11 430306 
KNJIZNICARSKE NOVICE 
2(1992), st. s 25. maj 1992 
*********************************** 
V SREDISCU POZORNOSTI 
*****•********************************* 
OBISK MEDNARODNEGA CENTRA ZA ISBN V BERLINU IN FRANKFURTU 

V cas11 med 12. in 15. majem 1992 sem obiskala Mednarodni center za ISBN v Ber­li1111 i11 Agencijo za ISBN v Frankfurtu, ker smo zddi pridobiti nekaj dodatnih informa­cij za takojsnje delo Slovenske agencije za ISBN. Nasa prizadevanja za slovensko samo­stojno mednarodno skupino v sistemu me<lna­rodnc standardne knjizne stevilke je v procesu osamosvajanja podprlo Ministrstvo za kulturo in omogocilo ustanovitev Slovenske agencije za ISBN, ki bo delovala pri N arodni in univerzi­tetni knjiznici. 
Me<lnarodni center za ISBN deluje pod okri­ljem Staatsbibliothek Preussischer Kulturbesitz v Berlinu in tja sem bila namenjena najprej, <la sc seznanim s splosnimi znacilnostmi in na­logami mednarodnega centra. Tu vodijo na<l­zor nad pravilno uporabo sistema ISBN in skrbijo za njegov nadaljnji razvoj ter za nje­govo razsirjenost v svetu, svetujejo pri usta­navljanju posameznih agencij, ter jim poma­gajo pri premagovanju zacetnih tezav, dode­ljujejo zacetne skupine stevilk in predlagajo razpon zalozniskih stevilk. Tu se stekajo vsi podatki o zaloinikih, njihovih naslovih in nji­hovi velikosti. Na podlagi teh podatkov izda Mednarodna agencija za ISBN vsako Ieto pu­blikacijo z naslovom Publishers' biternatio11al ISBN Directory, ki jo poznamo skorajda v vsaki vecji knjiznici. Poleg tcga izdajo obcasno se ISBN Newsletter, ki prinasa na stirih stra­neh kratke novosti iz dogajanja po svctu z zvezi z ISBN sisternom. V lanskem letu pa je izsla ze 12. stevilka revije ISBN Review, ki prinasa daljse clanke o sistemu ISBN, le­tna porocila posameznih centrov, poglede in izkusnje v posameznih dezelah, novosti in na­vo<lila ter razvojne nacrte. 
Mednaro<lni center za ISBN organizira vsako leto v tednu po Frankfurtskem knjiz­nem sejmu tudi srecanje svojega svetovalne­ga/upravnega telesa (Advisory Panel) z vsemi, ki so<lelujejo v posameznih centrih sirom sveta. Lanski je bit v Londonu, letos pa bo v Berlinu. 
Kaj ISBN sploh je? 
To je mednarodni sistem stevilcenja publi­kacij z namenom enkratne identifikacije vseh publikacij za boljso mednarodno izmenjavo podatkov o publikacijah. 

ISBN je enkratna in nezamenljiva stevilka za en sam naslov, eno samo vczavo in za eno samo nespremenjeno izdajo istega zaloinika. 

Kako je ISBN sestav)jen? 

ISUN je sestavljen iz oznake ISBN in desetih st.evilk, razporejenih v 4 skupine, locenih med seboj z vezajem ali presledkom: 
• 
1. skupina stevilk oznacuje nacionalno, geografsko ali jezikovno skupino 

• 
2. skupina stevilk je stevilka zaloznika znotraj prve skupine 

• 
3. skupina stevilk je enkratna stevilka na­slova, ki jo posamezna zalozba doloci svo­jim izdajam 

• 
4. skupina je enomestna kontrolna st.cvilka 



Npr. User's manual Mednarodnega ISBN cen­tra v Uerlinu ima naslednjo oznako 
ISDN 3-88053-026-2 

pri cemer je 
3: me<lnarodna stevilka nemsko govorecega po<lrocja 88053: zalozniska predpona 
026: stevilka naslova v okviru zalozbe 
2: kontrolna stevilka. 
Ce torej poznamo ISBN neke publikacije, potem lahko brez teiav ugotovimo: 
1. 
drzavo ali jezikovno skupino, kjer je pu­blikacija izsla 

2. 
ime zalozbe, ki je publikacijo izdala 

3. 
naslov publikacije, vezavo in izdajo 



Zaloznikom z vecjo produkcijo se dodeli krajsa, zaloznikom z manjso produkcijo pa daljsa stevilka zaloznika. 
Katere pubiikacije imajo ISBN? 
ISBN oznake imajo publikacije: 
• knjige in brosure, 
• 
publikacije na razlicnih medijih, 

• 
didakticni kompleti (filmi, video in pro-sojnice), 

• 
knjige na kasetah, 

• 
racunalniski programi, 

• 
elektronske publikacije (strojno citljivi za­pisi, CD ROM) 

• 
mikrooblike 

• 
publikacije v Braillovi pisavi, 

• 
zemljevidi, ki so namenjeni knjiznemu trgu 



ISBN oznak nimajo: 
• 
casniki in casopisi (serijske publikacije) 

• 
muzikalije 

• 
separati iz casopisov 

• 
graficni listi in graficne mape brez naslov­nice in besedila 

• 
reklamni materiali (prodajni katalogi, knjizni in umetniski katalogi brez bibli­ografske vrednosti, proizvodni programi, ceniki, prospekti, navodila za uporabo, tehniska navodila, vabila) 

• 
plakati, stenski casopisi in letaki 

• 
gledaliski listi, koncertni in drugi priredi­tveni programi 

• 
ucni in delovni nacrti sole in druge iz­obrazevalne ustanove, porocila in drngo solsko gradivo v obliki rokopisa/tipkopisa 

• 
razlicni zepni koledarji, rokovniki • obrazci, formularji, vpisni listi 

• 
glasbene kasete in plosce 



2 
Ena ISDN oznaka se sme uporabiti samo luje nemska agencija pod okriljem Zdruzenja 
EN K RAT. Za razlicne formate se uporabi zaloznikov, knjigotrzcev in knjigarnarjev ( Bu­
razlicne ISBN, prav tako tudi za razlicne ve­chhiindler-Vereinigu11g ). 1\1 sern dobila ne­
zave in popravljene izdaje, kjer naj bodo na­kaj konkretnih napotkov za delo cenira sa­
vedene tudi ISBN oznake prejsnjih izdaj z na­mega, predvsem pa navodila, da je potrebno 
vedbo posamezne izdaje. s stevilkami izredno racionalno postopati, si­
ISBN imajo lahko tudi publikacije v vec cer se zgodi, da se stevilke prehitro porabijo. zvezkih, kjer bo celota imela en ISBN, vsak Teh pa pri vsej svetovni produkciji ze pocasi posamezen zvezek pa se svojega. Zazeleno je, primanjkuje. Samo v Nemciji imajo vsako lcto <la v takem primeru publikacija nosi ISBN ce­2.000 novih zaloznikov. lote, ISBN dolocenega zvezka, pa tudi ISBN Nemci so pri svojem delu izredno natancni ostalih zvezkov. in prakticni, zato so me kar zasuli z razlicnim 
Ce publikacija izide v sodelovanju dveh materialom, kako postopati v razlicnih fazah zalozb, lahko vsaka zalozba navede svoj ISBN, dela. Rezultat njihovega dela pa je, letos ze v predvsern pa zalozba, ki je zadolzena za distri­6 zvezkih, izdana publikacija z naslovom Ver­bucijo publikacije. zeichnis Lieferbarer Bucher. Zalozniki, knji­Pri prevodih naj bo v publikaciji naveden gotrzci in knjigarnarji so pokazali izredno ve­liko zanimanje za to publikacijo in v njej radi 
tudi ISBN izvirne izdaje. sodelujejo. Poleg tega izdaja to Zdruzenje vsako leto tudi Adressbuch fiir den deutsch­
Kje se tiska ISBN? 
sprachigen Buchhandel. Te publikacije seveda Zalozba mora ISBN natisniti na vidnem me­
tudi prodajajo. stu: na hrbtu naslovne strani ali, ce drugace Pa se ena zanimivost: na tern mestu se 
ne gre, na dnu naslovne strani same, v de­
ukvarjajo tudi z zgodovinskimi podatki o snem kotu zadnje strani platnic, pa tudi na 
zaloznikih (kdaj je dolocen zaloznik zacel delo­scitnem ovoju. Pred stevilkami mora obvezno vati, katero je bilo njegovo delovno podrocje -stati mednarodna kratica ISBN. 
kar po UDK, njegova preimenovanja ... ). Svoje Zalozbe, ki to stevilko uporabljajo, jo mo­
delo seveda opravljajo z racunalnikom, ki pa rajo dosledno navajati v vseh svojih katalogih. 
ni vezan na knjiznico. ISBN morajo biti navedeni tudi v vseh nacio­
V obeh centrih so bili kolegi izredno prijazni nalnih bibliografijah. 
in so me lepo sprejeli, povsod so mi pri prema­ISBN koristi zalozbam, knjigarnam in 
govanju zacetnih tezav ponudili svojo na<lalj­
knjiznicam, pa tudi posameznikom ( uvoz­njo pomoc in mi zazeleli veliko uspeha ter me izvoz, obdelava narocil, evidenca prednarocil, povabili na letosnje srecanje Advisory Panel v fakturiranje, skladiscna sluzba, inventure Berlinu. narocanje, medbibliotecna izposoja ... ) Pa se nekaj besed o ISBN pri nas: v aprilu 
ISBN omogoca registracijo copyrighta. nam je Mednarodni center za ISBN dodelil sa­
N asa naloga bo posredovati Mednarodnemu mostojno stevilko, ta je 961-. V Narodni in centru vse podatke, ki jih potrebujejo pri svo­univezitetni knjiznici smo pripravili kratko po­jem delu. jasnilo o ISBN sistemu in vprasalnik, na po<l­
V Frankfurtu sem obiskala nacionalni cen­lagi katerega homo kasneje dolocili zalozniske ter za ISBN za zdruzeno Nemcijo. Za razliko stevilke. Zaloznike smo naprosili za stalno so­od nekaterih drugih centrov, ki delujejo tako delovanje, vendar pa morajo do nadaljnjega kot nasa v okviru nacionalne knjiznice, de-dogovora vsi zalozniki, ki so ze imeli ISBN v okviru Jugoslavije (86-), te stevilke do konca izrabiti, sele nato jim smemo dodeliti nove. Upajmo, da bo nadaljnji dogovor za nas bolj ugoden. 
Alenka Kanic 
KOOPERATIVNI ONLINE BIBLIOGRAFSKI SISTEM IN SERVIS! -COBISS 
Na pobudo Narodne in univerzitetne knjiznice je bi! dne 23.4.1992 sestanek v zvezi s ponudbo in pogodbami informacijskega ser­visa IZUM -COBISS. NUK je sklicala sesta­nek kot republiska maticna knjiznica in kot no­silka funkcije koordinatorja in redaktorja sis­tema vzajemne katalogizacije zaradi stevilnih vprasanj , ki so jih imele knjiznice razlicnih tipov ob prejemu gradiva "Ponudba informa­cijskega servisa IZUM/COBISS" sredi aprila. 
Sestanka se je udelezilo 38 predstavnikov iz naslednjih institucij: Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Ministrstvo za kulturo, Univerza v Ljubljani, NUK, UKM, splosnoizobrazeval­nih knjiznic Kranj, Novo mesto, Nova Gorica, Ljubljana, Koper, Ravne, Maribor, Murska Sobota, Zveze splosnoizobrazevalnih knjiznic Slovenije, SAZU, CMK, BTF, ODKJG, CEK, FER, FAGG-OGG, Montanistika. 
Prisotni so po dveinpolurni razpravi sogla­sno sprejeli naslednja stalisca in sklepe: 
1. 
Vsi prisotni podpirajo sodelovanje v tako zastavljenem sistemu in so pripravljeni v njem po svojih moznostih aktivno sodelo­vati. 

