaj ne več strahu, ampak navdušenja. Izginili sta nesiguruotrt in strah, pozabljeno je bilo dnevno gorje. Začutil se je krepkega in odločnega. Sicer še redki in medli problemi so se razblinili. rSamah mu je postalo vse jasno. Nikjer ui našel ovire, nikjer ni težav. Nasprotno! Zelo enostavno je vse in tuko lepo obenem. Ljubiti neomujno domovino in njene voditelje. Zajela ga je nekaka lahkota in olajšanje. Isti stasiti mladenič, ki jih je bil pozdravil, je sedaj zopet v kratkih besedah povedal, da bodo tuki sestanki sedaj vsak teden. Dostavil pa je Se, da bodo oni.
ki se jih bodo redno udeleževali, lahko prišli brez vstopnine na njihovo miklavževanje in božičnico, za kar odbor že prav pridno zbira darila. Obe prireditvi boste seveda s plesom. Mladina je sedaj še lx>lj zaploskala kot prej in sestanek je bil zaključen.
Stojan je s prav tako pobožnostjo, kot je prihajal v te prostore, iz njih odhajal. Stopil je zamišljen v večerno meglo. Korakal je počasi po vlažnem cestnem tlaku. Zatopljen v premišljevanje ni pazil, kam ga nese korak. Vlažno hladen zrak se mu je zajedal v obraz in pod obleko v kožo. Omotica je prešla in poživljen si je poklical v spomin govornikove besede. Še vedno so se 11111 zdele lepe in vzvišene. Čutil je, kakor bi mu odprle nov svet, novo pot v življenje. Čim bolj jih je obračal po glavi, tem bolj so se mu zdele domače in prijetne. Ni se še prav zavedel, tla je našel v njih tisto, kar je tako iskal in po čemer je tako hrepenel. Namreč po nečem, za kar bi se lahko postavil in s tem dokazal, tla tudi 011 nekaj misli in ve. Posebno še, ker je to nekaj lepega, vzvišenega in idealnega, za kar se je pač vredno navduševati.
Avtomobilska troha je presunljivo zahlipala. Stojan se je zdrznil. Streslo ga je in hlad mu je legel na kosti. Omotica in zamaknjenost sta popolnoma prešli. Nasproti mu je prišel sošolec, ga prezirljivo |H>glcdal in Sel mimo brez pozdrava! Stojana je zazeblo, da si- mu je src e krčevito stisnilo. Spomnil se Je dolge vrste ponižanj, ki so mu jih prizadeli sošolci. Sklonil Je glavo in postal otožen. V stolpu je udarilt) sedem in zavedel se je, da mora domov. Stožilo se mu je oh misli na domače. Spomnil se je brata in njegove kljubovalnosti. Milo se mu je storilo, ko je primerjal svoje današnje doživetje z dolgočasnim ali moreče vzbtirkanim življenjem doma. Spomin na bratovo moč ni tej sledeče zmage pri telesnem obračunavanju vsakodnevnih prepirov ga je čisto potlačil. Očetov vedno resni in strogi obraz •te mu j(> zdel še odurnejši kot doslej. In slednjič mati, ki tudi ui kazala prevelikega zadovoljstva nad njim, je izpolnjevala sliko krojna njegovih naj ožjih in obenem tako tujih ljudi, kar mu je vedno in veti no dajalo tisti porazni občutek osamljenosti. Temu ji1 pridružilo še današnje srečanje z onim ošabnim sošolcem
111	z njim spomin na .sramotna ponižanju, ki jih je moral pretrpeti <>d sošolcev. Občutil je pekoči sram ob misli na poniževalne obsodbe, ki so niii jih zabrusili tovariši na rovaš njegove nezavednosti, nestalnosti in naivnosti. Vse to ga je stalno grenilo in trlo. Zbeganost in mrzlično iskanje nečesa lepega, vzvišenega in edino resničnega sta imela pa vedno ravno nasprotne ]>osledicc. Nikdar še ni tako vroče zahrepenel po neki ideji, pa naj si bo to že katera koli, po ideji, taki ali drugačni, po ideji, radi ideje same.
