XIX. lejtnik 7. numera Diisevni Liszt Meszecsne verszke novine. Lasztnik Ev. slnyorija Vendszke krajine. Glavni i odgovorni redifel KOVATS ISTVAN, v&davnlk DARVAS ALADAR oba v Huraszombali C§na na cSlo leto 2 Pengoja., v ivSnstvo 3 P., v Amerlko 1 DoK, edne numere 20 fil. Isttaja ednSk na meszec. Naprejplacsllogorivzetnevsz&ki ev. duhovnlki vucsltel A mi hazasreretetiink Nem veletlen dolog az, hogy az 1848 as szabadsagharc kLt legnagyobb bajnoka, Kos-suth Lajos čs Petofi Sandor evangčlikus voit. Az evangelikus egyhaz fiai mindig eloljartak a nemzet aldozatos, ha kellett verhullat6 szolgdlatdban. Sot maganak az egyhaznak harcai is szorcsan egybekapcso-!6dnak nemzeti čletiink kuzdelmeivel. Bocs-kai Istvžn, Bethlen Gabor, Rakčczi Gyorgy es a tčbbi nemcsak az evangčliomi hit, hanem a nemzeti szabadsag harcosai is voltak. Kovetkezčskdp, amikor az egyhaz szabadon včgezhette szolgžiatat, akkor a nemzet szabadsaga is ep volt, mikor pedig egyhazunkat elnyomtak, v^res elnyomast jelentett az nemzeti szempontbol is. Karaffa €& hohžf tarsai nemcsak az evangčliomi egyhaz eskOdt ellensegei volfak, hanem gyuloioi minden magyar ugynek is. Nem včletlen az sem, hogy a legutobbi vilaghaboru včraldozatžbol is evang^likus egyhazunk vette ki a legnagyobb ržszt. Ezer katona kozul hosi halalt halt 47 evan-T gelikus, 44 reformžtus, 42 rčmai katolikus, 36 gGrčg katolikus, 23 gorog keleti es 2i zsido Mert a mi hazaszeretetunk nem iires szo. Meliet dčngetni, szines szavakat har-sogni nern nehez, De včrhullato hiissčggel kiallni, szolgalat csendes szivčssagaval elč-getni magunkat a haza^rt, a magyarsagert, ez mdr sokkal nehezebb. Mi ezt cseleked- tiik itt a Muravidčken az elmult 22 eszfen-dos szerb rabsag idejčben is, es ezt cse-lekesszuk a jovoben is. Nem ailtunk fel sorrendet, hogy egy-hdzunkat szeretjiik-e elsosorban, azufan a hazankaf, vagy forditva. Mint ahogyan nem tudnank megmondani, hogy anyankat sze-retjiink e jobban, vagy apankat. Szeretjiik draga magyar hazdnkat, mert szeretjiik val-lasunkat. Hitunk ereje nemzeti szolgalatunk erroforrassa is. Mi Muraninneni evangdi-kusok mindig nagyon szeretftik edes ma-gyar hazdnkat, žs most, hogy a kozel 22 tsztendei szenvedes, megaldztatas, megti-portatas uta"n, melyben rčsziink volt a szer-bek es szlovenok resz^rol, - ujra hazater-tiink a draga edes anya kebelčre, meg jobban, meg forrobban szeretjiik. Szeresstik hazzdnkat! Szeressiik ezer eves, multjaert, nagy szenvedeseiert. miken mint tisztito tiizon keresztu! ment, szeres-siik nagyjaižrt, kiket sirjaikban is buszken valihatunk magunk^nak, szeressuk alkot-manyačrt, mely mindenkinek egyenlo jogo-kat biztosit. S ha ujra ossze kellene gyiilekeznunk riado kurtnek včszhirdeto szavara, aldoz-zunk a haza oltaran veraidozattal, mikčnt oseink, apaink, ne hagyjuk e!, ne tagadjuk meg az čdes anyat, itt ringott bolcs6nk, itt domborodjek egykor a sir is felettunk. Sztran 74. Lelki harmat — Dttsevni Liszt junius 20. Szeressiik az igazsdgot a magdn dlet-ben, a tudomanyban, szeressiik a kozčlet-ben, a kozv61emenyben, rnert megvan irva, hogy az igazsag szabadokka tesz benntin-ket. H szen, a szerb rabsag čveiben is az igazscigert včrezUink, szenvedtiink es kitar-tassal hordoztuk a legnagyobb terheket azčrt, mert a mi ugyiink igaz ugy voit. Megindult az uj honalapitas Magyar-orszag bo'cs Kormanyz6ja, vitžz nagyba-nyai Horthy Mik!6s vezčrletčvel. Lasan fo-kozatosan ujra felepul a mi čdes magyar hazdnk, amit eilensčgei kapzsisaga, irigy-sdge cserepekre tort. Ebben a szent rnun-kaban mi felszabadult Murdninneni evan-gelikusok is vegyiink rčszt egčsz lelkiinkkel, egyenisegunkkel, eletiinkkel. „ Molitev (Z bojnszkoga vrejmena) Poszlov. Fliszdr /dnos Oh, Goszpodne Bozse! K-Tebi zdiihdvamo Obari nas ndrod, vari domovino! Cseresz jezero let, vu teliko mantraj Szi nasz Ti obarvao, brano vu nevolaj. Neosztavi i zda tve vr6!e vernike, Daj nam obladati divje protivnike. Med dfidnyanyem sztrelbekTebizduhavamo: Oh, Goszpodne Bazse! v-Tebi sze vupamo! Oh, Goszpodne Bozse! Tebi sze molimo, Pregledni nžsz ino naso domovino, V-prelevanya krvi, vu bojni neszmernoj Naj z-Tvojov