2. 
Nekateri vidiki sodelovanja niso povsem jasni, dodatne nejasnosti in dileme so se pojavile tudi v zvezi z nedavno prispelim dokumentom Ponudba informacijskega 


servisa IZUM-COBISS in prilozenimi po­godbami o sodelovanju. 
3. 
Oblikuje naj se delovna skupina , sesta­vljena iz predstavnikov financerjev, NUK, Zveze SIK Slovenije in obeh univerz, ki naj v dogovoru z IZUM razcisti nejasno­sti in razresi sporna vprasanja na nacin, ki bo ustrezen za oba podpisnika pogodbe. 

4. 
Zaradi okoliscin, ki so vezane na delovanje navedene delovne skupine, prisotni zahte­vajo odlog vseh casovnih terminov, nave­denih v Ponudbi in posameznih pogod­bah, za 30 dni. 


Ana Martelanc 
SKLEPI SESTANKA 0 PONUDBI IZUM ZA VKLJUCEVANJE KNJIZNIC UNIVERZE V LJUBLJANI V SISTEM VZAJEMNE KATALOGIZACIJE COBISS, 
24.4.1992 

Sestanka so se udelezili direktor IZUM mag. Tomaz Seljak, predsednik komisije za in­formatiko prof. dr. Tomaz Pisanski, predse­dnik projektnega sveta za univerzni informa­cijski sistem prof. dr. Slobodan Zumer, pred­stavnik CTK mag. Marjan Babic, predstav­nica NUK Lidija Wagner, predstavnika NUK Melita Ambrozic in Stan isl av Bahor, predstav­nik CMK mag. Primoz J uznic, predstavnika CEK prof. dr. Zarjan Fabjancic in T. Biber, predstavnik CBK mag. Tomaz Bartol, pred­stavnik IZUM Alojz Urbajs, pomocnik glav­nega tajnika Univerze v Ljubljani Miroslav Birk. 
4 
Na ponudbo IZUM knjiznicam ljubljanske univcrze za vkljucitev v sistem COBISS se je odzval predsednik komisije za informa­tiko s pripombami, da zaracunavanje stori­tev v okviru sistema ni sprejemljivo, ker je IZUM javni zavod, financiran iz republiskega proracuna. Ponudba ne omogoca delova­nja sistema na ravni centralnega kataloga knjiznicnega informacijskega sistema )jubljan­ske univerze. Slovenski de) sistema bi moral biti locljiv od mednarodnega oz. jugoslovan­skega. Predlozil je, naj za knjiznice ljubljanske univerze podpise pogodbo en sam podpisnik na ravni univerze. Dokler se ta vprasanja ne resijo, naj knjiznice s podpisovanjem pogodb pocakajo. 
Ta stalisca so bila v celoti sprejeta na izredni seji komisije za informatiko 22.4. t. I. in pred­stavljena na sestanku knjiznic v NUK 23.4. 
t. I. V razpravi je bilo ugotovljeno: 
Univerza v Ljubljani je zainteresirana, da se njene knjiznicne enote vkljucijo v sistem CO­BISS, zato je treba odprta vprasanja resiti. Podpis pogodbe s strani Univerze v Ljubljani za vse clanice bi pomenil uresnicevanje spreje­tega koncepta nove univerzitetne knjiznice. 
Po veljavnih statutarnih dolocilih univerza lahko po sklepu univerzitetnega sveta opravlja skupne zadeve za clanice na podrocju enotnega informacijskega in racunalniskega sistema. 
Predstavnika IZUM sta pojasnila, da gre v zvezi s financiranjem in placevanjem stori­tev za nesporazum, ker clani COBISS, finan­cirani iz republiskega proracuna, regularnih storitev oz. clanarine v sistemu ne placujejo. Sredstva Ministrstva za znanost in tehnolo­gijo za sodelovanje teh ustanov v sistemu tudi niso dana namensko za uporabo le v IZUM. IZUM se financira iz programa ministrstva na osnovi realnih stroskov, ne na osnovi sestevka clanarin. Zaradi sredstev iz clanarin, ki jih IZUM zaracunava na profitni osnovi drugim clanom, se bodo stroski delovanja na enoto zmanjsevali, kar bi moralo voditi do znizanja clanarine. Clanarine, navedene v pogodbah, ki naj bi jih knjiznice podpisale, so samo ele­ment za oceno stroskov na enoto ob definiranih izhodiscih ( ocena 30.3.1992). 
Zaradi sredstev ministrstva, porabljenih za vkljucevanje v COBISS, se ne bi smela zmanjsati sredstva za drugo knjiznicno dejav­nost. 
Po zagotovilu predstavnika IZUM bi pod temi pogoji morale biti clanicam ljubljanske univerze brezplacno dostopne vse standardne usluge tega sistema vzajemne katalogizacije. 
Predstavnica NUK je omenila, da so s po­godbo ponujene usluge sistema zadostne za potrebe dela Slovenske bibliografije. Po mne­nju IZUM velja isto za potrebe habilitacijskih komisij. 
Odprta so ostala nekatera vprasanja moz­nosti vstopov v sistem glede na specificne po­trebe uporabnikov ljubljanske univerze. Glede sistema bi bilo manj nesporazumov, ce bi or­ganizirali njegovo predstavitev, kar bi bilo iz­vedljivo v NUK. 
Ker je v primeru univerznih knjiznic placnik storitev sistema republiski proracun, je vprasanje, ce je pogodba sploh potrebna, toliko bolj, ker gre za pogodbo neenakoprav­nih partnerjev. Ta odnos bi se lahko uredil s pristopno izjavo o pristajanju uporabnika na pravila sistema. Predstavnik IZUM je odgovo­ril, da gre le za ceno storitve kot kalkulativni element ter za pogodbo med pravno osebo, de­lodajalcem uporabnika (fakulteto) in IZUM, ki doloca pravila obnasanja kot pogoj za vstop v sistem. Ne nasprotuje posredniski vlogi Uni­verze v Ljubljani, ki lahko po dogovoru doloci okvirne pogoje svojim clanicam za vstop v sis­tern COBISS. 
Sklenjeno je bilo, da se udelezenci pogovora, predstavniki ljubljanske univerze sestanejo v ponedeljek, 4.5. t. I. ob 9. uri pri pomocniku 
5 

glavnega tajnika Miroslavu Birku in pripravijo elemente pogodbe med Univerzo v Ljubljani in IZUM. Pogodba naj bi v skladu z veljav­nim statutom univerze in glede na 4. clen od­loka o ustanovitvi IZUM, ki doloca, da ima univerza v upravnem odboru IZUM predstav­nika, urejala po dogovoru s clanicami Uni­verze pogoje za njihov vstop v sistem CO­BISS. Ti pogoji izvirajo iz zahtev in potreb knjiznicnega informacijskega sistema Univerze v Ljubljani. Pogodba naj bi zagotavljala brez­placne usluge sistema COBISS v standardnem obsegu vsakemu clanu ( delavcu, studentu) lju­bljanske univerze. Ta pogodba mora biti pri­pravljena v 14 dneh. 
IZUM pristaja, da se podpisovanje pogodb odlozi za 30 dni, v tern casu pa zaradi nepod­pisanih pogodb ne bo izvajal konsekvenc. 
J. Stanek, I. r. 