Vkljub mokro odurnemu hladu 11111 je kri zaplata po žilah. V glavi mu je vrelo oh misli na ponižanja in zapostavljanja. Naenkrat so um prišle na misel govornikove besede, katere je v duhu že predrugačil in poenostavil ter jih začel skoro polglasno
sum zase ponavljati: »Da, za svete ideale nacije so mora iti brezpogojno v boj, inagari v takojšnjo smrt. Pri tem pa se ne sine biti omahljivec in boječnež, temveč neomajen borec za nacionalno idejo in za njene vzornike. Treba je biti značajen in ponosen. Poleg tega pa je potrebno prezreti morebitne nedostatke v delu za te vzvišene cilje in jih, če treba, ravno tako braniti, kot vse drugo. Kaj>ti tu gre za nekaj višjega, z razumom skoro nepojmljivega, kar je izven nas vseh in nad nami. gre za nacionalne ideale.« Spomin na te besede ga je potolažil. Okrepilo ga je in v glavi je čutil olajšanje. Zadihal je lažje in čutil, da .se mu prsa nehote širijo. Vzravnal jo glavo in z odločnim korakom krenil |>o najbližji poti domov. Če jo srečal tovariša, ga je odločno in smolo pozdravil? »Zdravo!«
Že drugega dne so jo Stojanu nudila prilika izpovedati in pokazati svojo pravo prepričanje. Bilo jo mod zgodovinsko uro. Profesor jo obravnaval vpliv povojnega razvoja gospodarstva na Slovence in pri tem mimogrede dejal: »Materin jezik lahko tvori Človeku osno\o narodne zavesti, vendar je tu še drug. morda še važnejši moment, pri odločanju narodno zavesti, to jo materialna kultura kakega naroda, ki je ravno tako ozko povezan« z narodom, kot materinščina, če no še bolj in ki je brez dvoma predpogoj za normalen razvoj ljudi, ki .slučajno pripadajo tej narodni enoti. S tega vidika moramo odklanjati sleherni centralizem, ter vso na njem slonečo blagoglasne teorijo vseh mogočih unitarizmov. Čudim se, da jo ravno ta zmotni nazor integralnega jugoslovonarstva za našo mladino tako privlačen.« Razred se je smehljal in se očitno oziral v ono stran, kjer so sedeli idejni pripadniki unitarizma. Med nje je spadal Stojanov sosed Miloš, ki je Stojanu prizadel izmed vseh »sošolcev doslej največ ponižanj. Stojan se jo ozrl v tovariša, ki jo povesil oči. Tudi druga dva Miloševa somišljenika in navdušena patriota sta |x>-vošala glave in mrzlično lislala po učni knjigi. Tedaj je Stojana naenkrat prevzela včerajšnja ekstaza. Videl je, da so nihče od tovarišev ne Zgane in ne zoperstavi profesorjevi sramotitvi. Podžgalo ga jo, ko jo spoznal, da bo enkrat laliko javno dokazal sosedu, du ni tako brezpomemben, kot misli o njem, ampak, da zna tudi on zastaviti l>csodo, če je treba. Pa magari, če je to nevarno in zato nerodno, ter se celo on. ki jo drugače taka gofla, tega ne upa. Ni se bal, da bi mu to pot zopet izpodletelo kot vselej doslej. Čutil so jo trdnega in odločnega, saj ni našel v vsej prebedeni noči niti onega tehtnega ugovora proti govornikovim trditvam. Poginil so jo kvišku in s povzdignjenim glasom začel: »Gospod profesor, meni se pa zdi vaše mnenje sila ozkosrčno. Mi so tu kregamo ali smo on narod ali smo trije, ali naj bo on voditelj ali trije voditelji, pri vsem tem pa ničesar no ukrenemo. V današnjih težkih časih bi so že laliko zavedli, da je tako prerekanje pogulx>uosuo in da je edini »pas nas vseli le v popolnem združenju, brez ozira na levo iu desno.<
