10. štev.
V Ljubljani, v te 25. septembra 180.
Letnik VIII.
inseratl ne «preit-majo iu velja ris-ouoa vrst» :
■S kr., če se tiska lkrat.
t *» .
n 'i m i» • u
i» II i» ii J »i
pri večkratnem 'iskanji »e
ce * primerno »manjša.
Rokopis
je ne vračajo, netrinkovan»
pisma se ne sprejemajo. N .roonino prejema oprtivni$tt*fj—^ (»'iT nistracija) in ehutediciia na Ounajski cesti St. 16 v Medija-ovi hibi, II. nadstropji.
Po oošti	prejemar velja :
Za ceio ieto	, jO gi. — kr
ra poiieta	. . 5 ., — ,,
ra "etrt ieta	.	2 . 50 „
V administraciji velja:
. 4 40
* ., 20 . 2 „ ;o
/.a ceio :eto »a poi !<-t« Kil «-trt ieta

Političen list za slovenski narod.
V I.inbiiani na liom pošiiian i « «0 kr. več na ieto. Vredniltvo je Poljanski nasip št. 48
izhaia no trikrat na te-ien in sicer v torec, četrtek in sotiotc.
Nemške agitacije.
Zdaj, ko miruje parlamentarno življenje, ko si je cesar potovajrč po deželah pridobival povsod srca svojih podložnih, ko so ljudje največ pečali se s pospravljanjem letnih pridelkov, ko je politikarjev pozornost obračala se bolj na unanje ko na notrauje dogodka, so vodje in najhujši kričači tiste stranke , ki je v držanem zboru tako propadla, begali in miši jo še bogati nemške narodnosti prebivalstvo h praznini strahom, da je nemštvo v nevarnosti. S tem rujejo zoper sedanje ministerstvo in večino državnega zbora, ker še zmiraj mislijo priti na krmilo. Vedno je nan»reč slišati o knkem shodu volicev, sklicanih po tem ali onem „ustavovernem 1 petelinu, kteri zbranim poteu. poje že znane pesmi z državnega zbora. Tako se je godilo zopet zdaj na Moravskem v Brnu, kamor je dr. Sturm sklical nemško-moravsk shod, v Postelbergu na Češkem pa znani bivši minister Banhans -- slabega spomina. Oba ara krepko vdrihala po ministerstvu, dr. Ban-han3 še celo po Slovencih, kterih jeziku je odrekal vsako zmožnost za rabo po uradnijah in šolah.
Namen tak h shodov je se ve da ta, vneti vse neslovanske prebivalce zoper pomirljiva načela sedanjega ministerstva oziroma večino državnega zbora in volilce poslancev te večine. V tem se posebno odlikuje z javno in zakotno marljivostjo sivi ur. Herbst, ki še zmiraj ni popustil misli, da bo njegova ura zopet pr šla
in bo stopil vnovič v minis-terstvo. Vendar toliko so ti ljudje že spametovali se, da spo znajo, da sami ob sebi se ne bodo mogli po vzdigniti do nekdanje moči in veljave, zato so se ozrli po kakih zaveznikih v nasprotnem av-tonomističnem taboru. S Čehi ni nič, to vedo» ravno tako ne s konservativci IIohenwartovega kluba, poskusimo toraj s Poljaki. Njihova pridobitev bi bila veliko vredna vzlasti zdaj, ko jrn je ce^ar sam pokazal svojo naklonjenost. Potrkali so toraj pri njih, a dob li ravno tako moški, kakor odločni odgovor, da Poljaki ostanejo na strani avtonomistov in da bodo celo zvezo med poljskim klubom in drugimi klubi desmce še ožjo najiravili. Po takem odgovoru pač Ilerbst ne bo več poskušal iskati na ta način si zaveznikov na desni strani, pač pa se je lotil druiega d"la na skrivnem Njegovi privrženci namreč zdaj skušajo nahuj-skati volilce tistih nemških poslancevi, ki so o znanih jezičnih resolucijah glasovali s Slovani, jim pravijo, da so s tem postali izdaja ci vsega nemštva ; s tem mislijo te poslance, kakor so n. pr. Oberndorfer, Biirnf'inrl, Ruf in dr. ostrašiti in prisiliti, da bi popustili avtonomiste in pri družili se njim. Pa tudi na tem poti se Ilerb stovcem ni nadjati pravega vspeha, ljudstvo je lahko spoznalo samopridne namene teh ljudi, ki so več ko deset let imeli časa in prilike dovolj, da bi bili kaj storili za blagor in zbolj šanje stanja ljudskega, pa niso storili n č, zato jim tudi zdaj ne bo verjelo več.
Prizadevanje in ravnanje te propadle stranke
je toraj prazno delo, še celo oficijozna „Presse" na Dunaji jim naravnost povč, da o „nemški" Avstriji se resnično ne more govoriti — k večemu še v kakem zboru samih Nemcev, pa le zato, da poslušalci temu ploskajo, druzega vspeha pa ni nobenega. S tem se le ljudje begajo in motijo pri svojem delu, druz ga nič. Tisto izključljivo nemštvo je v Avstriji že propadlo, nemško-liberalni petelini bodo morali že vtihniti ali pa navaditi se tega, da se jim bodo ljudje smijali.
Po naš h sloveuskih deželah tacega očit-uega rovanja zoper ministerstvo iu državni zbor še ni, menda zato ne, ker si privrženci Herbst,ovcev in nasprotniki naroda ne upajo prav na dan. Zagnali so bili pač glas po svetu o nekem shodu ,.ustavovercev" v Ljubljan', pa dozdaj o tem še ni duha ne sluha; tudi na spodnjem Štajarskem še ni bilo „ustavoverskih" demonstracij, akoravno šo tam renegati in tujci gosteje sejani kakor pri nas ali na Goriškem.