*************************************** 
SEO OBVEZNEM IZVODU 

*************************************** 
PRIPOMBE NARODNE IN STUDIJSKE KNJIZNICE K TEZAM ZA NOVI ZAKON 0 OBVEZNEM IZVODU 

Z zaskrbljenostjo smo prebrali teze za novi zakon o obveznem izvodu publikacij, ki predvi­<levajo drasticno zmanjsanje stevila obveznih izvodov. Predvideno zmanjsanje bi posebno hudo prizadelo dele slovenskega naroda, ki zive izvcn meja Republikc Slovenije. 
Navajamo vrsto razlogov, iz katerih je jasno razvidno nasprotovanje Narodne in studijske knjiznice omenjenim tezam: 
• Obvezni izvod predstavlja danes za nas edino hitro, azurno in popolno informa­6 cijo o zalozniski dejavnosti v Republiki Sloveniji 
• 
Publikacije, ki jih prejemamo z obve­znim izvodom, pokrivajo celotno sloven­sko zaloznisko dejavnost, torej tudi tisto gradivo, ki ga ni na trziscu in je prav tako zanimivo za uporabnike. Ob mocnem in prevladujocem vplivu zaloznistva in sred­stev mnozicnega obvescanja vecinskega naroda, so knjige in periodika iz ob­veznega izvoda za manjsino ena redkih moinosti sprotnega soocanja s stvarnostjo in snovanji maticnega naroda. 

• 
Nobeno denarno nadomestilo ne more kriti tega, kar za nas predstavlja obvezni izvod. Naj navedem nekaj podatkov ode­lovanju NSK: 

1. 
knjiinicarsko delo opravljajo tri osebe 

2. 
urnik odprtja je 50 ur tedensko 

3. 
v letu 1991 smo zabelezili skoraj 

10.000 obiskov, predvsem mladine 

4. 
izposoja stalno narailfa (leta 1991 smo izposodili 6400 knjig), prav tako povprasevanje po periodiki in med­bibliotecni izposoji (do aprila 1992 47 prosenj) 

5. 
letni prirast knjiznega fonda je pri­blizno 2200 enot 

6. 
NSK opravlja domoznansko dejav­nost za podrocje, kjer zivijo Slovenci v Italiji ter sestavlja letno Slovensko bibliografijo v Italiji. 




V danasnjih pogojih in s sedanjim sta­njem personala bi bilo nemogoce voditi in izvajati tako nabavno politiko, ki bi vsaj priblizno zadoscala potrebam osre­dnje slovenske knjiznice v Italiji. Uvoz slovenskih knjig in periodike bi zaradi ca­rine predstavljal za naso ustanovo se do­datno financno breme. 
• 
Obvezni izvod je danes za naso knjiznico najvecja podpora, ki jo prejemamo iz maticne domovine. Mislimo, da dva iz­voda knjig iz Slovenije, namenjena zamej­skim knjiznicam, ne moreta biti taka huda denarna obremenitev, da bi jo slovensko zaloznistvo ne moglo prenesti. Vsakrsna okrnitev sedanjega stanja bi bila za nas prehud udarec. 

• 
N adalje predstavlja obvezni izvod ure­snicitev zamisli o enotnem slovenskem kulturnem prostoru 

• 
N azadnje je celotno gradivo slovenskega obveznega izvoda, ki je na razpolago izven meja Republike Slovenije, pomembna izlozba novo nastale evropske drzave in referencna tocka za njeno spoznavanje. 


Narodna in studijska knjiznica, Trst 

*************************************** STROKOVNI SVET ZA KNJIZNICARSTVO *************************************** 

POUDARKI 6. SEJE 

Dne 22.4.1992 je bila v prostorih Narodne in univerzitetne knjiznice 6. seja Strokovnega sveta za knjiznicarstvo R Slovenije z nasle­dnjim dnevnim redom: 
l. Potrditev zapisnika 5. seje 
2. 
Domoznanska dejavnost v KIS-u: obrav­nava in potrditev osnutka gradiva 

3. 
Teze za Zakon o obveznem izvodu 

4. 
Programske osnove nove Univerzitetne knjiznice v Ljubljani 


5. 
lnformacija o poteku imenovanja osre­dnjih knjiznic za dolocena strokovna po­drocja 

6. 
Potrditev zakljucnega racuna za leto 1991 

7. 
Razno 



V uradnem zapisniku je razprava iz seje pre­cej obsirno povzeta, zato smo zaradi pomanj­kanja prostora primorani objaviti le glavne mi­sli porocevalcev in sklepe. 
ad 1) Na zapisnik 5. seje clani Strokovnega sveta niso imeli pripomb in so ga potrdili. 
ad 2) 

Uvodne besede pri tej tocki je podala Silva Novljan, soavtorica gradiva "Domoznanska dejavnost v knjiinicnem informacijskem sis­temu". Poudarila je, da je obravnavano gra­divo organizacijski dokument in da se vsebin­sko navezuje na vsa ostala gradiva, ki so bila ze doslej napisana o domoznanski dejavnosti. Posebej je opozorila, da je potrebno to dejav­nost narediti zivo in obenem prosila clane Stro­kovnega sveta se za morebitne dodatne pisne pripombe in sugestije. 
Po obsirni razpravi so bili sprejeti prvi trije sklepi: 
l. SKLEP: Strokovni svet za knjiinicarstvo sprejme grodivo "Domoznanska dejavnost v knjiinicnem informacijskem sistemu" kot stro­kovno pod/ago, ki naj jo Enota za razvoj knjiinicarstva uveljavi v bibliotekarski stroki. 
2. 
SKLEP: Ministrstvo za kulturo naj ta strokovna izhodisca uposteva pri financironju te dejavnosti. 

3. 
SKLEP: Terminoloska komisija naj se natancneje definira domoznansko dejavnost. 


ad 3) 

Torno Martelanc je Strokovni svet za knjiznicarstvo obvestil o potrebi po novem za­konu o obveznem izvodu ter seznanil clane z dosedanjim delom na osnutku tega zakona. Poudaril je, da sta najbolj perefa problema dolocitev stevila izvodov obveznega izvoda ter dolocitev zavezancev: tiskarne ali zalozbe. Zalozniki zastopajo mnenje o cim manjsem stevilu obveznih izvodov, najvec 3, ker so sedaj podvrzeni trznim zakonitostim in placevanju davkov. Sploiinoizobrazevalne knjiznice pa zelijo se naprej prejemati obvezni izvod. Opo­zoril je tudi na poseben polozaj zamejskih knjiznic, ki jim obvezni izvod pomeni drago­ceno pomoc za njihovo delovanje. 
Po obsirni in izcrpni razpravi, v kateri so sodelovali vsi clani Strokovnega sveta, sta bila sprejeta naslednja sklepa: 
4. SKLEP: Strokovni svet odlaga odlocanje 

o Zakonu o obveznem izvodu publikacij. Mini­strstvo za kulturo pa bo medtem sklicalo sesta­nek z zalozniki in bibliotekarji, na katerem bi usk/adili mnenja. 
5. 
SKLEP: Delovna skupina, ki je pripravila teze, naj gradivo dopolni s predlogi iz razprave 

6. 
seje Strokovnega sveta, ter z razpravo na sestanku na Ministrstvu za kulturo. 


ad 4) 

Mag. Bernard Rajh je povzel glavne tocke iz gradiva: Programske osnove nove Univer­zitetne knjiinice Ljubljana. V gradivu je za­
jeto mnenje vseh soudelezenih strank. Ceprav je bilo gradivo ze veckrat usklajeno in dopol­njeno, se vedno prihaja do novih pripomb. 
Pri tej tocki je bil sprejet 

6. SKLEP: V dokumentu "Programske osnove Univerzitetne knjiinice Ljubljana" naj se v smislu sklepa Vlade Republike Slovenije z dne 26. 7./992, v prvi tocki crta drugi in tretji stavek. 
Strokovni svet za knjiinicarstvo je pripra­vljen podpreti le tako redigiran dokument. 
8 
ad 5) 

Uvodno obrazlozitev pri tej tocki je imel Ivan Kanic. Strokovni svet je seznanil z vse­bino sestanka, ki je bi! 19. marca 1992 na Mi­nistrstvu za znanost in tehnologijo, na kate­rem so evidentirali probleme, ki se pojavljajo pri imenovanju osrednjih knjiznic za doloceno strokovno podrocje. Problemi so naslednji: stevilo osrednjih knjiznic, oblike koordinacije med knjiznicami, fasovna kriticnost imeno­vanja osrednjih knjiznic, strokovni ali regio­nalni pristop ter dobo imenovanja osrednjih knjiznic. Opozorilje, da bo imelo zavlacevanje imenovanja osrednjih knjiznic resne posledice za delovanje osrednjih knjiznic, med drugim tudi to, da se bodo same organizirale ne glede na smernice in projekt, s katerim je opredeljen in nacrtovan skupni sistem. 
Sprejet je bil 

