Predslovanska substratna imena v slovenščini Metka Furlan IZVLEČEK: V prispevku so podana identifikacijska merila, po katerih se prepoznava najstarejša plast imen substratnega izvora, kije bila v slovenščino podedovana iz alpske slovanščine. Pre-Slavic Substratum Names in Slovenian ABSTRACT: The article presents the criteria employedfor the identification of the oldest layer among the names of substratum origin. In Slovenian this layer was inherited from the language of the Alpine Slavs. 1. Prepoznavanje* slovenskih imen predslovanskega substratnega izvora je možno le ob obvezni in stalni konfrontaciji s fonetičnimi in morfološkimi značilnostmi podedovanega slovanskega in adstratnega romanskega, nemškega (tu tudi superstratnega) oziroma madžarskega apelativnega in imenskega gradiva. Čim bolj je besedni fond (apelativni in imenski ) jezika (pred-)zgodovinsko raziskan, tem večje so tudi možnosti jezikoslovno bolj utemeljenega identificiranja njegove sub-stratne plasti imen. Preučevanje substrata je zato mogoče primerjati z rešetanjem. Dokler pleve vsaj v obrisih niso ločene od zrnja, lahko namreč le ugibamo, koliko in kakšno zrnje imamo. Čeprav ima raziskovanje izvora in etimologije predvsem slovenskega besednega občnoimenskega fonda po kriterijih indoevropskega primerjalnega jezikoslovja že zgledno tradicijo, bo predvsem na področju sistemskih stratigrafskih študij potrebno storiti še precej, da bi lahko med več kot 100.000 slovenskimi zemljepisnimi imeni izluščili in sistemsko analizirali najstarejšo, sub-stratno plast.1 * Prispevek je nekoliko predelana in daljša varianta geselskega članka Imena predslovanskega (indoevropskega) izvora in slovanska imena, kije bil pripravljen za Enciklopedijo slovanske onomastike. 1 Stratigrafije slovenskih substratnih imen za sedaj še ni mogoče podati, gotovo pa je, da med substratno plast imen ne gre prištevati imen kot Piran, Rižana, saj so bila prevzeta šele kasneje v izreki adstratnih romanskih (beneških ali furlanskih) predlog. Če bi bili omenjeni imeni prevzeti zgodaj, še v alpsko slovanščino, bi se glasili *Pb/-brän-b > sin. *Pran (prim. it. Pirano) oz. *R-b/bzäna > sin. *Rzana (npr. it. Risano; Rusano (Ravenat), 1. 1135 Risano, 1. 1145 Risanum). Enako tudi hdrn. Nadiža, it. Natisone, furl. Nadisôn, čeprav se je reka v antiki imenovala Natiso, ne spada med slovenska substratna imena. Metka Furlan: Predslovanska substratna imena v slovenščini 2. Ko so alpski Slovani proti Jadranskemu morju na jugu, izvirom vzhod-noalpskih rek in roba Furlanske nižine na zahodu, Donave na severu in Panonske nižine na zahodu prodirali na selišče bodočega slovenskega etničnega območja, so na njegovem jugozahodnem delu stara imena prevzeli v dokaj strnjenem obsegu (prim. Koper, Trst, Krmin, Videm, Ratenj, Gumin, Ziljd). Na območju Slovenije pogostnost substratnih imen, imenskih osnov ali kalkov narašča v smeri V-Z (npr. Ptuj, Celje, Kranj, Kras, Soča, Sava, Drava, Krka, Kolpa', Trojane, Kranjska, Koroška; Hrušica, Peč). Pri razmejevanju med substratnim in slovanskim izvorom imen se zato pri homonimnih izglasjih imen sme upoštevati tudi areal, npr. substrat-no Breginj na zahodu proti slovansko Strahinj, Tuhinj v osrednji Sloveniji; sub-stratno Kozana na zahodu proti slovansko Polana na vzhodu. 3. Imen z zanesljivo ugotovljenim substratnim izvorom je v primerjavi z imeni slovanskega izvora malo, pogosto pa se substratni izvor upravičeno domneva, ni ga pa mogoče jezikoslovno zanesljivo dokazati (npr. tpn. Ljubljana, n. Lai-bach; hdrn. Ter : Turris; tpn. Batuje : Batavia, prim. Patavium v it. Padova). Predvideva se, da je na slovenskem prostoru manj kot 5 odstotkov imenskega substrata. Največ substratnih imen je ohranjenih v hidronimih (pretežno daljših rečnih tokov), toponimih in precej manj v oronimih (npr. verjetno Krim, Krma). 