S tem pa ne bodi rečeno, da je tej kači tudi pri nas že strta glava, saj smo v zadnjem list.u povdarjali resnico in tožili, da kar se tiče naših želja in tirjatev, je vse še pri starem , nemškutarjem greben še ni prav uič vpadel. Še vidimo med njimi više in niže uradnike, akoravno je načelo tesvojati odločen boj zoper ministerstvo Taaffejevo, akoravno bi jih morala že količkaj zrela pamet pripeljati do spoznanja, da manjšina ni še nikjer vrgla ministerstva, toraj ga tudi ta ne bo, posebno še zato ne, ker zastopa komaj tretji del prebivalstva.
Rostovski metropolit Dimitrij Tuptalo.
Obraz iz ruske cerkvene povesti.
Po Kostomarovu spisal J. S t e k 1 a s a.
(Konec.)
Naznanja se Zemlji prihod Spasiteljev, razlega se angeljsko petje: „Slava Bogu na višavah", a med tem se iz pekla javlja Sovraštvo, kliče Vulkana inciklope: ,Kujte — vpije Sovraštvo — sulice, strelice, verige, hočem prelivanje krvi . . . ."
Potem prehaja drama v svet dejanstva. Glej tri pastire: dva sta odšla kupovat v mesto, tretji Boris je ostal ter se bal za svoja tovarša. Ona prideta. Eden izmed nju je grbav starec, škilast na eno oko, po imenu Abraham; drugi je mladi Atonja Abraham pravi, da je stopil v oštarijo popit za altinec (3 kopejke) malo vina. Bais ga vpraša: A meni nisi nič kupil?
Abraham: Seveda sem kupil tudi tebi: kako veš, da nisem kupil? Malo vzemi s koša. Nočeš-li izpiti?
Boris: Dajte, vsedi se, da popijemo skupaj.
Ste li kruha kupili?
Atooja: Smo.
Boris: Dobro se bomo okrepili.
Atonja: Tu imaš kruh, tu sol in tukaj I kolače!	j
Pokusi, starček, to je zdravo, a ne zmer-| jaj nas.
Abraham: Gledajmo da poprej končamo, čas je iti k čredam, da se bi k ujim v ogrado kak volk ne zavlekel.
Med tem se zasliši petje angeljsko. Pastirji z zalogaji v ustih gledajo eden drugega ter ne zapopadejo, kaj se okoli njih godi. Končema pogleda Atonja na nebo in spregovori, da vidi visoko v zraku ptičice; ali Abraham pogledavši na nebo, pravi: Brat, čini mi se, da stoje majhni otroci.
Na to odgovori Atonja:
Sudari! i hto vidal probjato (otroke) s krilami ?
Ptici to zaletjeli meži oblakami.....?
Pastiri so se umirili, pojeli svojo južino, ko so se pa odpravljali k ovcam, kar stopi k njim augelj ter jim naveščuje, da je blizo Betlehema, v štalici, med volom in oslom v jaslih leži novorojeni Spasitelj človeškoga rodu preznameniti car. Ali Abraham mu odgovori: Cnju (mislim) tebe, gosudar, k knjazjam poslali,
Štob (da bi) oni velikomu carju poklon dali,
Ne k nam niščim (siromašnim) pastuham (pastirom.) Čto, ti zabludil ? Ili ne vsluhal (slišal)? vestuik k nam takij ne hodil!
Ali angelj njim je objavil, da ravno nje, siromašne pastire, kliče k sebi carev pastir pastirjev.
Gosudar — pravi ujemu Boris — potrebno je, da mu prinesemo nekaj na poklon !"
Angelj mu odgovora: „Gospod ne potrebuje Vašega blaga, nepotrebuje uobenih darov. On vse nadaruje. Prinesite mu na dar č.sto srce."
Angelj je zginil, pastiri pa so se čisto opravili ter šli k štalici. Izrazili so se o vtisu nanje pri pogledu na dete Kristusa :
I podušečki (vajkušnica) njeta (ni), odje-
jalca (odeje) njetu, Čim bi tebe našemu sogratisja svjetu! Na nebe, jak (kakor) skazujat v tebe
polat (polagajo) mnogo; A zdjes (tukaj), čto v vertepišku (štalici)
ležiši (ležiš) ubogo,
V jasleh, na ostrom sjene, meždu bui
skoti (bedasto živino), Nišča sebe sotvoriv, vsem dajaja ščedroti (v izobilnosti)?
Ilerbstovci toraj prckuca ne pr.čakujejo več toliko iz svoje moči, kolikor od pritiska uoa-njega, ker mislijo, da jim bo zopet na pomoč prišel Bismark, ki je v svojem času vrgel IIu-henvvarta Zato tudi svoje bolečine nosijo v tuje nemške liste, da bi Prusija usmilila se „zatiranih nemških bratov' ter rešila nemštvo v Avstriji propada in pogina. Pa tudi to pričakovanje je prazno , Bismark , čeravno star in zagrizen sovražnik Avstrije, dobro ve, kako ljubijo vsi narodi svojega cesarja, kako so mu vsi vdani , toraj ne bo hodil na pomoč tistim petelinom, ki tako po kriviČDem upijejo, da jih lisica davi, ker bi se pri tem gotovo hudo opekel. Od druge strani pa nima pričakovati tudi nobene pomoči, ker Nemec se lahko po-baha s tem, s čemer se ne more nobeden drugi narod, da je namreč od vseh drugih uarodov najbolj črten.