pomocsjov obldda narod Tvoj, Ki szmo tak zseleli vu miri zsiveti I Tebi na diko v-szvesztvi prebivati! Med diidnyanyem sztrelbe Tebč zezšvamo: OhGoszpodneBozse!Szmiiujsze,proszimo! Oh, Goszpodne Bozse! Daj, naj uase rozsje Protivnikov szilo od nas/. vkraj odvrnč. Pregrozno vdčrja boj, Tvoj narod krvavi, Serega nasega szrdcsen voj bojds Ti. Z-Teov szo sze ocsžci nasi bojuvali Ino protivnike z-Tebom obladali. Med diidnyanyem sztrelbe pred Tebom klecsčcsi: Bojdi nam k-pomocsi, k-Tebi sze molecsi! Oh, Goszpodne Bozse! Ti vodi to bojno, Da divje prtivnike doli oblddamo! Ddj nasim vojnikom szrdcsno mocs diihovno, Z-sterov obladajo fč boj, Tej na diko: Placsali szmo davno bin zda^nyi, prisesztni, Dopiiszti nam zda zse bogsi csasz vzsivati: Med dudnyanyemsztrelbe kTebi zduhavamo: Vari szvoj ndrod i vgrszko domovino! Tibold gršda histdrija Politična rfszba • Z vogrszkoga na vend-szko obrno Fliszar Janos. Escie je dober moszt Ino tudi sztend, Escse i mehor na pokri?! neraszte, Od z?8na sze vidi lepo goszpodssko sztanye Z mrarnora szo sztube i kufrene rolie. Z droynim brodecom szo povozsene poti I med brod'coffi sze vidijo sztopr>yo Jfidi. Escse i vcižsii, kak sze od ludi gucsi, Je viditi gr&da goszpo sze setatl I donok je zse tii konec zsitka nysga, Tofa, katneni krepki szten premsnenya. Szkrivomž cera, drfizga t& h6d vresena Nye pi^cimba, stera je z kamna rejena. Obiztaranl szluga goi' odpera vrata, Csi pride nalezsen goszt eszi, ga csaka. Sz!rma'i sztarec je IQ vzsivao dobrot vnogi, Zdd je pa z gradom yr6d potztao sztarcsek vbogi. Pripovedava od grada vszakoga kola, Znameniti zgodb i vcsinyen! del vnoga. Po biborni tepihaj sto je IQ hodo; nTe csarne krpe /crv*, je koga mecs bodno? Po hladnt presztoraj sze csfije riiai recsi, Po pržzni lrnac?j g'aiz szerata sumdcsi, Tak da bi szpajdcsi sztrahsniki gucsali, Vszako recs poszebno zaova ponavlali. Tfi szo velke dvcri, z z'dtcm pocifrasie, Obe dve kiiiii szta z dzitindszl okincsane. Tii je sztao kmet, goszpod, z doj vzetitn ttrscsakom, V lndasnyem vrčtneni, pozvari lc tozsb rtzpra^atn. — MGoi' pokilte krscsdk", ar jc tfi hladen zrak, Prehladl glavo mrak. Vu etoj dvorani je szddba drzsfna, V proletarov tozsbaj preiszkava sztala. junius 20 Lelki harmat — Dusevni Liszt Sztržn 75. D. Kapi B6la, dunantuli evangelikus piispok levele a vend-videki egyhazmegye elnoksegehez : Melyen tisztelt Egyhazmegyei Elnokseg ! Melyseges orommel vettem kezhez a vend egy-hazmegye elnoksegenek folyo evi aprilis ho 16.an kelt tavirati udvozletet, melyben a magyar hazahoz es dunantuli egyhazkeriiletiinkh6z valo visszateresuk alkalmaval engem szeretettel koszontottek. Melegen koszonom szeretetteljes iidvozletiiket s azt tiszta szivbol viszonzom. Taviratuk megerkezese utan szerettem volna azonnai taviratilag kifejezni koszonetemet, de a tavirat feladasa nem volt Iehetseges. Kimondhatatlan boldogsagot jelent szamunkra, hogy a vendvidek ismet magyar nemzetiink teste-hez tartozik es, hogy a tni szeretett vend neptink viszzater dunantuli evangelikus egyhazkeruletiinkbe. Istent aldom vegtelen kegyelmeert, hogy egy-hazunk ottani vezetoinek bolcsesseget es erot adott nepiink megorzesere s evangelikus hiveink lelkeben megorizte a huseget es szeretetet a regi kozosseg irant. Azon remenysegemnek adok kifejezest, hogy hazateresiik aldast, erosodest es gazdagodast jelent az ittlevokre es hazaterokre s tovabbi eroteljes munkanak es boldog lelki kozossegnek megkez-doje lesz. Orommel varom azt az idot, middn szemelye-sen meglatogathatom a hazaerkezett gyiilekezeteket s imadsagomat egyesithetem nepiink imadsagaval. Testveri szeretettel szolgatarsuk az Urban Oyor, 1941. evi aprilis ho 19-en. KAPI BELA puspok. D. Kapi Bela dunantuli ptispok levele gytilekezeteink veze-toihez es hiveihez : Szeretett Testvereim ! Magyarorszag ujabb teriiletgyarapodasaval haza-tert hozzank egy darab magyar fold s azzal egyiitt visszatert a dunantuli evangelikus egyhazkeriiletiink evszazados kozossegebe a 22 evvel ezelott kebliink-rol letepett gyiilekezetek sora. Istent magasztalom nagy kegyelmeert, hogy nemzetiinket es egyhazunkat eme