Razred je spočetka prisluhnil, nato pa je završalo pritajeno mrmranje. Profesor se mu je prizanesljivo smehljal, sosed pa ga je vlekel za hlačnico navzdol, češ, naj ne bo neumen in naj sede. Stojana je vse to le še podžgalo. Nič več ni čutil tal pod nogami. N njem je zopet vse vrelo. Žgalo in dušilo ga je od navdušenja. Govoril je že s takim zanosom, da je stvar postajala smešna. Pri tem je uporabljal vse primerne fraze, katere je bil slišal včeraj na sestanku in katere so .mu brzele preko ust. kot bi jih nosil že dolgo časa v sebi. Na srečo je pozvonilo. Profesor je zamahnil z roko in blagohotno dostavil: »Boste pa še drugič povedali.c Ko je bil profesor prestopil prag razreda, je nastal hrup, kot navadno ob takih dogodkih. Začelo se je debatirati in prerekati vse vprek. Središče vsega pa je bil danes Stojan. In čeprav je bil doživel že nešteto podobnih debat v razredu, se mu še nobena ni zdela tako burna iu pomembna. Kako tudi ne. ko je bil danes on središče vsega. Nikdar še ni občutil tolike slasti v tem nemogočem izmenjavanju misli. Njegovo navdušenje se je stopnjevalo in z vsemi močmi je kričal in skušal prevpili tovariši-. Debato je prekinilo zopet zvonenje. Ker pa je kot zadnji vrgel mednje novo bobnečo frazo in so nasprotniki za hip obnemeli, se je čutil zmagovalca. Skoro izmučen se je sesedel v klop m se predal mamečim mislim o svojem nenadnem preobratu in dvigu, o ravnokar izvojevuni zmagi in o bodočih uspehih. Sosed *e je sklonil k njemu iu ga prekinil v teh mislih na bodoče triumfe. l’o si pa dobro napravil. Moram fi kar čestitati.«
Ko je Stojan podal tovarišu roko in se ozrl v njegov obraz, Je tudi tu bral odkrito priznanje.
‘l'e ti je prav me po pouku počakaj pred šolo, da se nekaj pomeniva, je še dostavil Miloš. Stojan se je po tem tovariševem priznanj|| čutil naravnost počaščenega. V srcu mu je že odpustil yse, kar mu je prizadel žalega, le nu zunaj se je hotel |K>kuzati resnega in možatega. Zato je sulio in kratko šepnil: »Počakam!«
Stojan je bil prvi nu mestu. Takoj nato je prišel tudi Miloš Ul počasi povzel besedo:
Najprej mi dovoli, da se ti opravičim za moje dosedanje obnašanje naprain tebi.« Stojan je malomarno mahnil z roko.
Miloš pa je nadaljeval: »No ja, samo da boš vedel, da nisem "ič hud ega mislil, če sem te včasih malo podražil. Saj razumeš. I** pride kar tako. samo od sebe. Sicer pa ne misli, da sem te samo zato prosil za razgovor. Nikakor ne. Tu gre za vse druge Ju večje stvari kot so najini odnosa ji. Danes sem namreč spo-*nul. da bi mogel mnogo koristiti naši organizaciji. Ker si dokazal, <la imaš celo govorniške zmožnosti, sem uvidel, da bi bilo greh pustiti te brez dela, če bi seveda tudi sam hotel delati v nasj organizaciji, za katere ideje si se danes tako častno in hrabro postavil. Za to sem te pozval in te vprašujem, če sprejmeš kakšno funkcijo, ki ti po vsem, kar se je danes zgodilo, po pravici gre Hi to ne kako neznatno ali brezpomembno, temveč kako važnejšo.«
Stojanu st' je pri teh besedah v duši kar smejalo in le s težavo je prikrival to notranje veselje. Da se bo stvar tako hitro razvila, se mu še daleč ni sanjalo. Komaj je pred slabimi štiri in dvajsetimi urami slišal nek govor, ki g« K' prevzel, da je storil danes tisto dejanje, že se mu odpirajo vrata do mesta v organizaciji in to ne do kakega malenkostnega, temveč <lo važnejšega, kot je to zatrdil tovariš. Stojanovo samozata je vanje se je majalo ob valovih veselja in navdušenja. Ker -sta prišla ravno na križišče, koder se ločita njuni vsakodnevni šolski poti, se je Stojan hitro poslovil od prijatelja, še prej pa mu je nerodno zatrdil, da je vedno pripravljen delati za tako vzvišeno in lepo stvar, kot je patriotizem in da mesto seveda sprejme.
Ko je Stojanu izginil tovariš izpred oči. si ni mogel kaj, da ne bi poskočil od veselja. Začel je nehote teči. Nato je prešel spet v korak in žvižgaje strumno odkorakal proti domu.