Zdaj so nemški listi na Dunaji zagnal' grozen krik zato, ker Ogri v svojem glavnem mestu Pešti ne marajo več nemškega gledišča. To jim je znamenje, da tudi od Madjarov Ilerbstovci v svojem boji zoper ministerstvo nimajo pričakovati nobene pomoči, kar se tiče varovanja uemštva, o kterem blodijo, da je v nevarnosti. Ilerbstovi svojati, čeravno se še zelo živahno giblje, ropota in nagaja, je po vsem tem že za zmiraj odbila ura, samo to bi bilo še želeti, da bi naša stranka res povsod kmalu prišla na krmilo ; če se nam ta vera v ministerstvo ne vtrdi skoro z dejanji, utegne opešati, kajti ni dosti, da gledamo le propad sovražnikov, moramo se vzdigniti tudi mi.
Politični pregled.
V Ljubljani 24. septembra.
Avstrijske desele Za ^lorarskes» namestnika bo bojda imenovan bivši namestnik Korb. On je precej miren človek in menda tudi Slovanov ne bo tako preziral, kakor drugi njegovi predniki.
Tržačani ne morejo pustiti svojih otročarij; tako so te dni zopet dve petardi zažgali; ena se ni vnela, pa vjeli so tri tiče, ki so jo prižigali; druga je flh počila s silnim gromom, tako da so v kosami vse šipe po oknih počile.
Kupčijska zboruica o Oliimucu je
sklenila, obruiti se s prošnjami do državnega in deželnega zbora, naj se kaj stori za urav-uanje rečnih strug , posebno z ozirom ua letošnjo povodenj.
V	Ptuju neki dr. Breznik, predsednik liberalnih volilcev, ni pustil govoriti Reuterja in Wiesthalerja. Iz tega se vidi, da se potegujejo liberalci najbolj za Schmiedererja, in se boje propada, ker imajo kar tri kandidate.
(»radčani so prosili cesarja, naj bi prišel na njihovo razstavo; pa cesar se je izgovoril, da nima časa.
Mestni zbor v Pragi je dovolil 60.000 gold. za napravo nove.ga vodotoka v češko gledišče. To gledišče se bo odprlo, kedar se bo carevič Rudolf oženil.
V	hrvaškem deželnem zboru sta se vladna in opozicijska stranka vprvič sprijeli-Neodvisni narodni so ostali v manišini.
Kako slabo podučeni so včasih nemški listi, to kaže zopet pražka „Bohemia", ki pravi, da je „čas" list zoper plemstvo! Zdaj je pa znano, da je „Čas" ravno organ poljskega plemstva.
V nanje države.
Na Francoskem imajo tedaj novo ministerstvo, vse mlade, frišne moči. Freycinet je bojda sam odstopil, ker je preganjanje duhovščine rad komu drugemu pustil.
V	Diilrigiiu je še vse tiho, akoravno si stoje Črnogorci in Albanci, pa evropsko bro-dovje v orožji nasproti.
Gambettova zmaga na Francoskem ima uek važen nasledek: Rusija se odvrača od radikalne republike, ter se zopet približuje Nemčiji in Avstriji. Kjer so radikalni življi na vrhu, na tako državo se ni nič zanašati, ker se vsak dan lahko pripeti kaka prekucja, za to Ru sija pri takih razmerah ne mara za francosko zvezo.
(■¡rška se pripravlja na boj s Turkom; više šole so zaprte, ker so dijaki vsi k vojakom šli.
Admiral Scyiuour je dobil povelje, streljati v Dulcigno, ako bi se ue podalo Črnogorcem.
Cjilaristone je še zmirom ves vnet za
svobodo balkanskih narodov , in je bil zadnje čase jezen na Francoze, ker so se ti najbo'j ustavljali demonstraciji z brodovjem. On je za svojo stvar tako navdušen, da bo balkanske narode, če treba, sam odrešil, ali pa v zvezi z Rusijo.
Znani jud lji»wk«ir je že spet propadel v Magdeburgu pri volitvi v državni zbor.
Hcnigscii je nemško diplomacijo ravno tako blamiral, kakor prej Varnbiiller, v Ha-novru je namreč trdil, da se je lani kovala francosko ruska zveza, in da je Bismark njej nasproti skoval nemško-avstrijsko zvezo.
Na «JiaEDOitMkciii so po novi postavi bogoslovci vsi popolnoma prosti vojaščine.
Kitajska vlada se je namenila poslati v Evropo svojega posebnega poslanca, kteri bode poleti bival v Beču, pozimi v Runu, pripoveduje čech.
Domače novice.
V Ljubljani, 25. septembra.
(Deželni predsednik gosp. Winkler) je bil v četrtek v Kranji, kjer ga je vse mesto slovesno sprejelo in mu navdušeno vriskalo. Gospod predsednik se lahko povsod prepriča, da ga prebivalci naše dežele častijo, kakor nobenega njegovih prednikov uiso častili.
(Obrtnijska šola) se ima napraviti na Gorenjskem kje in to s slovenskim učnim jezikom. To je kaj, da! Mi smo potrebo take šole povdarjali, a s tem prišli v strupeni prepir z ^Narodom." Minister Konrad po takem vendar vidi, kaj je naši deželi v prvi vrsti treba, prepričan naj bode, da mu bo za to hvalo pela vsa dežela.
(Vredništvo „Laibaclierice") je prevzel zdaj gosp. P. pl. Radič, znani pisatelj, ki je nekdaj vredoval ..Triglava". Se pa tudi vladnemu listu že pozna, da ni več v rokah Suppantschi-tschevih.