orommel meg-ajandekozta. lmadkozo lelekkel es aldaskivansaggal koszon-telek titeket, szeretett testvereim, kik nehez meg-probaltatasok utan, szivetekben az edesanya irant valo hiiseges szeretettel, hazaerkeztetek. Magyarorszagi evangelikus egyhazegyetemunk 1938. evi november ho 12. napjan tartott kozgyii- Tu szo prinesene cele te krajine Trde sankcie, vu knigaj popiszane. — Zsuti nyih lisztovje szo zse prernedle;ii, Nthžjmo je v mLt\. — Pri szodbenoj hlzsi je szkrivni dvčr kamra, Zda zse od vszdkoga pozDŽna i zndna. Od zndtra sze vo szkrovno, tiho, sosny«nye Csiije, — teppich i korin vlžhko 5iimlenye. — V toj hizsi szo szodci szmiienoszt ciinlli. Miloscso dclili. Szkrovne, klOcske sztube ido odtčc vise, V zgoranye goszpodszke dvorane i hizse, Za lfimi niszladnoszt na zelcov vzsivanya Pot, szamo od velke goszpode poznana. — Skoda, ka to zse dnetz vszSko drzsincse zna, V nyih mlajina sztan ma. — Tara obri, tL lepa preclmbna dvordna, Nyč lepe teppiche dneszdea pavuk tama, Duge, nidne niti jzemia napOscsava, V pavocsin mrezsaj sze batrivno zdrzsava. — Zda tu drfigi nshodl. — Zaka bi hodo ? Ka bi tnrtve moio? — Nemrtelni mrtvi v pozlacseni (amaj, Zldfgvanta sztrahsniki v precimbni oblekaj, Na naszhladen, erdčcsi pogčd mecsejo, Zda tudi tak zviseno, doli glčdajo, Po szrnrli szvojoj na nasz tnanja sztvorjSnya, Kak vu zsitki inda. Til je prvt lasztnlk. V rokl drzsi landzso, Z sterov je protivnik voja szrdcd preszmekno. On je bio te prvi, ki je za domovino i Zasztavo tatn na sztrtnci, szam v6 posztavo: Zato je dobo imanye v orocsino, Vu lasztnoszt vekvecsnol Prinyern je prvi famiije nasztavitel, . Ki je bio imanya z krvjov obdrzsitel, . Sztran 76. Lelki hartnat — Dflsevni Liszt juniuš 20 lesen, jegyzdkonyve 4. pontjaban kimondta, hogy ,,a visszacsatolt teriileten levo evangelikus egyhaz-kozsegeket, egyhazi intezeteket es intezmenyeket, a a jogfolytonossag alapjan is, visszakebelezi a Ma-gyarorszagi Evangelikus Egyhazegyetembe es pedig mindegyiket abba az egyhazkei'iilelbe, amelynek kotelekebe a Magyarorszagt6l valo elcsatolast koi-vetleniil megelozocn tartozott." Szeretettel kozlom tehat veletek, hazatert gyiile-kezetek vezetoi es iiepe, hogy egyhazegyeteinunk titeket dunantuli egyhazkeriiletunk kozossegebe visszakebelez s czen rendeikezes ertelmeben meg-teszem mindazon sziikseges intezkedeseket, melyek az egyhazkormanyzas regi rendszerenek visszaalli-tasa celjabol sziiksegesek. A Mindenliato Istent buzgo imadsagban kerem, hogy Lelkenek vilagossagat es erejet arassza ki re-ank, hogy itthon levok es hazaterdk gazdagodhas-sanak egymastol es erosodhessiink egymas altal es pedig annak az elo Krisztusnak kozzossegeben, kinek adassek dicseret es dicsoseg orokke! Aldas es bekesseg legyen mindnyajunkkal! Gyor, 1941. evi apriiis ho 21.-en KAPI BELA piispok. t Vukan Kalm&n | ,B!ajzssni seo ti rort^j. ki vu Ooszpodni »merajo, ka szi pccsfcejo od dpravfc szvoji, ny hova dela je pa bodo nasz!eduvalas* Sz tensi bibiijszkimi recsžmi szo razposzlali verniki bo-donszke gmajne, potrti v $zrci, zsaloszten g^žiz prehitre szmrti izvojega lubleaoga kžntorvu-csitcia. Vukati KaSmdn sze je v Zenko?cl narodo 1881, |ul>'us3 26. Po szkoncsanoj vucsitelszkcj soU v Felsoo.Si je 1903. leta zacsno szvojei*u-csitelszko pozv5nye na bodonsžkoj so!L Pototn je 2 leti v Mekenyesi v Bara»yi bio skolnlk, ali Z3S 1906. Jeta szo ga bodonszki verniki nszaj-pdzvali z» kantorvucsitela. Od tisztoga csasza je v soli i ? cerkvi neob-tiiidjeno opršvlo szvoje pozvšnye, dokeci szo 11. t. ni. po kr&iioj boleztii nej obnemiU vuszta, stera sio sze telkokt&t odperala na z«isd?anye Goszpodna i na vcsenyč mlad^zni. V pokojaom je nej szatno Dyego?a drziina zgiibiSa lubecsega tOvarisa i ocso, nego tiidi na-se solsztvo szvojega necbUudjenoga, najsztarej-soga v szlfizfbi sztojecsega skolnika, nasa cer-kev pa vreloga kžatora. 