Drugega dne je tovariš sporočil Stojanu, da je bil na včerajšnji seji izbran za tajnika šolske podružnice »Patriotičnega udruženja«. Stojanu se je razlezel obraz v blažen nasmeh in jecljaje je zatrdil tovarišu, da bodo že videli, da se niso motili
o	njem. 111 začeli so dnevi neprestanega, nemirnega mehaničnega dela, agitiranja in sestankov. Za kak Študij svoje nove ideologije ni imel časa pa tudi prilike. Nadomestile so ga fraze, ki so se s pomočjo sestankov in tamkajšnjih govorov prav pridno množil«-. Delo pa je napredovalo in začenjalo roditi sadove. Razprtije in nasprotstva so se vedno bolj kazala, pa najsi bo to v razredu ali med ostalimi gimnazijci. Povsod je stopala na površje plehka politična pripadnost. Vse. kar se je štelo za pametnejše« in »zrelejše«, se je družilo v krožke. Celo stvari, ki niso imele prav n i kit ki* zveze s politiko, so ti politični kričači nategovali na svoja strankarska kopita, ali pa. če niso šle nanje, z njimi udrihali po njih. Stojan je stal v središču vsega tega in bil na svoje uspehe sila ponosen. Toda v debate se ni več tako rad spuščal, ker je parkrat pošteno pogorel, l em pridneje |wi je tekal po hodnikih in razdajal somišljenikom Clasuik Patriotičnega udruženja* in pri tem mlel fraze ter zidal pulile ideale. Zalo je bil pri somišljenikih silno \ časteh, nasprotniki pa so ga imenovali Strankar .
I’. B.:	Ko	bodo magnolije cvetele
l	am, kjer zapusti mesto \ sa njegova trdota in si\ina in se začne sproščati v otroško razposajenost nasadov in umerjeno resnost gozda, tam pelje široka cesta, obložena s pla.stjo temnega asfalta. A hiše ob tej cesti niso več strme in visoke. Smehljajo se vse bele sredi vrtov, ki s sočutjem gledajo na cesto:	Revica,
te nič ne veže ta črni plašč?* Nikdar si ne moreš oddahniti. Še v jasnih majskih nočeh, ko se vse preda počitku in se vse umiri v enem samem dihu,« Cesta pa ne toži pod svojim oklepom. Srečna je, ker vidi ob sebi življenje in uživa ob sreči drugih.
In med temi hišami stoji tudi poslopje, ki je nekoliko večje in ni tako belo. Zdi se, da ga že videz izdaja, čemu služi. Mestni muzej je. Osamljen leži med tednom in le v nedeljo zaide kdo slučajno vanj. Vse v njem je pusto, mrtvo, saj je vse nekoč živelo, a zdaj le še životari kot spomin iz preteklosti, ki je ne moremo več umeti.
A čeprav je muzej pust in čemeren, vendar ga obdaja vrt, ki je izmed vseli najbolj poln veselja. Zarasel je z grmovjem in drevjem. Tik ob vhodu pa rasteta dve magnoliji. Ne vem, odkod so presadili v naše kraje ta čudoviti grm, ki na pomlad zacvete v enem samem cvetu, ves grm v en sam šopek. Ne poznam ga še dolgo. Hodila sem mimo njega brez zanimanja, kakor hodim sedaj mimo stvari, ki jih bom čez leta naravnost občudovala. Prvič sem ga zagledala pred tremi leti v botaničnem vrtu. Zazdel se mi je prečudno lep, kakor drevo v pravljici, ki je čuvalo nad spečo kraljično. In od takrat mi je kakor sanja o pomladi, o sreči.
Vso jesen, ko je mesto ovijala megla, ki je legala hladno na obraz in 'zoprno 'rosila temni asfalt, da se je spolzko svetlikal v luči, kakor so mi bile misli trudne in težke, sem hodila mimo muzejskega vrta, mimo magnolij, ki sta se goli pogrezali v mehak mir. Hodila sem vso zimo, najsi je bila sveža iin jasna v rezkem mrazu in snegu, ali pa umazana v rjavi brozgi, ki mi je močila čevlje in nogavice. Hodila sem mimo muzeja, majhna, otročja, a včasih tako čudno sama. Med vse te trpke misli pa -se mi je vedno vpletla kot svetel Irak med temnimi lasmi želja, vera: »Vse bo dobro, ko bodo magnolije cvetele!« Medtem pa je minila zima. začela se je pomlad. Pozabila sem na žalostne misli, pozabila na cesto, ki vodi po meji med mestom in gozdom.