(Slovensko ,,učiteljsko društvo') je imelo v četrtek v Ljubljani svoj občni zbor, pri kte-ram je med drugim sklenilo resolucijo , da se ima na učiteljski pripravnici vpeljati slovenski učui jezik. Vdeležilo se ga je veliko tu-
žejen ... Pij prolite solze mater, pij zajokace ž njimi oč', gledajoča ua okrutno desnico vojakov, ki so nas poklali, jagence za tvojo mizo! Iz ki vi naše si nam izgotovil škrlatasto obleko, vresil jo z biseri maternih solz!' Naglas nedolžnosti izreče Istina grozno sodbo večne muke tiranu
Herodež se prubudi ter občuti strašno bc-lezen v sebi. Pokličejo zdravnika , a med tem se pa razširi strašen smrad od bolnega. „Pripravite mu smrtno posteljo — govori zdravnik, — a sami bežite ; smrad, ki prihaja od ujegi, je mrtvaški." Vsi zapusti Ilerodeža. Tiran umira v strašnih mukah.
16. prizor: Herodež v peklu. „O kakšne muke! — govori Herodež: — gorim, gorim! Zakaj sem se jaz rodil ua svetu I Prokleti roditelji I Prokleti dan, čas, ko sem se jaz rodil! Prokleti dnevi, ure, leta, ktere sem preživel! Prokleti velmožje, ki so me nagovorili na ubijanje! Prokleti vojnici, ki se niso usmilili otrok! Ali najbolj proklet od vseh pa jaz, ki trpim tukaj muke. O muka velika, muka brezkončna, muka na vse večne čase! Poglejte na mene oholi in ue oholite Be, ker boste dru-gač z menoj v tej propasti !...."
Sledi razgovor Smrti s Življenjem. „Jaz od veselja poskakujem — govori Smrt — jaz sem zmagala, napojila s krvjo Betlehemsko
Eto nam derevenskim (kmečkim) zdje
ležat prilično, A tebe, Spasitelju, je tak neobično . . ."
Za poklonstvom pastirjev sledi poklonstvo sedežev.
Prava radovednost zvezdoslovska je opazila na nebu novo zvezdo ter ni moglo zapo-pasti, kakšna je to zvezda? Ona prešteva vse poznate zvezde in ozvezdja. Nove te zvezde se morajo raztolmačiti. Radovednost pokliče iz groba modrega Balaama. Balaam odgovarja, da je to ona zvezda, o kteri je on prerokoval — zvezda ki se je imela pokazati v poslednjem veku od Jakoba. Radovednost pregovori da se hoče v istini osvedočiti o tem ter pošlje za to zvezdo vede že; zatem se zakrije grob Balaamov, rekoč: „Počivaj v miru!"
Prikaz se spremeni. Herodež na prestolu, obdan z velmožami, hvali jih radi verne službe, a oui ga pa proslavljajo radi njegovega veličanstva. Pijan sreče zapove Herodež, da ga zabavljajo s pesmami. Pevci popevajo Apollona in muze. V tem času pride poslanec treh ve-dežev, imenovanih treh kraljev, ter prosi v komaj razumljivem jeziku*), da dopusti njim pokloniti se novemu kralju judejskemu. Herodež
*) Tvoju zcmlju Vifleem (Betlehem), poklo nilsja Novu carju judejsku, da dom vorotilsja itd.
se razsrdi : kdo sine koga imenovati judejskim kraljem, dokler je on živ. Velmožje mu svetujejo , da naj se prihlini , prime milostljivo kralje ter pozve od njih : kdo je ta skrivni kralj? Herodež jih posluša. Pred njim trije vedeži — kralji pr povedujejo o novej zvezdi, o darovih, ktere nosijo novorojenemu. Herodež jih odpusti s prošnjo, da bi mu se na povratnem potu prijavili, da bi tudi on poklonil se novemu kralju. Zatem sledi prizor poklona treh kraljev.
Potem osmi prizor. Herodež, nedočekavši treh kraljev, uvidi, da so oni njega prevarili, zatorej zbere rabine, ki so mu razjasnili, da se ima po proročanstvu v Betlehemu roditi mož, ki bode vladal nad vsemi narodi. Potem odstrani Herodež rabine ter Be posvetuje 8 svojimi sovetniki, in eden izmed njih mu svetuje, da naj dii v betlehemskej okolici pobiti vse otroke do drugega leta stare. 9., 10. in 11. prizor predstavlja ubijanje otrok ter jok in stokanje mater. V 12. prizoru prineso He-rodežu glave ubitih otrok, a on od veselja zapove pevcem pet vesele pesme, ploskati z rokami ter od radosti zaspi na prestolju.
Med tem pa Be sliši glas nedolžnosti. Le to je glas otroške krvi, ki vpije k Bogu za osveto, glas prokletstva krvopijcev: „Odpri ne-nasitljivi kačji Bvoj goltanec, pij kri, ktere si
kajšujih in unanjih učiteljev, ki so se potem sošli v čitalnici.
(Trtne uSi) zdaj — hvala Bogu! — na Kranjskem še nimamo, gospod R. Dolenec, vodja sadje- in vinorejske šole na Slapu , je pregledal vse vinograde ob kranjsko - hrvaški meji, pa še ni našel nikjer nobenega sledu.