13. t. ni, je bodonszka gmajn& po duhov-niki S'fiad, so!. deca pa po vucsiieli Potždosi vzeia raed bridkim jocsom szlednyi szlobod cd «z?ojega prilufelenog« kaatorvucsitela. Po oprdvleaom sz!ob6di v bodonszkoj cerkvi je zBalU?aj6csa familia szprevodiia szvo-jega dragoga mrtveca na szoboJski clntor, gde szo ga med velkov vnozsinov prijštelov i znan-cov polozsill v drzdnszko ktipto. Zsaliivajocso fsmiiio caj pontiri Goszpodni Bog, szvojemi vernoitii szlugi pa naj bode Krisztus gorisztaneoye i zsitek. Szrdca szredisc vo sztoji sztrele pero, Stero je nyegovo szrdcž preszfneScnolo. Td Ižpo imanye je oa drago placsao; — Szvoj zsitek za n]e dao. — Tam obri je glaven pop, steroga brade Nam vszaki v!isi blžizseni szpomenek kšzse. Oaa lepa cerkev, stere sze dva tortna Eszi k nam vidita, je nyegova szprava. On mramorni szteber, stei' nyegs prah tezsi, V szrdcaj veke sztoji! Tej trijč »itezje, en poleg difigoga, Szo v boji zgfibiJi zsifek szvoj m'ddoga. Vszi tak !epi kepi, vtzi mlddi obrazi, Vszi doj z edne szteble, vitčzni junaki, Steri szmrt je zraogla obladnoszt dobiti: — Oblždni vitezi. Med nyimi edue lžpe goszpž obrazka, Bole obledjena, kako zsalna latfa, Szretnezsllve ocii, kak szo v zsitki biia, Z sterimi je milo glždala na mozsa, — Onlepj iti dzsfindzsa, ksk kraszno \o szcdjzsi, Na krotkom obrazi. — Odicsni prehodniki 16 familije! (Ka bodte pravili, csi $ze doj zglednete?) Batrivni vu boji, modri vu tanacsl, Vszaki na prszaj ma znameaye vrednoszti. Pri ednona velke katge, prl dtugotn rczsje, — Kvdr, ka ča nezstii! — Puno nsm je szrdcd, (uh' giata zda sztarec, Miicsecž sztopjfno not' v ea ?eiki presziarec, T6 je pleszarnica, vu njS lehke teuye, Od csloveka necsBte szmrtne muzsikc; Obri zemlž tiidi i zda, kak plesejo: — — Szpucajtc sze hitro ! Zglžszi sze lOrszka cev; — nika jo nš csfiti: Kak »zvile *omatanyc proti nam sumi; junius 20. Lelki harmat — Dusevni Liszt Sztran 77. Kincsi nase cerkvi Szrebrg i zfdta nčtmun, ka pa matn, td ti dštti. (Ap. D. 3. 6.) Szrebra i zlata nemani, to pravi (udi nasa e?as3gelicsanszka cčrke?. Szrebro i zlžto ma ete szvet, z velkov iirocsnosztjov bezsl za cyiB3, z znojotn szvojega cbrata sz« iiUdi te zernelszke kincse vkiipsipraviti, i poieg toga donok kak presecs szlromsski je etc szvžt. Tak je, sziro-maskl, kodisll, nevoleo je, tiplenya, brige, jaja, szmtti domovina. je. Ar ka nam snore potnaggti eioga sz?efa vsza dšira. z)a"to I szrebro proii grčhl i proti szmrti? Szamo szi m to zmiszli, da sze ednok raogocse tvoje szrcč napuni z po-korov, naj t! na patnei pride to, da tuogocse prlde vremen. gda de tvoje szrce tak zselelo met, liki |e ednok Luther Marton zselo tr^r tam v kičsterszkol ceifci. I csi taksega hipa gli pred tčbe szkladčjo krdzusza vsze klncse, pove, ka ti posužga zlžfo i szrebro, szveta vszt bogžszt?o, vsze td ti nemre dati potrčbncga mera. Szsmo probaj potrostati pri szvojega deteta grobi joka-jocso bogdto mater sz \€t., m\ sze nlka ne jocse, Sr cyej je ?szo bogšszfvo, kincsl, pretuozsenye itak osztalo, gviisno je, da te nede poszliisala, uego tmn ie povrzse szamoga, liki brezszrcsnoga csloveka. Ar ka vald zemelszkotBi csloveki, csi gli celi szvet oblada. ali zvun toga pa nika dtfigo n^tua, stero b! nyemi račr, zadovolaoszt i szrcs-ni pokol znslo datl. K« pa tnžra, to ti dam, to nam pravi aasa esangelicsanszka cžrkev. ASi ka pa mi ta sziro-maska svangelicstnszka cerfcev, stsrs szveiszke oblaszti, zetnelszkoga bogasztva ne da nčma, nego ga je tiidi nigdar ne mela. Ka vcsini td cerkev za bogato poleg ^szega nyžnoga zviines-nyega sziromastva? Za bogdto jo vcsini veki-vecsnt evangeHom z stedm !ads, steroga zse szto i szto Iet predga i razsfirjžva Itidčm v r.ylhovom materszkcm jezikl. Za bogato |o vcsins szakra-rnentum szvetcga krszta. stero jc no?oga zsiika kopel i prenovler^e Š prerodjenye po Szvžfom Dfihl. Za bogato jo vcslni oltarszkt szakramen-tum, Krisztusova szveta vecs^rjs, stera naso dfi-so z nebeszkov hranov i pitvino^ napuni i ofavi, Oh bar da bi eze vszaki csfovek k tomi velkcnti Dariicli pascso, ki iOd! dneszt to pravi: Ka pa tuam, to vam daaj, datts vara sztojo szveto krv, džm szvoj zsitek dosztim na odkišpieDyč. Evan-gelfcsžnszkš bratje i szesztre, posziflsajte verno tč vekivecsn! evangeliom, zsi?te vszhko Ižto vecskrat z Krlsztusovovszsetov «?ccser|ov, vzemte z radosztjov tisite drage kincse, stere vsm nasa