7. SKLEP: Osrednje knjiinice za doloceno strokovno podrocje je treba cimprej imeno­vati, zato Strokovni svet za knjiinicarstvo pre­dlaga Ministrstvu za znanost in tehnologijo, da cimprej opravi vse potrebne koordinacije v pri­stojnih komisijah. 
ad 6) 

Ciani Strokovnega sveta za knjiznifarstvo so brez pripomb potrdili predlozeni zakljucni racun za leto 1991. 
Zapisnik 6. seje bodo clani potrdili na nasle­dnji seji dne 3.6.1992. Na tej seji bo ena izmed pomembncjsih tock dnevnega reda razprava o gradivu: "I(ooperativni online bibliografski sis­temi in servisi -CO BISS." 
Ana Martelanc 

*************************************** • nacrtovanje nacionalne bihliografske de­
javnosti IZOBRAZEVANJE 
• merjenje ucinkovitosti 

*************************************** 
• prihodnost knjiznic 
Urnik: 

MAURICE B. LINE -GOST NUK • cetrtek, 18.junija: 10-13 in 14-17 (odmor 13-14) 
Z veseljem vam sporocamo, da bo v casu od 

15. do 19. junija na povabilo NUK-a v Slove­
• petek, 19. junija: 9-14 (odmor 11-11.30) niji na delovnem obisku svetovno znani stro­kovnjak s podrocja hibliotekarskih in informa­Kotizacija na udelezenca znasa 3.000 SLT cijskih ved -Maurice B. Line iz Velike Brita­in jo nakazete na racun NUK: 50100-603­nije. Profesor Line se je v vec kot tridesetletni 40295, z oznako "LINE", potem, ko homo po­praksi ukvarjal zlasti z ugotavljanjem potreb trdili vaso udelezbo. Prijavnica je prilozena uporabnikov, razvojem visokosolskih knjiznic, Knjiinicarskim novicam. vlogo nacionalnih knjiznic, z vprasanji splosne Podrobnejse informacije lahko dohite v dostopnosti informacij in publikacij ter s pro­Enoti za razvoj knjiznicarstva (Melita Am­cesi prenosa informacij v prihodnosti. Se po­hrozic), telefon 061/ 150-141 int. 39. sebej znan je po tezi, da je knjiznicarstvo hi­stveni del komunikacijskega. procesa.. Profe­
dr. Mirko Popovic sor Line je avtor vec kot 230 clankov, napisal ali uredil je 12 knjig in preko 50 raziskovalnih porocil. 

Prve tri dni se homo z avtorjem srecali de­

MAURICE B. LINE -

lavci NUK-a, 18. in 19. junija (cetrtek in pe­

SELEKTIVNA 

tek) pa bo pod njegovim vodstvom potekala 

BIBLIOGRAFIJA 

posehna delavnica (workshop) za udelezence iz slovenskih in zamejskih knjiznic. Ker je stevilo Na podlagi zapisov iz podatkovne haze udelezencev omejeno (25), homo prijave spre­LISA (Library & Information Science Ab­jemali le do zasedbe mest oz. najkasneje do stracts), ki jo imamo v INDOK cen­5. junija 1992. Delo bo teklo v angleskem je­tru/knjiznici za bibliotekarstvo na CD-ROMu, ziku (ne bo prevajanja!), v veliki sejni dvorani smo pripravili izbor del (zlai;ti clankov) Univerze v Ljubljani (Vegova 1). 
M. B. Linea, za tiste interesente, ki bi se pred Teme: njegovim prihodom radi seznanili z njegovim 
• 
knjiznicni management dclom. 

• 
medosebni odnosi v knjiznicah 

• Document prov1s1on and supply in less developed countries with particular refe­

• 
i;plosna dostopnost informacij 

rence to the potential of regional systems. 


• 
pridohivanje oz. preskrba z gradivom v Line Maurice B. Interlending and Docu­prihodnosti ment Supply; 18 (2) Apr 90, 47-51. 

• 
Staff development in libraries. Line Mau­rice; Robertson Keith. British Journal of Academic Librarianship; 4 (3) 1989, 161­


175. 

• 
Access to resources: the international di­mension. Line Maurice B. Biblioteche Oggi; Supplement to 7 (6) 1989, 25-33. 

• 
National libraries in a time of change. Line Maurice B. Biblioteche Oggi; Su­pplement to 7 (6) 1989, 35-45. 

• 
Do we need national libraries, and if so what sort? An assessment in the light of and analysis of national library and infor­mation needs. Line Maurice B. Alexan­dria; 2 (2) July 90, 27-38. 

• 
Universal availability of publications in an electronic age. Line Maurice B. Tudo­manyos es Muszaki Tajekoztatas; 37 (6) 1990, 229-232 

• 
National libraires in a time of change. Line Maurice B. Yad La Kore; 24 (3-4) June 90, 38-45 

• 
The research library in the enterprise so­ciety. Line Maurice B. Australian Library Journal; 38 (3) Aug 89, 197-209. 

• 
Universal availability of publications in an electronic age. Line Maurice B. IATUL Quarterly; 3 (4) Dec 89, 214-223. 

• 
National library and information needs: alternative ways of meeting them, with special reference to the role of national libraries. Line Maurice B. IFLA Journal; 15 (4) 1989, 306-312. 

• 
Interlending and document supply in a changing world. Line Maurice B. Inter­national Forum on Information and Do­cumentation; 14 (3) July 89, 23 -26. 



• 
Beyond networks: national and internati­onal resources. Line Maurice B. IATUL Quarterly; 3 (2) June 89, 107-112. 

• 
The research library in the enterprise so­ciety. Line Maurice B. London University, Library Resources Co-ordinating Com­mittee, 1988, 23p. (Occasional Publica­tion 8)(ISBN 0-7187-0867-9) 

• 
National libraries 2. 1977-1985. Line Ma­urice B.; Line Joyce. Aslib, 1987, 398p. (Aslib Reader Series 6), (ISBN 0-85142­

203-9) 


• 
The impact of CD-ROM on library ope­rations and universal availability of infor­mation: 11th International Essen Sympo­sium 26 September-29 September 1988: Festschrift in honour of Dr. Maurice 

B. 
Line. Helal A.H.; Weiss J. W.; Line 

M. 
B.; Essen, Essen University Library, 1989, 240p. (Publications of Essen Uni­versity Library No. 11 ), (ISBN 3-922602­12-6) 


• 
Commercial and revenue raising activities in national libraries. Line Maurice; Scott Peter. IFLA Journal; 15 (1) 1989, 23-36 

• 
Satisfying bibliographic needs in the future-from publisher to user. Line Mau­rice D. Catalogue and Index; (90/91) Au­tumn/Winter 88, 10-14. 

• 
Information for science and technology: the organization and financing of natio­nal and information provision for S & T. Linc Maurice D. Open; 20 (5) May 88, 166-171. 

• 
Measuring the performance of document supply systems. Line Maurice B. Interlen­ding and Document Supply; 16 (3) July 


88, 81 
• 
National repository planning. Line, Ma­urice B. International Library Review, 20 (3) July 88, 309-319. 

• 
National libraries in a time of change. Line, Maurice B. IFLA Journal, 14 (1) 1988, 20-28. 

• 
The supply of scientific and technical in­formation -public or private responsibi­lity? Line, Maurice B; British Library. Tidskrift for Dokumentation, 41 (4) 1985, 97-103 

• 
The role of national libraries in UAP. Line, Maurice B; Universal Availability of Publications. Information Development, 2 (3) July 86, 167-174. 

• 
The survival of academic libraries in hard times: reactions to pressures, rational and irrational. Line, Maurice B. The British Journal of Academic Librarianship, 1 (1) Spring 86, 1-12. 

• 
UAP and audiovisual materials. Line, Maurice B. IFLA Journal, 12 (2) 1986, 91-103. 

• 
Research collections under constraint and the future co-ordination of academic and national library provision. Davies, A; Co­oper, K R; Roberts, E F D; Forty, A J; British Library Research and Deve­lopment Department-BLRD report 5907; Brown, R; Naylor, B; Line M B. British Library and SCONUL, 1986, 83p. (BLRD report 5907) 

• 
Universal Availability of Publications (UAP). Line, Maurice B; Vickers, Ste­phen; IFLA Journal, 12 (4) 1986, 325-328. 

• 
Access to the nation's resources of non­book materials. Line, Maurice B. Audio­visual Librarian, 12 (2) May 86, 63-68. 


11 
• 
National planning and the impact of elec­tronic technology on document provision and supply. Line, Maurice B. Libri, 35 (3) Sept 85, 181-190. 

• 
Access to resources: the international di­mension. Line, Maurice B. Library Re­sources and Technical Services, 30 ( 1) Jan/Mar 86, 4-12. 

• 
Improving the availability of publicati­ons: a comparative assessment of mo­del national systems. Vickers, Stephen; Line, Maurice. Wetherby, British Library Lending Division and IFLA International Programme for UAP, 1984, l00p. (ISBN 0-7123-2016-4) 

• 
The British Library Lending Division as a central document supplier. Line, Maurice B. lnspel, 16 (4) 1982, 209-224. 

• 
National library and information plan­ning. Line, Maurice B; British Library. International Library Review, 15 (3) July 83, 227-243. 

• 
Guidelines for national planning for the availability of publications. Vickers, Ste­phen C J; Line, Maurice B. British Li­brary, Lending Division, IFLA Internati­onal Office for UAP, 1983, 47p. (ISBN 0-7123-2014-8) 

• 
Problems in the availability of some social science publications. Line, Maurice B. In­terlending and Document Supply, 11 (1) Jan 83, 3-6. 