(O „Matici Slovenski"). V sredo je po počitnicah sklical predsednik dr. J. Bleiweis tukajšnje odbornike v razgovor o nekterih bolj nujnih stvarčh. Določilo se je mnogo o tiskovinah za to leto (Letopis z mnogim raznovrstnim blagom; O pijačah upijanljivih; Oko in vrel; Spomenica Kopitarjeva), o potirjevanji zadolženih družnikov in h.šnem gospodarstvu, potrebnem hišnem popravljanji itd. Ilvaluo, da Blavno je, kako se gospodje odborniki s predsednikom vred trudijo v mnogih poslih brez vsaktere nagrade samo narodu slovenskemu na blagor in na pospeh njegove književnosti.
(O gimnaziji ljubljanski) Oglasilo se je učencev brez vnanjih do 646 ; sprejelo toliko, da so na niži gimnaziji vzporedni razredi v vseh štirih šolah, v drugi so celo trije razredi (a, b, c). V prvi se jih je v nemški razred oglasilo 57, v slovenski pa 94 ; ali pri sprejemni skušnji se jih je odvrglo 24, tako da jih je v nemškem a) razredu 52, v slovenskem b) pa 75, in ne 93, kakorjj se je bralo po časnikih kajti toliko bi se jih ne moglo spravili v nobeno sobo sedanjega šolskega poslopja.
(O „Slovencu") se nam z Maribora piše: ,,Da je „Slov. Narod" „Slovenca" in dalje že posebno g. J. Alčšovca osebo tako krivično, grdo in strastno napadel, to je pri nas mnogo mnogo gospodov močno razžalilo. Čudili smo se, kako zamore ta list skoraj v eni sapi upiti: „za pravdno akademijo še nismo godni" a kmalu potem „Slovenca" napadati, ki svetuje in spodbuja k veči marljivosti na literarnem polji, ker nam še mnogo mnogo primanjkuje. Bodite potolaženi! Vsak pošten in veren Slovenec nriznava velike zasluge in potrebo .,Slo venca". Kaj bi „Narod" še le počel, če bi v „Slovencu" kontrole ne imel! Prav taki napadi kažejo potrebo „Slovenca." Zoper „Narod" treba dnevnika. Dajte, da ga spravite na noge, mi Vam bomo krepko pomagali." — To je veljavnega gospoda dopis, kteremu mi ne pristavimo nič ko prošnjo, da bi nas še drugi sodili.
(Razglas o Matičnih zadevah.) Od odbora „Matice Slov." smo naprošeni sledeče objaviti:
zemljo, pokosila, kot rosno travo , štirnajst tisoč dec« ter koučema , vrgla kralja Herodeža v goltanec Cerberov 1 Jaz gospodujem nadčlovekom; jaz sem silna ter bodem vladala nad njim na vse veke. Sedim na prestolu. Položim Bi še krono na mojo glavo''....
„Ne raduj se — govori jej Življenje: ra-zun mene, Življenja, ni na zemlji? Ne umre bitje človeško, na veke bode živo! Jaz sedim na prestolju vekomaj, ter popeljam s seboj človeško bitje. S slavo in častjo ga bodem ovenčai" ....
Človeško bitje se pokloni pred Življenjem a Življenje položi nanj venec.
V poslednjem, osemnajstem prizoru (kratkem) Krepost Božja proiznosi nravonauk o kaznih hudobnih in o nagradah zveličanih, a zatim v epilogu (zaključku) sledi pozdrav in prošnja do vseh poslušalcev, da bi oprostili, ako ni bilo vse v redu izvedeno-
Neglede na školastički sostav te drame, mora Be priznati, ako se prispodobi z proizvodi Simeona Poleckega in drugih, velika pesniška nadarenost tega spisatelja.
„Ker nekteri društveniki „Matice" s svojimi doueski zaostajajo in se s tem zastanek od leta do leta množi , spoznal je odbor za potrebno, zastanek vsacega društvenika do doflca 1879. leta likvidirati.
Vsled tega se ustauovnikom in pa dru-štvenikom v takih krajih, kjer Matični odbor nima poverjenikov, razpošiljajo iztirjalni listki naravno, drugi jih pa dobivajo po svojih poverjenikih, kterim so se v posamesuih zavitkih poslali s prošnjo, uaj jih jim pa po pošt pošljejo, in tako odbor pri iztirjevanji v poslanem izkazu zaznamovanega zastanka podpirajo. Če se pri tem kaka pomota pokaže, naj jo blagovoljno odboru naznanijo.
Odbor „Matice" se s trdnim zaupanjem nadeja, da ga bodo gospodje poverjeniki tudi v tej težavui, ali za „Matico" jako važni nalogi po svoji moči podpirali, kajti le z združeno močjo je mogoče zaželeni potrebni red v matične finance vpeljati.
Omeniti pa je odboru treba, da se tu in tam v dotičnem izkazu nahajajo Matični dolžniki, kteri v dotičnem poverjeništvu v zadnjem „Letopisu" tiskani niso. Ta razloček izvira pa od tod, ker se je v teku pričujoče likvidacije pozvedelo, da so se dotičniki iz drugih krajev tje preselili. Naj tedaj to gospode poverjenike nikakor ne moti.
Apeliramo pa tudi na rodoljubje gospodov društvenikov, ki so „Matici" še kaj dolžni, naj blagovolijo svoj dolg brez daljnega odlašanja poravnati, iu če misiijo, da je o tem kaka po mota, jo odboru naznauiti.
Matici je le tedaj mogoče svojo dolžnost na vse strani o pravem času spolniti, ako jej doneski društvenikov o pravem času in popolnem dohajajo.