iUblčaa duho?na mati, nasa evangeUcsanszka maticerke? ponuja, naj tsk pobossnžsi, csšsztžsi, postenesi š za sztsncssre Bozsega krSlesztva vrednžsi posztžnete. Vekivecsni Bog, džj nam cslszto i raodro szrcč, da naj tak znamo safa-ru?sti z zemelszkimi dobr6tami, da poleg nyi ne zgubimo nase vekifecme diihovne kincse. Vad!u?anye, oh ti bozsi darl Ti, ti szi ml angel raira. V tpojem krill ne vcaggm uJgdar Vu nocst kakst^ viMr*. Ka bi bio jasz brczi tebe, Najdragsi bJagoszlov n^be!? H. V aiorgotaoiB osaari pržzen pehar szcinka, Na aldomas p!t]^ nasz včndar poziva! Trfidne hatfe ssfrunt brezi glSsza doni, — Sto igra? — Nebrni. — Na stiri siirki szienaj vdiijek hio poprek, Uraetno narnšlani en-en lžpi kep. Vszžki kSp je edno gosspodszko itnanye, Tiboldiov zemlž orocsno drzsaoye. — I dneszden szo tiidi tam vszi stirje kepi, Zttalani na szteni. Na stit' sziene zmalsn! lepi krajn kepi: Szo na stit' tuhinszke ime zse szplszani, — Preminocsi imany na sztSni rlzb kepi, Sze Jepd paszajo k szvetcom famliiji (?) Junakov, gruntarov, odfcsnomi rčdi. K Ižpotni serčgi! — Z pdtl odtčcf Z poti! — prikazni pleiejo: Prikazni, zsivlenc/, naj ize veizelijo, Ki szo sze nigdar ne szfgrali il Gtro, Naj plčse nadale, pokoienye vuko. Da nebodo (uzsaf, nyih tnaoyi obrazf, V toj vdkoj d?oranil V sztrahi odprč szluga edne hfzse d?erf, Zaka je tak knncsna? Obioki zapreti? Valssz sztiszne szrdce onoga, ki fo pita: TQ szo not' zapreti vsze cni ^zpomenki, Sterii zsltek \t bio na spot iamiliji I zamaz imeni t Tam je edna goszpa, v gizdoszti nadfihta, Obe oke krive i sztisznyena vuszta. Csarni vlaszi kite prsz! pokrivajo, Kak kacse szicsejo, prizi cbimajo, Groza ga obide, ki sze na nyd zg!čdne, Sztrszne sze tne szrdce! — Ny^ bele rokd szo velki bia vcsinile, Mozse fzo vu med szmtini cseccer zmesale. Sztran 78. Lelki harmat — Dusevni liszt junius 20. A vendek, A vend videk megszallasa idejen a vendek protestalasa alk&lmabol irta 1922-ben februarban Hamvas Ferenc Osszedolt a vMg regi palotdja, -Tisztes emberčrtčst temetve alaja. : Rčgi hazepitok zokognak hazallan, Zsellerek dozsolnek az uj palotakban. Magyar vendek nčpet csalogatok jarjak: ,,Hall]atok-e vendek, ti elhagyott arvak? Magyar zsarnoksžgnak eljott mar a včge, Dobja el a lanczat szabad vendek nepe ! Nem erovel — cselle), szerbek, csehek, nyertek ! Vilag uralmara, most a szlavsžg kčsztil, Sz!ayok dicsosege, jusson nektek rdsziil." Felelik a vendek: fla szavatok alnok, Hamis beszedekkel itt rossz helyen jdrtok, Sok čvszžzad ota magyar fčldon elunk Ls a magyar mindig egy testvčr volt velunk, Mert rni mas faj valank, Je nem kicsiny]ettek, Jogunkbol, foldiinkboi soha el nem vettek, Ki kozuliink elment magyar varosokba, Azt magyarnak tudtak. Nem egy vitte sokra. Ki meg itthon munkalt az apaknak foldjen, Annak a munkdjat v^dte magyar torv^ny. Ha szlavok vilagot hoditni akarnak, Probaljak meg, mi csak maradunk magyarnak Mikor a csžbitas szegyent vallott naluk, Eljott az eroszak s igy parancsolt rajuk: ,,Birodalom keszu! legyiirt nepek hatan, Pihen most az Isten, dolgozik a Sdtan, Jog 6s igazsagnak nema Iett az ajka, Szivtelen eroszak uralmat vett rajta. Fčldetek kell nekiink es termčse annak, Rabsžolga munkaja sokezernyi karnak, Meg a fiaitok, d^Iczeg, sudar szalak, Harczos seregiinkben bator katonanak. Magyar testvžriseg ? Ne em!egessetek ! Eiszakadtok Igy Sesz. Megvan az itelet!" Felelik a vendek: ,,Se a harnis szora Meg nem induiunk mi, sem parancsolora. Foldiinket eroszak niegszailhatja haddal, Hanem a lelkiinket meg nem gyozi azzal, Erdonket vaghatja az idegen balta, Fiainkat gyujtsek az idegen hadba, Hej, de marad mčg fank kemčny baltanyžlnek A kik megragadjak olyanok is ^lnek. Csak egyet repedjen a hazugsag vara, Oda vdgunk gyulo!t, rabtarto faldra! Mintha minden hegyunk tuzokddo volna, Minden patakunkban pokol tiize folyna, Oiyan itelet lesz vendek foldjen vžgig, Hogy haragos langja fellobog az egig. S ha le nez az Isten, ha vagjuk a rendet, ' Azt mondja: ,,Igy van jol, \6 fiaitn vendek !" Ea mali pesilcs je szkrovnotzt gori odkrio, Szrartno pitvino je parovno kostavao; Tk goszpa je vmrla. — TQ je nyž kop ino Peszics doj zmžlano. Tam z ovkraj dvž kepa, brata v-protivinsztvi, Tam nyidva vidili z hrbti obmyenmi. En tnaiere szrdce sze za ny6 pocsilo, Edno szt« lubila, krv szi prelejala. — Nyidva krv je izda na podi viditi: N» szporain zsaloszti. — -:7;: I iara vu najkmicsnescm koti sto jeszte: " ' ' — Mozski kep, kak angel, ffliždi ino escse — Prijaznivi, krotek, ednaki, kak szvecss, PonizDoga znaianya, csisztoga szrdca, -- — Ti vrli mladčnecz, ka szi meo vctiniti ? Ka szi eiz' zapreti ? Prot' Roberti sze bojiivao, rozsje zdigno, Szrccsa ga vkanila i bojno je zgfibo. ' Ali ne zavednoszt i szvojo batrivnoszt, Kak batrivcn junak je so v-pogiibclnoszt, Szamovolno sze je podao, sztano v-vdzo: Robsztva szmrt zadobo. Druge dveri odpre, v-drug' hizso sztopšrao, Po ničhki teppihaj brez rfima hodimo. Tu je zse novi szvet, vsze poleg divata, Vrčd vzčta dvorana, modernoga zsitka. Vsze ka telo vugodno obeszeljžva I vd obizliiziava. ^ . \ =i.l Zibajdcsa posztel, na pčra foteli, ; ¦ V-narocsa vzeraejo, ki scsč pocsivati. ¦¦_---Z-alabastra vora, zlatscna zomžnczi Na z-raozajkom nabrani iztol posztavleaa. ObL kazacsa zda edno kazseta li Poldnž 1 poln6csi? _ . ,.. (Dile) - > ¦ ~ - - junius 20. Lelki harma — Dusevni Liszt Sztran 79 Vendi. (Pri Vend krajine po Krajnci obszedjenya i vend ndroda protesteranyapriliki 1922 februara piszao: Hamvas Jozsef. Poszlov: Fliszdr Jžnos 1940. nov. Poriisila sze je szveta sztar' palacsa, Razrnetoszt ludi je podszč zaszipala. Sztari sztancsarje sze szkuzijo brer doma, Zsalarje sze gnuszijo v-presztoraj znotra. Vogrszki vendov narod csalijo szlovenci: ,,SzIihsajte vi vendi, vl vogrov szliizsenczi, Vogrszkoga szliizsensztva konec sze pri- blizsao, Lancze doSi vrzste, novi csasz je prisao! - Ne z-mocsjov, z jalnosztjov szo szlavi gvinali, Szveta ravnanye do oni szpeldvali, ; Sztevov dike tal vi ttidi mate vzčti I narodov pravice tudi vzsfvati!" Vendi govorijo: Recs vasa je jaina, Pot vasa zobsztojnszka i vu vszem csalarna. Jezero Iet z-vogri v-miri vkiip zsivčmo, Zsnyimi vu bratinsztvi vkiiper prebivamo, Csi szmo bLr driige fajte, z-szrca ndsz liibijo, Nase juse, vršdnoszt kak szvoje brdnijo. * Csi sze ster' z-nasz kamstč vu vdras odszelo, Je povszčd prestiman, kak vogrin sztan dobo 'I nieden je zsnyi ne doli zavrzsen, Tetnbole je vszaki tam posztao ogleden. Ki pa doma osztao, delao zemlo ocse, Zagovdrjale szo ga vogrszke pravde. Csi szldvi bar scsčjo szvet szebi podvrzsti -Naj probajo, - Ar mi vogri scsžmo bidti!" Gda sze csalarija szkazala zobsztojnszka, Prisla je zapoved, etak povedana: »Drzsava sze rčdi z-pobiti narodov, Na riisi lezsecsi oblšdni orszagov. Zda Bog pocsiva i Satan goszpodiije, Pravica, pršvda szpi, vecs sze neposzlfihne, Vaso zemlo scs^mo ino vase pčve, Vaso lepo vrednoszt, bregč, logč vnoge; Vase krepke szinl, batrivne junake Vu nase serege za szrdcsne vojake, 'I za robsztva delo sztojezčrk krepki rok, Z-recsjovz-kčmladate, vsze i vsze naednok! Vogrszkoga bratinsztva? Ni neszpominajte. Vkraj sze odtrgnete.- Toje sz6d. - Takbode!' Govorijo vendi: wNi na maszne recsi, Ni na zapovedi, sze nepodamo mi! Zemlo divja szila z-vojszkov ma obszeszti, Ali diisneveszti nam nemore vtreti; Logč nam naj szeka tiihinszka szekera, Szini nase szebi za vojnike zbčra: Osztane nam escse lesz za szeker stile, Ki je popadnejo i zselezne ville. Taksi tiidi bodo, ki grozno vdarijo Na roparov glavž, neszmerno zmldtijo: Szamo sze naj obrocs tž drzsave gene, Ki nyena dna vsze i vsze vkuper szpotere, Tak daj vszi bregovje bi vulkani bili, V-potokaj ognyeni valovi bi tekli, Taksi szod sztao bode vu vendusov zemli, Steroga plamen de gori szegao k-nebi: 1 csi sze Bog z-n^be doj zgledne na zemlo, De pravo: „ Vend szinki, prav szte vcsinili to /" * Nšszhaj: Male, Velke Antante obrocs sze je pocso, 'I mi szmo naza dobili szvo szlobodscsino: Zsivi vogrszka szlobodscsina i domovina, Nasa mila mati, ti lepa Hungaria! Pravica je oblad'la, hamisija szpddla, Vszak narod de szloboden, lddala de pravda! Lelki harmat. Na prvoj sztrani ete numere nasoga liszta cstemo im^: Lelki harmat. Szvojega llszta szmo