Davi sem se spet spomnila in spet sem začutila samoto. Sppnuiila sem se tudi magnolij. Zdaj že gotovo cveto. Pregnale mi bodo vse misli, ves nemir, vso samoto! Hitela sem po cesti naprej, naprej do muzeja. Z vero sem se ozrla skozi mrežasta vratca na vrt. Magnolije, bele magnolije so vsipale zadnje cvetove na tla... Spet bom hodila vse poletje.jesen in zimo še bolj sama kot doslej in hrepenela, da l)i cvetele magnolije, magnolije bele z rožastim sijem.
Kulturno delo mladine
Uredništvo je prejelo ii. ."Šoštanja sledeče ]»oročilo:
V	Šoštanju razen dveh slovenskih večerov in v zadnjem času akademije v proslavo 20 letnice Cankarjeve smrti skoraj ni bilo opaziti vidnih znakov kulturnega udejstvovanja. Vse je spalo. Le mladina je skušala -delati na kulturnem polju, pa je dobivala mesto pohvale cesto polena pod noge. lo se je pokazalo zlasti pri zadnji naši prireditvi. P« nismo obupali, temveč smo hoteli ustvariti nekaj, na kar bi bili lahko ponosni. In ustvarili smo. Iz dela je dozorel prvi sad, prvi slovenski večer prirejen v So-
kolskem domu. S teni večerom je pokazala mladina svoje zanič man j e za kulturo in lepoto. Za svoje delo je želu obilo priznanja.
V	veliko oporo, materialno kakor moralno, p« ji je bilo šoštanj-
I	sko meščanstvo, ki se je izkazalo najbolj pri proslavi Cankarjeve dvajsete obletnice smrti. Ni bilo dolgo od prvega večera, že smo pripravili drugega (v oktobru 1937). V bistvu je bil enak prvemu. Hotel je namreč dvigniti slovensko zavest v eneon naj-' bolj nemčurskih krajev v Sloveniji ter s tem dati poguma onim Slovencem, ki stojijo trdno na strani slovenstva in se ne klanjajo nemškim mogotcem kot bogovom. Kajti...
»... mi gremo naprej mi strelci
in pred nami plamen gre skozi noč
kot Bog pred Izraelci.« (Zupančič: liisein mladine).
Program je bil odličen in je navdušil občinstvo. Ivi niina v kulturnem oziru na razpolago drugega, kot samo še kako plehko igro. Na sporedu so bile recitacije del: Cankarja. Župančiču, Seliškarja in Milkina. Recitacijski zbor je izvedel brezhibno dvoje recitacij: to je Pregljev »Ubiti zvon« in Župančičevo »Žeblja rsko«, ki je ob učinkoviti spremljavi »od štirih do ene« izzvenela naravnost očarujoče in poživljajoči* ter tako efektno zaključila program. Aktualen govor o Koroški pa je imel tokrat g. Vreže.
V	petek, 20. septembra t. I.. pa je napolnilo šoštanjsko meščanstvo in delavstvo ter prebivalstvo bližnjih krajev v takem številu dvorano šoštanjskega kina. da je bila vse premajhna, če bi hotela vsaj /a silo sprejeti vase vse te prišlece. Društvo jugoslovanskih akademikov v Celju je namreč s pretežno |x»-močjo šoštanjske mladine priredilo Cankarjevo akademijo v spomin 20 letnice njegove smrti. Večer, ki je obsegal prav pester izl>or Cankarjevih del, se je pretvoril v mogočno in nepozabno narodno manifestacijo, kakršne tudi pri najboljši volji nismo mogli pričakovati. Po spontani in dovolj izdatni predigri, pri kateri je sodelovala vsa dvorana, se je pričel program prireditve. Prva točka je bilo čitanjc Cankarjevega govora »Slovenci in Jugoslovani«. Cankar je govoril ta govor leta 1913., danes po 2.1 letih pa se nam zdi, da bi ga moral govoriti vnovič, morda še z močnejšim poudurkom. Tudi ostale recitacije »O vojni«, »O napuhu« itd., je občinstvo poslušalo s pravim razumevanjem. Navdušen aplavz se je oglašal celo med izvajanji. Sledila je uprizoritev »Hlapca Jerneja in njegove pravice« v kolektivni dramatizaciji. V odlični inscenaciji se je govorni zbor s Hlapcem Jernejem retorično uveljavil do popolnosti. Posamezne prizore so spremljali diapozitivi. Bil je za res lep večer, ki bo ostal vsakomur še dolgo v najlepšem spominu.