Omeniti je dalje tudi še to, da nekteri društveniki mislijo, da so društveniki le tistega leta, v kterem so svoj letni donesek odrajtali. Al temu pa ni tako , kajti po Matičnih pravilih je Matični društvenik : „kdor kot ustanovnik plača 50 gld. precej ali v petletnih obrokih, — potem kdor se kot letnik za veže, da bode Matici plačeval po 2 gld. na leto, — knjižnice in družbe pa so nesmrtni društveniki, če plačajo 100 gld. ali precej ali pa v petletnih obrokih, — zraven teh so tudi še častni udje". — Če tedaj kedo za to ali uno leto knjig ni prejel, zato še ni prestal biti Matici društvenik in ni še odvezan plačila svojega obljubljenega doneska, ampak on more le zaostale mu knjige od Matice tirjati Ud Matici neba le še tedaj biti, ako umrje, ali se društvu izrečno odpove, ali pa če se po odborovem sklepu vsled § 3. Matičn h pravi iz vrste družbenikov izbriše.
Konečno še to : Nekteri društveniki mislijo da so letnino za tisto leto odrajtali, v kterem od Matice knjige dobijo. Naj zaradi tega blagovoljno prejmejo to-le pojasnilo: Razpo šiljanje knjig se iz mnogoterega vzroka včasih zakasni, tako, da se knjige še le po novem letu za preteklo leto razpošiljajo. V takih slučajih se je tedaj letnina le za preteklo, ne pa za tekoče leto plačala. Kjer so poverjeniki na stavljeni, imajo ti gotovo tudi svoje zapisnike o plačilih društvenikov; iz teh se vse lahko natanko razvidi. Naj častiti gospodje poverjeniki iu posamezni gospodje društveniki to opom nilo blagovoljno na znanje vzemo."
'(Razglas kranjskim živinorejsem o prodaji goved v Ljubljani in v Kranji) Ces. kraljeva kmetijska družba kranjska bode
v Ljubljani 2. dnu oktobra dopoludne 9. uri na dvorišči v gostilnici „zum baieri-
schen Hof" na dunajski cesti po očitni dražbi prodajala iz državne subvencije nakupljen plemenske junice ln telice (10 do 14 repov) Mu-riškega (sivega) plemena, —
v Kranji pa 4. dne oktobra dopoldne ob 9. uri kakih 18 repov Belanskega in Pincgav-skega (rudečega) plemena.
Ta živina bode postavila na prodaj za polovico tiste cene, za ktero jo družba kmetijska kupi, in se proda tistemu, kdor bo največ za-njo dal, proti temu, da jo 1) koj plača in 2) se po pismu zaveže, da jo najmanj dve leti za pleme obdrži. K tej dražbi se zato pripuščajo samo kranjski živinorejci.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe. v Ljubljani 22. septembra 1880.
Razne reči.
—	Rimski časopis „Aurora" pravi, da kardinal Schwarzenberg v Bredi prihodnjega meseca skliče avstrijske škofe v Salcburg, da se posvetujejo o Petrovem penezu in njegovi boljši vravnavi, pa o nekterih druzih rečeh cerkvenih.
—	Prof. g. Ivan Zupan je blezo na lastno željo prestavljen z Reke v Varaždin.
—	Župnika v Sori g. V. Peharca je pretekli vtorek mrtud hudo zadel, da je dvomiti o ozdravenji. Bodi priporočen v spominjl
—	Umrl je Podgradom v Istri vrli narodnjak in podpornik vsake narodne reči, trgovec gosp. Fr. Šabec, ki je bil v svojem kraji spoštovan še posebno kot dobrotnik revežem. Majka Slovenija zgublja zaporedoma potrebne jej možake. Blag mu bodi spomi!
Kratek odgovor Jurčičevemu „Narodu."
Dasiravno sem Bklenil na dva Jurčičeva članka o meni molčati, ker pogreva le stare reči, le da jih po svoje suče in ne gleda posebno na resnico, me vendar konec te „fi-lipike" v „Narodu" sili k temu , da tudi jaz eno spregovorim in vso reč pokažem od tiste strani, ktero je Jurčič čisto temno pustil.
Za Jurčičevo sovraštvo, staro že pol življenja let njegovih, do moje osebe se ne brigam dosti, ker mi ni na poti in če je, se ga ogibljem; da toraj, če se bo enkrat čez-me spravil, ne bo pustil na meni nobene dlake cele, to sem že naprej vedel, zato me moja bijogra-fija iz njegovega peresa kar nič raznenadila ni, še manj pa razdražila, čeravno on po „Bren-celjnu" s svojim cepcem na vso moč maha in po njem napadane osebe vse v en koš meče, naj bodo Slovenci ali nemškutarji ali pa sploh narodnosti škodljivi ljudje. Naj mu bo veselje to, saj „Brenceljna" pozna več ljudi, ko njegovega „Naroda", in ti ljudje imajo tudi um, da razločijo, kaj je prav, kaj ne, ni treba , da bi jim še le Jurčič, ki tu stopi kakor javni državni pravdnik zoper mene na tožni oder, to razkladal. „Brenceljna' pisati pa tudi on ne bo učil me, ker ima za to toliko uma, kakor čevljar za krojaštvo.
Nekaj druzega je toraj, kar mi sili v roke pero, in to je namen Jurčičevega napada. „ Den Sack sehliigt man , den Esel meint man" — Jurčičevo udrilianje ne velja toliko meni, kolikor „Sloveucu." Za „Brenceljna", ki je več let stareji od „Slovenca", se vsa leta še zmenil ni, v vseh „Narodih" skup, kar jih je izšlo, ne najdeš tolikrat besede „Brencelj", kakor v št. 217 in 218 1.1. Zakaj se je zdaj lotil njega in moje osebe tako, kakor da bi šlo pregnati kacega ministra in njegov program ?