sz tem nej pre-krsztili, nego szmo nyemi poleg vend-szkoga imena dali tudi vgrszko ime. Poleg szkoncsanya voditelsztva nase sinyorije (diihovnikov i inspektorov) de sze naimre Diisevni Iiszt od zdaj naprej tiidi v vogrszkom jeziki oglasiivo i zato je bilo potrebno, naj poleg vendszkoga irnčna noszi tiidi vogrszko ime. Ar je minolo vremen, gda szmo vo-grszkim vernfkom i cstitelom szvojega Ifszta nej szmeli v nyihovom dragom tna-ternom jeziki gldsziti veliki djany bozsi i dogodkov szvojega verszkoga zsivl€nya ! Nžj bode za vasz — lubleni cstitelje. vsze to, ka vam Dusevni liszt prindsa, lelki harmat, dusevna rosza ! Sztrdn 80. Lelki harmat — Dusevni Liszt jumus 20. KO\ 'ATS F R I D A ¦ ZSENSZKI KOTICSIK I Vernoszt k veri i domovini Moja veral Moja domovina! To szta dve recsi, ki sze trszlgdar pondsijo v nasem gucsi, v nasem zsiwlenyi. Ar je zse sztaro znatiye: Sto jc vcren sz?ojoj veri, tiszti je tadi veren szvojoj domovhif. Bog nara je dao v veri najsčkso oporo prčti vdarcona sorsa, pokrgpo ndsz je z ny67, da v dobr! csaszaj ne graiamo gizdžvi i omurni i v hiidi ne zgiibimo tla pod nogžmi i sze po-grezaemo v pogiibslncszt. Cslo?ek szatn jc tak szlab I krhki, da brezl poreocsi vecsne recs! Bozse zsiveti netnre, zvfiti labčzni do sz^oje fa» tnillje, do roditelov i dece szvoje, raore tneti escsc vecs lflbžzni ža szsoj obsztanek. I 16 lii-bezen ta!a raed verov i donio?Inov. Ptkvi cslo-vek pa Iflbi vero i domovlno v cdnakof meri, t6 sze pravi oboje z cellm szrdcoia 3 z celov diisoy. Ka je cslovek brez vere ? Zgubleni, v szvoje grehe pogrezoyeni, v szvoje zsfvlžnyszke szkri: zagrizseni, brez liibezni zsivocsi neszrecsni csio-vek, dr scra je sztiidenec lubežni i szstno od oye szhaja vsza potrplivoszt, vsze razmeDye, szmile-noszt i dobrota. Ka je cslovek brez domovine ? Zgiiblen!, v szvojo szaraOto pogrezoyeni, za sz^oje zsiivieny szke pravice znorjtni, za najlepsi csflt okradnye-ni neszrecsni cslovek. Ka je vert? Vera je vretlna Ififežzni, vreti-na neszkoncsne Bozse dobrote, zsgsiisano znaayc vekvecsnoga zsitka, moszt za prehod 7 onc blaj-zseno udvo domovino, ki jo je nam pripravlla Bozsa dobrota, da oszfane nssa dfisa^aemrtelna. Ka je domovina? Ona natn je mati, dobra, szkrbna, liibezniva maii, ki szkrbi za casz v csaszi nasega zepjelszkoga bezsaja. Nasa pola. nase breg^, sumlenye nasi gdzdov, cvctecsi trav-niki, tnale kucsfce, vsze td Jflbimo, &t je nasa domovina. Z& najz vende je szktbela vist Sczero let dobra mati Vogrizka. Nssztnemo pa pozabiti, da tQdi najbdgsa tnati vcsaszi kara i kastiga. Tiidi domovina netnre vizigdar i.vsza-komi po voli vcsiniti. Pred dvadvajszetlffli leti je prisla tnacsija. Nikakim je bila dobra.diugim pa nej, k»k je sors szkoncso, ali miszlim, da macsijo dete nemre tak ifibiti, kak lasztno mater. I zato je (Qdi razneto veszelje, gda je aasa maia vendszka domovina, aazajprisla pod peroti velkoga Vogrszkoga orszaga. Kak je duzsnosst sziariso?, zgajati szvoje dSte v pravom duhi evangelicsanszke vere, da naj postena i ?erna kotriga nase cerk^e bode, tak je Ifid! nyihova duzsnoszt, vcsiti szvoje dete na pravo Jfib^zea do szvoje domovine, da pre-razmijo globoki cil domovlnszke liibezai i szvojo duzsnoszt do nyč. Szlednye recsi , ;r Szokratesz (f 399. pred Kriszt.) — na szmrt obszojeni szvojoj jokajocsoj zseni: ,,Bi ti dragse bilo csi bi me krivicsnoga vidla mreti?" Augusztinus (f 430 po Kr.): ,,Puszti me mržti, moj Bog, naj zsivem!" . . ' Franc Asziski (f 1226): ,,Bojdi pozdravlena,. szesztra szmrt!" Husz (f 1415): ,,V tvoje roke dam, Goszpon Jezus. szvojo pa tebi odkupleno duso!" Kdrol I., angl. kral (f 1649): ,,Od!ozsim korono zemelszke nemirovnoszti, da bi szprejo korono nebeszkoga mera." Mazarin (f 1661): ,,O moja nevolna diisa, ka bode sz tebom? kama odhajas?" Thomas Hobbes (f 1679): ,,Pri tom szem, naj napravim szkok v krnico." Marfa TerezJa (f 1780) szvojemi doktori, steri nyej je nazveszto nyeno blizsnyo szmrt: „Vuzsgi mrtvecse szvecse i zatiszni mi ocsi, ar caszar nede meo k tomi mocsi." Nelson (f 1805): ,,Hvala bojdi Bogi, szvojo duzsnoszt sžem szpuno." Walter Scott (| 1832): ,,Kak da