• 
Document delivery, now and in the future. Line, Maurice B. Aslib Proceedings, 35 (4) Apr 83, 167-176. 

• 
Researching into the availability of publi­cations. Line, Maurice B. Library Quar­terly, 53 (3) July 83, 292-306. 



• Do we really need libraries? Blagden, • The international provision and supply John(ed); Topping, P; Line, M B et of publications. Line, Maurice; Kelford, al.; Library Association (UK) and Cran­Brian; Vickers, Stephen. Paris, Une­field Institute of Technology Conference sco, General Information Programme and on performance assessment; Cranfield In­UNISIST, 1981, 86p. (PGI/81/WS/30) stitute of Technology (UK) and Library 
• International Congress on Universal Ava­Association Conference on performance ilability of Publications. Paris. 3 -7 assessment. Cranfield, Cranfield Press, May 1982. Contributions on Copyright. 
1983, 147p. (ISBN 0-902937-91-X) Background document No. 2. Line, Ma­

• Universal Availability of Publications urice; Kelford, Brian; Vickers, Stephen. (UAP): a programme to improve the na­Paris, Unesco, General Information Pro­
tional and international provision and gramme, UNISIST and IFLA, 1982, 23p. supply of publications. Line, Maurice; 
(PGI-82/UAP/4) Vickers, Stephen; Line, M B; Vickers, S. Munich etc. , K. G. Saur, 1983, 139p. • Universal Availability of Publications 
(IFLA Publications 25). (ISBN 3-598 (UAP): an introduction. Line, Maurice B. 
-20387-X) Scandinavian Public Library Quarterly, 15 (4) 1982, 78-79. 
• 
The national supply of serials: Centrali­sation versus decentralization. Line, Ma­• International Seminar on National Docu­urice B. Serials Review, 8 (1) Spring 82, ment Provision 1980. Line, M B. Inter­63-65. lending Review, 9 (1) Jan 81, 23-26. 

• 
IFLA's programme of UAP-Universal 


• 
National interlending systems: a compa­Availability of Publications. Line, Ma­


rative study of existing systems and pos­urice B; Vickers, Stephen. International 
sible models. Line, Maurice B; ED 188­Forum on Information and Documenta­
611. Paris, UNESCO, 1978, 314p. ERIC tion, 7 (3) July 82, 8-9. 
report. 
• National interlending systems: a compa­

• UAP and patterns of interlending. Line, rative study of existing systems and pos­MB. Jnterlending in the 80's: proceedings sible models. Line, Maurice B; Briquet of a national conference held at the Uni­de Lemos, Antonio A; Vickers, Stephen versity of Queensland, Brisbane. 27th­
C J; Smith, E Sydney; de Lemos, A A 29th August, 1980, 1-11. 
Briquet; Lemos, A A Briquet de. Paris, Unesco, General Information Programme, 

• Access to documents: co-operation versus 
1980, 134p.(PGI/78/WS/24 rev) centralisation. Line, Maurice. Peebles­'81: proceedings of the 67t.h annual confe­
• UAP: stage one completed. Line, Maurice rence of the Scottish Library Association 

B; Universal Availability of Publications 25-28 May 1981-Theme for the times· a 
Bookseller, (4003) 11 Sept 82, 1040-42. consideration of some of the major issues 
• The availability of old, rare and precious confronting libraries in the 1980's, 25-35. books: problems and solutions. Line, Ma­urice B. Interlending Review, 10 (4) Oct • The need for improved worldwide provi­82, 119-124. sion of publications. Line, Maurice B. 
Unesco Journal of Information Science, 
Librarianship and Archives Administra­
tion, 4 (1) Jan-Mar 82, 8-17, 75. 

• 
Libraries and information services in a post-technological society. Line, Maurice 

B. 
J. Libr. Automn., 14 (4) Dec 81, 252­267. 


• 
Planning interlending systems in develo­ping countries. Line, Maurice B. Inspel, 16 (2) 1982, 69-78. 

• 
Core collections of journals for national interlending purposes. Kefford, Brian; Line, Maurice; Kefford, B; Line, M B. In­terlending Review, 10 (2) Apr 82, 35-43. 

• 
The role of national libraries: a reasses­sment. Line, Maurice B. Libri, 30 (1) Mar 80, 1-16. 

• 
Universal Availability of Publications and developing countries. Line, M B. Re­source sharing of libraries in develo­ping countries. Proceedings of the 1977 IFLA/Unesco Pre-session Seminar for Li­brarians from Developing Countries, An­twerp University, August 30-September 4, 1977, 162-169. 

• 
Universal availability of publications-an IFLA project. Line, Maurice B; IFLA Office for International Lending. Open, 12 (7 /8) July/ Aug 80, 356-361. 

• 
Universal Availability of Publications and the publisher and bookseller. Line, Mau­rice B. Bookseller, (3895) 16 Aug 80, 668­670. 

• 
Is cooperation a good thing? Line, Mau­rice B. Library cooperation: trends, pos­sibilities and conditions: proceedings of the eighth meeting of IATUL, Enschede, May 28-June 1, 1979, 5-14. 


13 

• 
Document supply in the context of Euro­net: a statement by 4 librarians. Birke­lund, Palle; Chauveinc, Marc; Line, Ma­urice B; Schlitt, Gerhard; EURONET. Proceedings of the workshop on document delivery, Luxembourg, 26 November 1979, 14-18. 

• 
Principles for national interlending sy­stems. Line, Maurice; Vickers, Stephen. Revista da Escola de Biblioteconomia da UFMG, 10 (1) Mar 81, 13-26. 

• 
The practical impact of UAP. Line, Mau­rice B. et al. Unesco Journal of Informa­tion Science, Librarianship and Archives Administration, 1 (2) Apr-June 79, 76­103. 

• 
Criteria for selecting material for a central lending stock. Line, Maurice B. lnterlen­ding Rev. , 7 (4) Oct 79, 126-129. 

• 
Barriers on the road to universal availabi­lity of publications. Line, Maurice; UAP; IFLA Libr. Ass. Rec., 80 (11) Nov 78, 570­571. 

• 
Principles of national interlending sy­stems. Line, Maurice B; Vickers, Ste­phen. Interlending Rev. , 6 (2) Apr 78, 50-53. 

• 
Policy, management and communications at the British Library Lending Division. Line, Maurice B. Interlending Rev., 6 (4) Oct 78, 118-124. 

• 
Universal Availability of Publications. van Wesemael, L; Line, M 8. Focus on International and Comparative Librarian­ship, 9 (3) 1978, 27-30. 

• 
Principles of international lending and photocopying. Line, Maurice 

B. 
Int. Libr. Rev., 9 (3) July 77, 369-379. 



• 
The principles of cost recovery for inter­national loans. Line, Maurice B. IFLA Journal, 2 (2) 1976, 81-86. 

• 
The effect of a large scale photocopying service on journal sales. Line, Maurice B; Wood, D N(with the assistance of); Wootton, CB; Bower, CA. J. Docum. , 31 ( 4) Dec 75, 234-245. 

• 
Local acquisition policies in a national context. Line, M B. The Art of the Libra­rian; edited by Alan Jeffreys. Newcastle­upon-Tyne, Oriel Press for the Library of the University of Newcastle upon Tyne, 1973, 1-13. 

• 
Some notes on book stealing. Line, M B. Libr. Ass. Rec., 71 (4) Apr 69, 115-116. 

• 
Interlibrary loan requests refused by li­braries:the scope for improvement. Line, M B. National Central Library Newslet­ter, (12) Apr 72, 8-9. 


Ivan Kanic, Dare Balazic 

PREDAVANJE O AMERISKIH KNJIZNICAH 
V Narodni in univerzitetni knjiznici pripra­vljamo predavanje o dveh znanih ameriskih knjiznicah: o Kongresni knjiznici (Librory of Gon.gr·ess) in novozgrajenem knjiznicnem cen­tru v Chicagu (Harold Washington Librory Center). Dejavnost in funkcije Kongresne knjiinice ho predstavil mag. Joze Kokole, ki se je pred kratkim vrnil z vecmesecnega izpopol­njevanja v tej knjiznici. To predavanje pred­stavlja prvega iz ciklusa predavanj o Kongresni knjiznici, ki bodo tekla predvidoma v mesecu oktobru. Harold Washington Library Cen­ter pa je pred kratkim obiskala Nada Cucnik­Majcen in ho poskusala knjiznico predstaviti skozi kriticna ocala obiskovalca, ki zna opaziti tako prednosti kot pomanjkljivosti taksne no­vogradnje. 
Predavanja bodo v razstavni dvorani NUK, v sredo 3. junija ob 10. uri, ponovi­tev pa ho v cetrtek, 4. junija ob isti uri. Prijavnice smo poslali vsem po­drocnim bibliotekarskim drustvom, maticnim splosnoizobrazevalnim knjiznicam, osrednjim visokosolskim knjiznicam in sekciji za spe­cialne knjiznice pri ZBDS. Ce niste bili obvesceni, pa bi se predavanja radi udelezili, lahko poklicete na tel. (061) 150-141, int. 39. Zal smo omejeni z velikostjo dvorane in homo prijave sprejemali samo do zasedbe prostora. 
Melita Ambrozic 


RACUNALNISKA UCILNICA 


VNUK 

Dolgo in zelo tezko pricakovana racunalnis­ka ucilnica v Narodni in univerzitetni knjiz­nici -je koncana! Po vseh potrebnih testira­njih (predvidoma do konca meseca maja), ho NUK zacela najprej izvajati izobrazevanje za delo v sistemu CO BISS. Knjiznice prosimo, da Enot.i za razvoj knjiznicarstva pri NUK takoj (pismeno) sporocijo potrebe po vrsti in vsebini izobrazevanja ter predvidenih udelezencih, da bomo lahko najbolj nujne tecaje pripravili ze v mesecu juniju. Izdelali pa homo tudi terminski kole<lar izobrazevanja za jesen. lzobrazevanje homo koordinirali z IZUM-om. 
M. Ambrozic 


TECAJI ZA PRIPRAVO NA STROKOVNE IZPITE IN STROKOVNI IZPITI 

Zaradi velikega stevila prijav smo v pomla­danskem roku pripravili dva tecaja za pri­pravo na strokovne izpite, oba v mesecu maju. Prvi tecaj so udelezenci (vsi zivi in zdravi), ze koncali in se (upam!) zagrizeno pripra­vljajo na strokovni izpit, drugi tecaj pa po­teka v drugi polovici maja in se bodo tecajniki udelezili septembrskega izpitnega roka. Do­poldanski fas je namenjen predavanjem (po vcljavnem pravilniku), popoldan pa so orga­nizirani ogledi nekaterih knjiznic in oddel­kov NUK. Tokrat so nam pri organizaciji obiskov pomagale naslednje knjiznice: Bibli­oteka SAZU, Centralna tehniska knjiznica, Centralna ekonomska knjiznica, Matematicna knjiznica, Centralna medicinska knjiznica in Pionirska knjiznica. Vsem se zahvaljujemo za njihov trud! 
Pa se nekaj besed o udelezencih prvega tecaja. Kar 45 jih je bilo, iz razlicnih vrst knjiznic in razlicnih delov Slovenije. "Najmocneje" so bili zastopani knjiznicni de­lavci iz splosnoizobrazevalnih knjiznic (23), iz solskih in visokosolskih knjiznic je bilo po 6 udelezencev, 4 iz NUK, iz specialnih knjiznic :i t.er 1 udelezenka iz CTK. Se posebej pa mo­ramo omeniti Tadejo in Dusana iz Univerzite­t.nega instituta informacijskih znanosti, Mari­bor, ki sta zadnji dan tecaja pomagala izvesti predstavitev sistema vzajemne katalogizacije. 
Vecina udelezencev se je prijavila tudi na strokovne izpite, ki bodo potekali od 8. junija dalje v NUK. Izpitna komisijaje 14. maja pre­gledala 51 prijav in ugotovila, da vsi prijavljeni izpolnjujejo pogoje za pristop k strokovnemu izpitu. Torej -vidimo se v juniju! 
Drugi izpitni rok bo tekel od 14. septembra dalje. Opozorili bi vse, ki se nanj nameravajo prijaviti, da to storijo najkasneje do 8. junija I 992. Prijavam je potrebno predloziti predpi-sane dokumente, sicer jih bo maticna sluzba NUK posiljateljem vracala. lzpiti bodo tekli po sedanjem programu in pomenijo le zamik pomladanskega roka, saj je kandidatov prevec, da bi bili lahko vsi izprasani v mesecu juniju. 
Melita Ambrozic 

ZACETNI KNJIZNICARSKI TECAJ 
Do vkljucno leta 1988 je NUK pripravljaJ letne knjiznicarske tecaje, ki so bili namenjeni tistim knjiznicnim delavcem, ki so z delom v knjiznici sele zacenjali. Zadnja tri let.a taksnih tecajev nismo vec organizirali, ker zanje ni bilo zanimanja. Letos pa je prislo ze vec po­bud za organizacijo taksnega tecaja, zlasti s strani knjiznicarjev iz solskih knjiznic. Ce se vasa knjiznica za tak tecaj (seveda s posodo­bljeno vsebino in obliko) zanima, nam to pi­smeno sporocite in, ce je le mogoce, navedite teme, ki vas se posebej zanimajo. Ce homo do konca junija informativno prejeli vsaj 20 prijav, homo knjiznicarski tecaj organizirali v mesecu oktobru ali novembru. Oglasite se Enoti za razvoj knjiznicarstva, NUK, Turjaska 1 (Melita Ambrozic). 
*************************************** 
SPLOSNOIZOBRAZEVALNE KNJIZNICE 

*************************************** 

REPUBLISKI PROGRAM 
KULTURE ZA LETO 1992 

za podrocje knjiznicarstva ne ponuja no­benih presenecenj. Pa bi jih lahko ali mo­ral, ce bi Ministrst.vu za kulturo uspelo (ne vem, koli.ko si je prizadevalo) uresniciti pre­dlog knjiinicarjev, da naj se prometni da­vek od prodaje knjig vrne knjiznicam za na­kup knjiinicnega gradiva oz. za njihov ra­zvoj. Tako pa ostaja program pri lanskem konceptu, le da se je Jani zapisanemu raz­merju delezev drzave (50 %) in obcin (30 %) za nakup knjiinicnega gradiva pripisalo, da bodo s tern skuiiali doseci 80 % stan­darda nakupa, letos pa si zaradi lanske re­alizacije tega niso upali vec zapisati. Raz­merje ostaja, pri tern pa se upanje, da bodo vsaj nekatere obcine prispevale vec kot 30 % (tam, kjer bodo prebivalci-uporabniki skupaj s knjiznicarji ustrezno "tecnarili", bo morda celo uspelo !). 
Drzava pa vsekakor namenja toliko sredstev, da bo vsaka sploiinoizobrazevalna knjiznica lahko kupila vsaj po en izvod knjig iz sub­vencioniranega programa zaloznistva. K tern sredstvom pa so se posebej dodana sredstva za nakup knjiznicnega gradiva za italijansko in madzarsko skupnost v Sloveniji. 
Sredstva, ki jih Ministrstvo za kulturo pre­dlaga za racunalnisko opremljanje knjiznic 
III. -V. skupine, razveseljujejo, a hkrati pora­jajo dvom o realizaciji, ker ob tern niso nikjer predvidena sredstva za placilo clanarine za vkljucitev v COBISS. Prav sedaj so pogodbe 
o uporabi storitev IZUM-a ze v knjiznicah. lzracuni za clanstvo opozarjajo, da dostopnost do podatkov v vzajemnem katalogu nikakor ne bo poceni. Opozorim naj le, da to ceno v sploiinoizobrazevalnih knjiznicah ne bi smel davkoplacevalec placati iie drugic kot uporab­nik ! 
V programu pa splosnoizobrazevalne knjiz­nice, ki imajo na svojem obmocju demograf­sko ogrozene kraje, ne smejo spregledati sred­stev, ki jih Ministrstvo namenja za nakup knjiznicnega gradiva in opremo knjiznic. Ta­koj naj pripravijo programe, jih financno ovre­dnotijo ter posljejo Ministrstvu za kulluro. Morda pa bo iz tega zaklja dovolj denarja, da si opomorejo tisti, ki so te pomoci najbolj po­trebni. 
Silva Novljan 



ZBIRAMO GRADIVO ZA "KOROTAN" NA DUNAJU 

Zveza SIK nam je poslala v objavo naslednje pismo: Spostovani, 
Vsakemu studirajocemu Slovencu je poznan akademski dom "KOROTAN" na Dunaju. Korotan je hotel, iitudentski dom za sloven­ske iitudente in Slovenski kulturni center, ki si prizadeva, da bi promoviral naiio kulturo v cesarske1n mestu. 
Vse bolj se kaze potreba, da na Dunaju ure­dimo izbrano slovensko knjiznico. Predvsem iitu<lenti in drugi dunajski Slovenci radi pose­gajo po domacih knjigah. Gostom z veseljem pokazemo tudi lepote nase dezele, ki je zajeta v nekatere lepe monografije. Seveda je tega obcutno premalo. Studentje zelijo zbirko slo­venskih klasikov in sodobnih pesnikov in pisa­teljev. Mnogi namrec studirajo na Dunaju sla­vistiko in je za njih domaca knjiznica lahko ne­pogreiiljiv vir informacij. Zelo pogreiiamo tudi slovenska enciklopedicna dela. 
Iskreno bi vam bili v imenu vseh Slovencev na Dunaju in iie posebej v imenu iitudentov doma Korotan izredno hvalezni, ce nam po svojih bogatih izkuiinjah in kontaktih svetujete ali sami posredujete izbor knjig, ki bi oboga­tile naiio knjiznico in s tern prosvetljenost ter zavednost naiiih rojakov. Cloveka izven domo­vine veckrat zeja po domaci besedi, podobi ali fotografiji iz rodnih krajev. 
Vasa pozornost in predanost kulturi nas za­vezujeta, da vam tudi mi z veseljem ustrezemo. 
S hvaleznostjo iskreno pozdravljeni, 
Mag. Anton Levstek, Direktor 