Evo pojasnilo I
„Slovenec" je, kar je spočel se, bil „Narodu" trn v peti in vedno ga je preganjal. Koliko je imel zavoljo njega pred „Narodom" pretrpeti gosp. Klun, kterega so otepali kakor prašno plahto, da se je vse kadilo! Ko je ta odpovedal se vodstvu, so padli po meni, ker so slutili, da sem jaz prevzel za njim vodstvo. Ali ker poznajo mojo debelo kožo, so poskusili najprej z lepo. Lansko leto nekako osorej je bilo , ko me dr. Vošnjak in Jurčič srečata pred pošto in prvi mi pravi, naj pridem k Jurčiču, da Be bova o neki reči pogovorila. Radoveden se podam res k njemu in kaj je bilo? J určič mi ponudi še enkrat to-1 i k o plače, kolikor je dobivam pri „Slovencu", če popustim „Slovenca" in prestopim k „Narodu." S tem je mislil ubiti dve muhi, prvič pridobiti delavca za „Narod", kteremu je v tem obziru trda šla , drugič pa vničiti „Slovenca", ker je mislil, da če ga jaz popustim in gosp. Klun na Dunaj odide, bo moral propasti, sam gosp. Haderlap ne bo mogel biti vsemu delu kos. Se ve, da je bila ta konferenca hitro končana, ker sem jaz kar vstal pa šel. Ali ni to od besede do besede res, poštenovič Jurčič?
Ta napad z lepo je bil toraj spodletel, zdaj ni bilo druzega ko preganjati mene in „Slovenca" z grdo. Kako se je to godilo, to je še vsakemu v spominu, kdor je bral boj med „Narodom" in „Slovencem" zavoljo ce-cilijanstva, recte Forsterja, pri kterem je pa „Narod" zopet ne ravno častno propal. Pozneje so spustili zopet Cimpermana proti meni in to brez vsega pametnega vzroka samo „ad vocem" Alešovec, pa surovi cepci so odleteli nazaj na mlatiča.
No in zdaj? Zdaj je pobral Jurčič vnovič vse prekle , ki so že odletele od mene in jih začel vihteti nad mano, vsako posebej. Storil je to najprej iz stare jeze in starim namenom, potlej pa pod novim ščitom dr. Vošnjakovega „knappa", češ, da sta ga „Slovenec" in „Brencelj" brez vsega vzroka in po krivem napadla, čeravno poštenovič Jurčič dobro tč, zakaj se je to zgodilo. Vzroki so ti-le:
1.	Je dobro znano, s kakim očesom gleda dr. Vošnjak „Slovenca"; iz njegovega „Tednika", iz pravde zoper gosp. Kluna, iz več letnikov „Naroda" itd. je tudi znano, kak prijatelj je on naši duhovščini sploh in njenemu listu še posebej.
2.	Dr. Vošnjak je tisti dan, ko je „Narod" zdaj zopet v prvič zavoljo g. Haderlapovega članka mene po nedolžnem tako trgal, pridrl k meni na čitalniški vrt, se zadri nad mano in rekel: „Tako more pisati le podkupljeni človek." Dalje se je čudil, da mene kar ven ne vržejo.
3.	Potem je dr. Vošnjak drl ves vroč nazaj v sobo in tam metal okoli z osli — da! „osli" — in to je letelo na duhovne, kterih sta bila dva navzoča in sta naglo pobegnila iz tako neprijetnega kraja.
4.	Dr. Vošnjak je šel tožit „Slovenca", oziroma mene najprvo k dr. Bleiweisu, kjer pa — se ve da — ni nič opravil, ker gospod dr. Bleivveis je s „Slovencem" le toliko v zvezi, kolikor vsak drugi naročnik.
5.	Kam se je po tem peljal dr. Vošnjak, ne maram praviti; a iz lahko razumljivih vzrokov tudi tam ni nič opravil.
6.	Ko je prišel zadnji „Brencelj" na dan, je pribučal dr. Vošnjak v Blaznikovo tiskar-nico in se togotil, kako da se more tukaj kaj tacega tiskati; najraje bi bil dosegel to, da bi bila tiskarnica „Brenceljnu" tisk odpovedala, pa je zopet z dolgim nosom odšel.
Vse to kaže, da si je dr. Vošnjak na vse moči prizadeval spodrezati meni, „Brenceljnu" in „Slovencu" žile življenja , kar mu je pa ta pot povsod spodletelo.
In zdaj je dr. Vošnjakov zagovornik Jurčič tako razkačen nad tem, da je bil prvi v obeh listih nekoliko prijet! Saj še neumna žival ne liže rok tistemu, kdor jej po življenji streže, če je to tako jasno, kakor tukaj. Saj bi ga bil „Brencelj1, lahko še huje potipal, dr. Vošnjak sam vč, koliko gradiva je za to v njegovi preteklosti in sedajnosti.
Jurčič ]e res hud in trdovraten lovec. Zdaj, ko vidi, da on in dr. Vošnjak na dosedanjem potu nista nič vjela, kliče si ta „svobodnjak", „liberalec' itd. ua pomoč paragrafe, zdaj šunta na „Brenceljna", t. j. na mene sodnijo. Eh bičn prijatelj I Meniš, da jaz ne vidim paragrafov? Meniš, da se tresem pred njimi? Prestal sem že tri politične pravde, dva meseca sem bil na Žabjeku. Kaj pa Ti ? V varnosti si imel zm-raj široka usta, ko si pa prišel do zelene mize, Ti je srce padlo v hlače, vse si preklical na čast in nečast lista, še stroške si plačal, Bog, da Ti je tožnik odvezo dal. Le spominjaj se pravde z Sauravom i. dr. Jaz raji sedim, predno se podam v kako sramotno pogodbo. — Vendar hvala lepa Ti za prijaznost, da zdaj ščuješ paragrafe nad-me, to je hvale vredno tem bolj, ;ker se še iiniraj tako dobro spominjaš, da sva bila sošolca. Bodi potolažen Ti in Tvoj patron, da tudi, če mene zapro, še ne bo nehal ne „Slovenec" ne „Brencelj."