bi sze za novosztvorjenoga pocsuto." Bethoven: (f 1827): ,,Ploszkajte, prijatelje,. komedija je dokoncsana." Sz szlednyi recsi vszaksega od tej znameniti. liidi lejko vidimo, ka szo vidili oni prek groba: kmico, nikaj, ali pa vekivecsen zsitek. D. Premindcsa hrdna ne pomdga dale, kak szamo do groba: to je mdla vecsčrja. Ali toje edna velka, vekivecsna, neptemi-nočsa vecserja, stera hrdni, krepi, trosta i dava zsitek i bldjzsensztvo. Luther. junius 20. Lelki harmat ~ Dusevni Liszt Sztrdn 81 Vrednost vere. Z zgodovine cslovecsausztva cjfijcmo recsl vnogi, ki dicsijo b!a]zseno vrednoszt vere. Pra-vijo, ka je nyihcvo zsivlenye szamo te zadobilo szvoj pravi zdrzsetek, szvojo Isztinszko vrždnoszt, gda szo najsli »zvojega Boga. Zaka pa more v den6sr.yl vremenaj cerkev vszikddr znova zvati, proizlti i oporntnati: BPri-dite!«? I tak malo jih pr?de, tak vnogo jh dale ide, tak vnogi miszlijo, ka do szploj dobroznali szbijati brezi vere i brezi nyč giaszčcse cerkve. Odkec je to? Jell cerkev nemre vecs prav gla-sziti vere? Ali je pa v tekaji sremena vera szla-ba i malovredna g.žtala? Nejl Vsze to nemte biti piavi vzrok ralacs nosztl i ne?ernoszti vnogi. VkaniJI szmo sze v cerksi, cerkev je nej taksa, kaksa bi siogla biti, pta?ijo oni, ki zavrdcsajo vero, misz^csi, ks nyim cerkev netnre v dno dthe poglednoti i tara najti pravi zrok ny hove nevernositi. T6 vzrok je v cyh szanu. Premalo poz-najo szami szčhe. Ne vejo, ksk nevolaa i szfro-tnaska je nyihova dfha. Ne vejo vccs, kaksi bi mogli biti i kaksi bi lejko bi i. Z cdnim »taksi szino pacs tri iadj6*, szi zad(i?ijo glasz szvoje dfisne veszt!. I laksi ludje to $z?ojo duhovno siiromastvo za bcgdsztvo drzsecsi g'šsz;jo: mi denesnyi liidje szmo zse nej polrebni vera. Greh na jdkoszt obrnejo i nazvescsdvajo: vera za nžsz zse nema vršdaoszti! Zagvflsno, v taksi vrOrcenaj cerkev zaman zezSva. A!i Idksa vresnena szo v zgodovini cslo-vecsansztva vszigdar vrercena propadanya bila. Steri narod je zavrno vero, miszlčcsi, ka je je vecs nej potreben, ka je ona zse zgubila na nye-ga gledocs szvojo vrednoszt, je vszigdšr eden na robi prepdda szto|čcsj, v sz^ojo pogQbelooizt bezsecsi narcd bio. Zato cerkev neszmi odheny*ti opomlnaU, karati i ztzavati, viipajocsa sze v zmozsnoszti bozsoj, stera zna ny€aomi naz?escsavanyl tndcs dati, szrce poszliisdvcov pa odpčrati pred recs-jov zsitka. ZLto rdvno tlsztim, kf miszlijo, ka szo szre-csni, zadovolni i popolni, niorcmo ndjbole gla-»zno nszvescsžvati: Lejko bos escse bcle szre-csen i zadovolen, escse bole popolen 1 plemeniti, escse bogsi i bogatejsi v dfisi 1 Poszlfisaj na glatz vete! Odpri szvoje src^ pted Bogotn, na- szlediij se szvojim zsitkom Kruzluja — i te bos szamo vido, kdkso vrednoszt rrž vera. Persze, viv oni szamozadovolni farizeuske morejo zaprva prek edne trde ifile. Odkriti od-govor szi morejo dati na pftanya: Kaksa pa je pravzaprav tvoja postecoszt, tvoja isztinitoszt, tvoja plemenitoszt? Kakse je tvoje razmerje do tvoji sztarsov, do tvojega tiivarisa, do tvoje decč, do tvcji blizsnyi? Csi bi ont szamozadovoJnl, Bvere nej potrebn," ludjž malo bolc po«tcni i odkriti bili proti szaaiorui szebi, bi prehftro szpo-ztiall, kak presecs szo ta?no oni potrebni vcre, kak mslo zroka irajo ravno oni, sz szebom za-dovolni biti. Kakkoli scse cerkev z nazvLsaa?anyetn Krisztusovoga cvang^licraa vszaksega csloveka tak pred ogledalo bozse recsi pecztaviti, naj v iyim szpczna szvoje sziromastvo, vendar ga nescse te povrzsti v obcsiitenyi sz?oje nepopoN noszti, nfgo nyemi pokžzse te pot, edfno pot, stera k popclncszti pela — Krisz!uja. I csi de ztcsno te oni, prvle szarcozadovoleo.te pa sz sze-bom nezidovolen cslovek po etoj poti hodifi, (e de szpozao z cdne szt/ani vrednoszt vere, od stere sze cyemi je prvleniti nej 6Z(Byalo, zdiuge sztsaai pa roalovrtdaoszt oni !Qdi, med sfere je prvle szatn s-iso, Zdto raj neverni lfld;^ ne gucs jo od vrSd-noszti ali nevrednoszti vere, ar szo je niti nej zmozsrii, niti nej pozvani preszodili. D.' He csini z csemepfiv nibl Ete szledčcsi dogodek sze je pred farmi letmi zgodo na Svčdszkom i je vredno, naj szl obri ny