Živimo v enem nujbolj ogroženih krajev Slovenije in delamo za slovensko kulturo kolikor je v naši moči. Naš trud ni ostal brez sadu, to kažejo naši uspehi. l'oda dobivamo |>a brce od tam, od koder jih ne bi smeli dobivati.	Drago Jeran.
Razno
Sprememba v vodstvu »Sečne mladih«. V svoji uvodni šle- . vilki smo med drugim poročali tudi o »Sceni mladih«.oziroma o I njeni krstni predstavi. Letos se je v njenih vrstah izvršila sprememba in sicer je prevzel vodstvo in dramaturško mesto pisatelj in novinar g. Ludvik Mrzel. Prejšnji vodja Ivan Mrak. avtor krstne predstave »Čajkovski«, pa je moral odstopiti. Z razumevanjem jemljemo to na znanje in upamo, da lx> »Scena mladih« pod novim vodstvom pokazala mnogo manj diletantizma in nezrelosti \ izbiri programa kakor tudi v njegovi izvedbi.
Tolmačenje človeških pravic v francoskih šolah. »Petit Pa-rision. javlja, da je šolsko ministrstvo v Franciji izdalo odlok, da se v vseh šolah uvede tolmačenje človeških pravic, kakor jih je proglasila francoska revolucija.
Madžarski intelektualci proti rasizmu. Sedem in trideset madžarskih intelektualcev, piscev, žuriialistov. godbenikov, kiparjev je skupno podpisalo protest proti nameravanemu antisemitskemu zakonu v Madžarski. Med njimi se nahajajo kipar Czok. godbenika Bobaly in Bartok, pisatelja Moritz in Zilalv ter še mnogo znanih osebnosti.	'(»Književnik« št. 5. 1938.)
Schiller na indeksu. V zadnjem času je .mogoče zaslediti v nemškem časopisju vedno ostrejše napade proti Schillerjevim delom, češ da s svojimi svobodoljubnimi frazami zastrupljajo Uemško 'mladino, lako objavlja berlinska revija Die Literatur« poročilo o vprizoritvi Viljema Tella« v Berlinu. \'se predstave «0 bile že vnaprej razprodane. Velika večina poslušalcev se je rekrutirala iz mladine, ki je pri raznih svolxxloljubnih izjavah Viljema Tella pričela demonstrativno ploskati in na glas izražati svoje pritrjevanje k njegovim besedam. Die Literatur« svetuje oblastem, naj za gotov čas prepovedo vprizar jan je vseh Schillerjevih del na nemških odrih, oljenem pa poziva tudi prosvetnega .ministra, naj v bodoče prepove čitanje Schillerjevih del po nemških srednjih šolah, češ da se z njimi škoduje duhu. ki si> ga je navzela nemška srednješolska mladina v obveznih narodno socialističnih organizacijah. (. Jutro-. 25. Nlll. t():j8.)
Razstavo slovenske knjige od I. 1918—IMS je priredilo v Ljubljani Društvo slovenskih književnikov.
Samo v knjižni založbi tiskarne Merkur, Gregorčičeva 23
Vam je mogoče dobiti Malo knjižnico
zbirko klasikov in razprav
J. Jurčič, H.B.Stowe, J. W. Goethe, Horac Cela zbirka 10 zv.	T. Storm, J. Meruda, J. Kersnik, B. Cellini,
broš. din 120	V. Hugo (vse z uvodom in komentarjem),
vez. din 180	B. Škerlj: Človek (antropologija)
Posamezni zvezek broš. din 15, vezan din 20 in ev. poštnina
. Knjigarna
KIeinmayr & Bamberg
Ljubljana, Miklošičeva cesta 16
je vedno bogato založena s tu- In inozemskimi knjigami
Postreže znanstvenikom s strokovno literaturo, dijakom z vsemi pripomočki za študij in izpit