Zveza SIK prosnjo in pobudo Slovenskega kulturnega centra na Dunaju sprejema in pod­pira ter organizira zbiranje gradiva. Vse slo­venske SIK prosimo, da za Center darujejo slovenske leposlovne in domoznanske knjige in drugo knjiznicno gradivo (govorne kasete, gramofonske plosce, boljse in izcrpnejse turi­sticne prospekte svojih krajev, zemljevide ... ), tako homo pomagali knjiznici Centra, hkrati pa tudi propagirali vrednote nase domovine Slovenije. 
Darovano knjiznicno gradivo homo zbi­rali v Krajevni knjiinici dr. F. Skerla (po­druznica Knjiznice Beiigrad) v Ljubljani, Voj­kova c. 87a, in sicer 9. in 11. junija 1992 od 
8.00 do 16.00 ure. Knjiznica se nahaja v na­selju BS-3 za Beiigradom. 
Za rnorebitne podrobnejse informacije se obracajte na Knjiznico Bezigrad, tel. 061/322­955. 
Za Upravni odbor Zveze SIK: Ludvik Kaluia 

*************************************** 
SOLSKE IN MLADINSKE KNJIZNICE 
*************************************** 
SLOVENSKA SEKCIJA MEDNARODNE ZVEZE ZA MLADINSKO KNJIZEVNOST -IBBY 
IDBY (International Board on Books for Young People) je bi! ustanovljen !eta 1953 v Ziirichu na pobudo pisateljice in novinarke Jelle Lepman. IBBY povezuje ljudi po svetu, 
ki si prizadevajo vzbuditi interese in veselje 
pri mladih do knjig in literature. Spodbuja 
razvoj mladinske knjizevnosti v posameznih 
dezelah, organizira strokovne seminarje za iz­
popolnjevanje literarnih pcdagogov, spodbuja 
znanstvena raziskovanja na podrocju mladin­
ske knjizevnosti in si prizadeva, da so mladim 
po svetu enako dostopna kvalitetna literarna 
dela. 
IBBY sestavlja 51 sekcij posameznih drzav 
in nekaj individualnih clanov. Posamezne sek­
cije predlagajo clane izvrsnega odbora IBBY, 
ki so izvoljeni na kongresih vsaki dve leti. 
IBBY podeljuje vsaki dve leti Andersenovo nagrado. To najpomembnejse mednarodno priznanje za mladinsko knjizevnost se pode­ljuje od leta 1956 pisateljem, od leta 1966 pa tudi ilustratorjem mladinskih knjig. Naj­boljsa dela posameznih pisateljev, ilustrator­jev in prevajalcev, ki jih predlagajo nacionalne sekcije, uvrsti IBBY na castno listo. 
Nagrada IBBY-Asahi se od 1987. !eta po­deli vsako leto ustanovi, ki ima v svoji dezeli pomcmben delez pri spodbujanju in razvija­nju branja. Denarno nagrado 1 milijon jcnov prispcva japonsko casopisno podjetje Asahi ShimbmL 
IBBY izdaja strokovno revijo Bookbird, ki izide stirikrat letno. V IBBY je bil 2. april, rojstni clan H. Ch. Andersena, proglasen za mednarodni dan otroskih knjig. Vsako leto je ena od sekcij pokroviteljica tega dne in pisatelj in ilustrator te dezele sta avtorja poslanice in plakata, namenjena otrokom sveta. 
Il3BY sodeluje z UNESCO in UNICEF, je clan Il3C (International Book Committee), clan IFLA (International Federation of Li­brary Associations), sodcluje z IRA (Intc1·­natio11al Reading Association), BIB ( Biennale of Illustrations Bratislava) in se drugimi po­membnimi organizacijami. Leta 1985 je Il3BY osnoval dokumentacijski center na Institutu za specialno pedagogiko v Oslu, v okviru katerega pripravlja seminarje in razstave. 
Slovenci smo v okviru jugoslovanske sekcije ie bili pridruieni IBBY in v letih, ko je sek­cijo vodila gospa Zorka Persic, takratna direk­torica zaloibe Mladinska knjiga, tudi oboje­stransko zelo uspesno sodelovali ( v Ljubljani je bit kongres IBBY, pisateljica Ela Peroci in ilustratorka Lidija Osterc sta bili imenovani na castno listo, Ela Peroci je tudi napisala posla­nico ob mednarodnem dnevu otroskih knjig, nasi avtorji in nasa mladinska knjiievnost je bila preko revije Bookbird predstavljena svetu, idr. ). Sekcija je zamrla ie pred nekaj leti, ko njen sedei ni bit vec v Sloveniji. 
Sedaj je priloinost, da ustanovimo slovensko sekcijo lBBY, ki je po statutu IBBY lahko v vsaki drzavi le ena. 
Prve korake smo sredi letosnjega aprila ze narcdili. V Knjiznici Otona Zupancica, enoti Pionirska knjiznica v Ljubljani, smo priso­1 ni pisatelji, ilustratorji, prevajalci, bibliote­karji, literarni teorctiki in pedagogi sklcnili, da soglasamo z ustanovitvijo slovenske sekcije IDBY in imenovali ozji odbor, ki naj uredi formalnosti okrog ustanovitve slovenske sek­cije in vclanjenja v IBBY. Ciani ozjega odbora so: Igor Longyka (Zveza bralnih znack), Zorka Persic, Tanja Pogacar (Pionirska knjiznica v Lj. ), Marjana Samide (Zalozba Mladinska knjiga), Darka Tancer Kajnih (Pedagoska fa­kulteta v Mariboru). 
Tanja Pogacar 


POGOVOR O PRAVLJICI 

Majsko srefanje knjiinicarjev v Pionirski knjiinici (enota Knjiznice Otona Zupancica) jc bilo namenjeno pravljici. Letos mineva na­rnrec 30 let, kar v Pionirski knjiznici siste­mat.icno in redno pripravljamo ure pravljic. 
Vsak narod ima svoje pravljice in mnogim pisateljem jc pravljica ena od priljubljenih lite-rarnih zvrsti. Nas je zanimala pravljica pred­vsem kot soznacnica za otrosko knjiievnost in kot otrokom najprimernejsa literarna zvrst, ki naj bi ga spremljala ne le v ranem otrostvu, temvec tudi pri solskem pouku. Danes do­biva pravljica posebno vlogo tudi zaradi vse mocnjesega in vsestranskega prodora raznih medijev. 
Zeleli smo, da bi bilo strokovno srecanje spodbuda in potrditev tistim, ki pravljico po­sredujejo otrokom. Udelezilo se ga je 90 knjiznicarjev iz solskih knjiznic in mladinskih oddelkov splosnoizobrazevalnih knjiznic iz vse Slovenije. K sodelovanju smo povabili stiri strokovnjakinje, ki so vsaka s svojega podrocja osvetlile pomen pravljice za otroka. 
Marjana Kobe, profesorica za mladinsko knjiievnost na Pedagoski fakulteti v Ljubljani, ki je pred 30 leti zacela z urami pravljic v Pi­onirski knjiznici (in to potem 15 let zlahtno opravljala), je naredila zgodovinski pregled pravljice kot literarne zvrsti, ki je do danes v svojem razvoju dosegla predvsem tri po­membne oblike: ljudsko, klasicno in sodobno pravljico. V njih je primerjala pravljicne ju­nake, funkcijo predmetov ( od cudeznih pred­metov v ljudski pravljici do vloge otroskih igrac v sodobni pravljici), logiko pravljicnega dogajanja, pravljico kot nosilko moralnega nauka idr. Kakrsna je ze pravljica po iz­voru, s fantasticnim preseganjem stvarnosti je nosilka sporocil, ki se udejanjajo v obmocju umetniskega in so obenem blizu otroskemu pristnemu cudenju in cudeznemu doiivljanju iivljenja. 
Ljubica Marjanovic-Umek, profesorica na oddelku za psihologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, je s stalisca razvojne psihologije ute­meljila pomen pravljice v otrokovcm razvoju. Pravljica je pomembna za njegov custveni in socialni razvoj ter v iskanju odgovora, kdo sem, prav tako pa za otrokovo spoznavanje in osvajanje predstavnega sveta. Ker ima pra­vljica v otrokovem razvoju daljnosezne posle­
18 dice, mu posredujemo kvalitetne, izvirne in l>o­gate pravljice. 

Slavica Pogacnik-Tolicic je iz dolgoletne prakse kot klinicna psihologinja med drugim poudarila, kako potrebno bi bilo tudi starsem povedati o pomenu pravljice za zdrav otro­kov dusevni in duhovni razvoj. Predvsem v ranem otrostvu naj bi bila pravljica skupno dozivljanje otrok in starsev. To bi najbrz tudi odrasle zadrzevalo pri pravljicnem (pri­stnem, neprikritem) dozivljanju zivljenja in narave. Med drugim je opozarjala tudi na st.evilne manipulacije s pravljico v sodobnem svetu (npr. kic, reklama, pa tudi nekatere "strokovne" razlage). 
Dora Gobcc s Pedagoskega instituta v Lju­bljani paje razlozila pomen pravljice s stalisca sodobne pedagogike. Pravljica na fanta­sticen umetniski nacin posreduje otroku, kar je i:lovestvo doseglo v nekem casu, posreduje mu duh casa; pravljica otroka potrjuje in spodbuja v celoti, celostno; pravljica potrjuje otroka za zivljenje, potrjuje smisel zivljenja in ga s tern postavlja v srecno sedanjost in prihodnost. Poudarila je pomen pravljicnega dogajanja med otrokom in vzgojiteljem oz. uciteljem. 
Vse stiri govornice so bile strokovno zani­mive in prepricljive, obenem pa tudi ocarljive, ker so s posredovanjem osebnih spominov in izkusenj dokazovale, kako pomembna je pra­vljica v njihovem zivljenju. Prav osebna pri­zadetost in iskrenost paje pri tovrstnem posre­dovanju zelo pomembna. Zato tudi je srecanje 
o pravljici, ceprav morda malo dolgo in zah­tevno za poslusalce, potekalo v pravljicnem vz<lusju. 
Poslusalci so zagotovo dobili mnogo infor­macij, napotkov in potrdil za razumevanje pravljic in za svoje nadaljnje delo pri posre­dovanju pravljic otrokom. Najbrz bi bilo ko­ristno kaj kmalu organizirati se eno podobno srecanje, kjer bi podrobneje osvetlili vlogo knjiznicarja pri posredovanju pravljic in pri­prav ter izvedbo pravljicnih ur v knjiznici. Za takojsnjo pomoc objavljamo seznam litera­ture, ki smo jo pripravili v ta namen. Seznam prinasa le izbor tovrstne literature (pred­vsem v slovenscini in novejse), ki jo imamo v studijskem oddelku Pionirske knjiznice v Lju­bljani. 
1. 
Doderer, Klaus: Klasicne otroske in mladinske knjige. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1974. (Otrok in knjiga; 3) 