Dosti tega. Omeniti mi je le še neke dogodbe v čitaluici, ktero poštenovič Jurč č po svoje pripoveduje, namreč, da sem ga jaz „nalagal", rekši, da je bil pisatelj necega članka o „Mat čuem" občnem zboru dr. Jarec. Res je to, ali Jurčič je sam vrednik, toraj mora vedeti, da imen prav.h pisateljev noben zanesljiv vrednik ne pove, vzlasti takim ljudem, ki gredo potlej na Dje psovke kovat. To sem jaz slutil in zato speljal Jurčiča na klin , na kterega se je potlej res vsedel. Da bo tako hudobno bijografijo o častitem gospodu pisal, tega pač nisem vedel, drugače bi mu bil reke1» da je pisatelj tistega članka bil — dr. Vošnjak.
S tem bodi sklenjen ta moj odgovor, ki je postal daljši nego sem mislil. Nadjam se, da je zadnji, ker s tem je poja^nena vsakemu razmera med mano in Jurčičem, „Narodom" (oziroma dr. Vošujakom) in „Slovencem" ter „Brenceljnom", vsako daljno besedovame bi bilo odveč. , Sapienti sat." Saj se poznamo!
Jak. Alešovec.
Nagrobni križi
s pravim zlatom pozlačeni in najlepšimi napisi se dobivajo pri meni na izbero. Tudi najizvrstnejše koroško žcSczo, jeklo, plužne lemeže, sploh vse železne gospodarske orodje z najboljšega blaga izdelauo prodajam po najnižjih censh
Sp. Fesslak,
gledališke ulice Št. 8 blizo frančiškanske cerkve.
(1)
Vabilo k naroievanju
„SLOVENCA1.
„Slovenec" velja kakor dozdaj: Za Ljubljano: Na dom pošiljan za celo leto 9 gl. — kr.;
„ „ „ „ pol leta 4 „ 50 „ „ „ „ „ četrt leta 2 „ 30 „ „ „ „ „ en mesec 80 „ V administraciji sprejeman:
Za celo leto.....8 gl. 40 kr.;
„ pol leta.....4 „ 20 „
„ četrt leta.....2 „ 10 „
„ en mesec.....— „ 70 „
posamezne številke . . . — „ 7 ,,
Po pošti:
Za celo leto.....10 gl. — kr.;
„ pol leta.....5 „	- „
„ četrt leta.....2 „	50 „
„ en mesec.....— „	90 „
posamezne številke . . .	— „ 8 „
Za bogoslovce, dijake iu učitelje:
Za celo leto.....6 gl. — kr.;
„ pol leta..... 3 „ — „
„ četrt leta .... 1 „ 50 ,, List pošljemo vsem dosedanjim naročnikom. Kdor se ne misli naročiti, naj ga pošlje nazaj, ker ga sicer smatramo kot naročnika. Tudi prosimo tiste gospode, ki naročnine še niso poravnali, da bi to storili prej ko mogoče, da tudi mi poravnamo račun v tiskarni.
Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanweisungen.)
opravništvu,
na dunajski cesti št. 15 v Medijatovi hiši.
\ večo knpčijsko hišo
se ponuja za učenca 14 letni deček, ki je ljudsko šolo z oobrim vspehom dovršil ter je prav čednega zadržanja, zdrav in čvrst.
Kaj več se izve pri opravništvu „Slovenca".	(3)
Petelinov Janez.
Povestica iz ne še preteklih časov.
Ta v „Slovencu" priobčena povest iz domačega življenja je zdaj prišla na svitlo v posebni 160 strani debeli knjižici m se dobiva pri Jak. Alešovcu v Ljubljani (ključarske ul ce št. 3) mehko vezana po 40 kr., po pošti 5 kr. več. Kdor jib pa naroči najmanj 5 , ne plača nič poštnine.
Razen te knjige se pri Jak. Alešovcu dobiva, dokler je še kaj iztisov :
IjfuViljaiiskc slike. Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom. Mehko vezane po 60, trdo vezane po 70 kr.
.IseassšJki m- y.:5i»r:«» enem dejauji. Mfhko vezana
]
Ure
za stolpe in gradove
izdelujem že od leta 1842 po najnovejših iznajdbah, ne vlite, ampak z roko izdelane, proti polni garanciji in po najnižih cenah.
Janez M. Pogačnik.
(18)	Podnart, Kropa, Gorenjsko.
Popravljam tudi stare ure na stol-8 pih, jemljem plačo tudi v obrokih, in W cenik pošiljam vsakemu brezplačno.
a
Tele|(rallcne denarne cene 24. septembra Papirna rent« 71.60 — ftreberna renta 72.60 — Zlata renta 87 60 — 18601etno driavno oosojilo 131 20
Bankir« nkoije 826 — Kreditne akcije 288.--London
118.20— — Oes. kr. cekini 5 60. — 20-frankov 9 43.
Idjatlj in odgovorni urednik ilip aderlap.
J. lazikovi nasledniki v Ljubljani.