2. 
Goljevscek, Alenka: Pravljice, kaj ste? Ljubljana, Mladinska knjiga, 1991. (Kul­tura) 

3. 
Hazard, Paul: Knjige, otroci in odrasli Jjudje. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1973. (Otrok in knjiga; 2) 

4. 
How to write and illustrate children's bo­oks and get them published. London, MacDonald Orbis, 1988 

5. 
Kobe, Marjana: Pogledi na mladinsko knjizevnost. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1987. (Otrok in knjiga) 

6. 
Markovic, Z. Slobodan: Zapiski o knjizevnosti za otroke. Ljubljana, Mla­<linska knjiga, 1975. (Otrok in knjiga; 4 in 5) 

7. 
Rodari, Gianni: Srecanje z domisljijo. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1977. (Otrok in knjiga; 8) 

8. 
Rotar, Janez: K umevanju pripove­dnistva. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1978. (Otrok in knjiga; 9) 

9. 
Rotar, Janez: Povednost in vrsta. Lju­bljana, Mladinska knjiga, 1976. (Otrok in knjiga; 6) 


10. 
Sircelj, Martina: 0 knjigah in knjiznicah za rnladino. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1977. (Otrok in knjiga) 


11. 
Sircelj, M. , Kobe M. , Gerlovic, A. : Ura pravljic. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1972. (Otrok in knjiga; 1) 

12. 
Telling the tale: a story telling guide. Birmingham, Central Children's Library, 1988. 


Opozarjamo na stevilne prispevke v reviji 0t1'0k in knjiga, omenimo pa le naslednje v 1.ad11jih stevilkah: 
I. Kordigel, Mctka: Ilralni razvoj, vrstc bra­nja in tipologija bralcev. Ot.rok i11 knj iga, Maribor, 1990, 29-30 in 31. 
2. Kordigel, Mctka: Pravljica in otroska fan­taiija. Otrok in knjiga, Marihor, 1991, :12. 
:1. Saksida, Igor: Nekaj vprasanj iz teorijc 111ladinske knjizevnost.i. Otrok in knjiga, Maribor, 1991, 31 in 32. 
Tilka J amnik 
PRGDSTAVLJAMO VAM 

SRECANJE AVSTRIJSKIH IN SLOVENSKIH KNJIZNICARJEV, Maribor, Gradec, 24. in 25. april 1992 
Pokrovitcljst.vo Avstrijske citalnice v Mari­boru je botrovalo srecanju, ki sta ga 24. in 2f;. aprila organizirali univerzitetni knjiznici iz Maribora in Gradca pod naslovom "Moderne tchnologije in 11ove oblike sodelovanja med av­.strijskimi in slot1e11skimi knjiznicarji". Po vse­bini in tudi kraju dogajanja je bilo razdeljeno v dva dela: 
1. V petek, 24. aprila, je bilo posvetovanje z vabljenirni referati in okroglo mizo v Uni­verzitetni knjiznici v Mariboru. Od pri­blizuo 60 udelezencev je bila slaba polo­vica Slovencev, pogovori pa so potekali v stirih sklopih: 
• 
sistemi vzajemne katalogizacije 

• 
uporaba tujih podatkovnih zbirk 

• 
CD-ROM 

• 
nekonvencionalne oblike poizvedova­nJa 


Slovcnske bibliotekarje so z referati pred­stavljali mag. Irena Sapac, dr. Mirko Popovic in Ivan Kanic, vse referate pa so spremljale tudi prakticne racunalniske predstavitve. 
2. V soboto, 25. aprila, se je srecanje nada­ljevalo v graski Univerzitetni knjiznici z ogledom najsodobnejse opreme za mrei.110 uporabo CD-ROM. 
Knjiznicni sistcm Univerze v Gradcu zdruzuje Univcrzitetno knjiznico, tri fa­kultctne knjiznice in okrog 100 manjsih enot, katerih fondi presegajo 2 milijona enot, letni prirast 50.000 enot, stcvilo na­slovov tekoce periodike pa 10.000. Ze ob­stojeco racunalnisko mrezo, preko katcrc so ie doslej uporabljali okrog 100 svctov­nih informacijskih sistemov, so v zacetku !eta 1992 dopolnili z napravami za mreino uporabo podat.kov na CD-ROM. Le-ta omogoca 32 uporabnikom istocasen do­stop iz katerekoli lokacije v mrci i do ka­terekoli od 42 laserskih plosc, ki so v upo­rabi 24 ur na dan. Redkeje uporabljene plosce so v napravi (jukebox), ki poskrbi za samodejno instalacijo CD-ROM a na posebno zahtevo . 
Uporabniki so zadovoljni in sistem po­gosto uporabljajo (program je zabelczil v poskusnem obdobju na nekaterih po­datkovnih zbirkah tudi nad 500 poizvedb mcsecno), zadovoljni smo bili tudi obisko­valci. 
Cena aparaturne opreme je zmerna, mnogo drazje je pokrivanje stroskov za mre:ino licenco toliksnega stevila podat­kovnih zbirk (CD-ROM). 
Prihodnje srecanje, tokrat pri sosedih, bo predvidoma ze letos jeseni. 
Ivan Kanic 

SODOBNI INFORMACIJSKI STROKOVNJAK Predavanje Barbie E. Keiser 
V ponedeljek, 13. aprila 1992 je clanom Drustva bibliotekarjev Ljubljana predavala go­spa Barbie E. Keiser iz ZDA. Naslov predava­nja je bil Sodobni infonnacijski strokov­njak. Vsi tisti, ki so se predavanja udelezili, so bili s predavanjem in s pogovorom po pre­davanju zelo zadovoljni. V zelji, da bi dobili krajso informacijo o tern predavanju tudi ti­sti clani, ki se ga niso utegnili udeleziti, obja­vljamo krajsi povzetek. 
Karicra je priloznost, da si razsirimo svojo poklicno informacijsko odgovornost znotraj la­stne ustanove. Klasicna vloga informacij­skega strokovnjaka se spreminja tako znotraj last.ne ustanove, kot tudi v celotni druzbi. Ucinkovito se moramo spoprijeti s proizvajalci in prodajalci informacij, oblikovalci program­skc oprcme in vsemi drugimi stvarmi, ki jih nasa ustanova potrebuje. 
Prihaja do sprememb v knjiznicarstvu, ko se je treba preusmeriti od kolicine informacij k vkljucevanju v informacijsko tehnologijo in v informacijske sisteme. Vse te procese pa je 21 polrebno pravilno razumeti in njihovo uporab­nost prenesti na zunanje uporabnike. 
Tako bomo morali v bodoce spremeniti ta medsebojni odnos med uporabniki in njiho­vimi spremenjenimi potrebami: 
• 
uporabnike bomo ucili, kako se upora­blja baze podatkov in kaksna je njihova zgradba 

• 
spreminjal se bo nacin iskanja 

• 
spreminjali se bodo kulturni in druzbcni faktorji (zivljenjski stil) 

• 
ekonomija in stvarnost bosta temeljili na financah 

• 
vpeljevala se bo nova tehnologija 

• 
informacijski odnosi se bodo vzpostavili med vsemi delavci v ust.anovi oz. podjet.ju 


Kaksno dodatno vlogo bomo imeli po novem v svoji ustanovi ? Postali bomo: 
• 
interni svetovalec 

• 
svetovalec 

• 
vzgojitelj 

• 
pomocnik 

• 
ucitclj 


Kako homo razsirili svojo vlogo pri rokovanju z informacijami (informacijske zbirke in dise­minacija) in postali proizvajalci informacij in prodajalci informacij v ustanovi in izven njc: 
• 
povczali bomo notranje in zunanje infor­macije 

• 
vkljucili se bomo v nove tehnologije in me­dije 

• 
razsirjali bomo primarne informacije 


PRIJAVNICA 
za udelczbo v delavnici Maurice B. Linea, dne 18. in 19. junija 1992 prijavljamo: Jme in priimek delovno mesto 
1. 
2. 

Knjiznica oz. ustanov~-------------------------------Naslov in tclefon _________________________________ _ 
Kontaktna oseb~---------------------------------
Prijavnico vrnite najkasneje do 5. junija 1992 na naslov: Enota za razvoj knjiznicarstva, NUK, Turjaska 1, 61000 Ljubljana.