3.1. Imena, ki po jezikoslovnih, arheoloških in zgodovinskih merilih zanesljivo kažejo na kontinuiteto iz substratnih predlog, so v slovenščini ohranjena kot dediščina jezika alpskih Slovanov, v katerega so bila sprejeta v prvih stoletjih naseljevanja od druge polovice 6. stoletja dalje. Predslovanske predloge teh imen so sporočene v antičnih virih (npr. tpn. Ptuj < alp.-slov. *Pi>/htujh, a bolj verjetno *Pi>/ htoujh'. 1. 448 Poetovio), nekatera antičnih predlog nimajo, a jezikoslovno nedvomno spadajo v najstarejšo substratno plast imen (npr. tpn. Kobarid, dial. Kobérd, lok. sg. u Kobrid s predtoničnim akanjem kot vpraso "proso", psakä "vsaka" iz alp.-slov. *Ko-borïdb < rom. *käböredü k lat. capra, prim. furl. Čhavored, it. Caporetto). 3.2. Alpska slovanščina seje ob prevzemu najstarejše plasti substratnih imen od praslovanščine že razlikovala v podaljšavi psi. sekvenc *oRC in *eRC v alp.-slov. *äRC in *ëRC (tako Ramovš 1927, 22 s.), zato so bile substratne sekvence *oRC in *eRC v alpsko slovenščino prevzete z *i>RC in *hRC (Ramovš 1927, 22 s.). Možno pa je tudi, da se je prehod *a > *o, ki se tradicionalno postavlja na prehod iz baltoslovanskega v praslovansko obdobje, izvršil šele po prevzemu prvih imen (Holzer, 90 s.)2 in da so bila torej substratna imena s kratkim a kot npr. Koper prevzeta še kot *Kàprb : Capris. Skladno s tem omenjena Ramovševa podaljšava psi. sekvenc *oRC v alp.-slov. *äRCr\\ doživela kvalitativne, ampak le kvantitativno spremembo, in sicer psi. *aRC > alp.-slov. *äRC. Po prevzemu prvih substranih imen je bila verjetno še tvorna tudi monoftongizacija. Tako je mogoče sklepati iz tpn. Ptuj za substratno Poetovio, ki seje razvilo iz alp.-slov. substituta *Pb/btoujb, Ime je bilo v slovenščino sprejeto iz furlanščine in v spolu in sufiksu adaptirano po hidronimih tipa Aniža, Adiza (Šturm, 22; Bezlaj 1956-1961, II 47). 2 Domneva je že starejša, prim, kratek pregled starejše literature o tem vprašanju pri Thörnq-vist, 103 s. O tem vprašanju tudi Loma, 133. Metka Furlan: Predslovanska substratna imena v slovenščini pri katerem Ramovš 1919, 379, meni, daje alpskoslovanski razvoj ou > u rezultat asimilacije, ne pa monoftongizacije. 3. 2.1. Najstarejša substratna plast imen je bila v alpsko slovanščino prevzeta po naslednjih zakonitostih substitucijske fonetike:3 substr. *aRC> alp.-slov. *«i?C: tpn. Kranj < alp.-slov. *Kärn'b < substr. *Karnium, Carnium (Ravenat); tpn. Ratenj < alp.-slov. * Arten'b, it. Artegna, med 1. 760-790 in Artenia Castrum; Kras < alp.-slov. *kärsi>, 1. 1150 Carsus, it. Carso, n. Karst;4 substr. *oRC> alp.-slov. *bRC: hdrn. Krka < *Ki,rka, 1. 799 Corca; tpn. Krmin < alp.-slov. *Khrmyni> < xom*Körmöne, 1. 610 Cormones, furl. Cormôns;5 substr. *eRC> alp.-slov. *bRC: tpn. Trst6 <— prenarejeno po stranskih sklonih kot gen. * Trsta < *Trzsta iz alp.-slov. *Thrzbsti>, gen. *Tbrzhsta (Ramovš 1926/27, 163), prim, antično Tergeste; substr.*tf/a + nazal> alp.-slov. *o: tpn. Logatec, gen. -tea < alp.-slov. *L'QgätbCh < substr. *Longatïkï, ant. Lon-gatico; horn. Koroška <— alp.-slov. ^Korqt'h1 < substr. *Karantia, morda ha- 3 Enako substitucijsko fonetiko potrjuje tudi najstarejša apelativna substratna plast (npr. sin. golida, rezijansko mir "zid" (toda tudi v tpn. Mirje), miza, mlin, *prkät (v kraškem pârkot "pregrada v hlevu"), sirek ...). Zaradi specifičnosti apelativnega fonda, ki je v primerjavi z imeni "premičen", pa areal največkrat ne kaže več na prvotno porazdeljenost fonetičnih refleksov substratnih predlog. To je npr. razvidno iz areala razmerja golida : *prkät, ki ne potrjuje ugotavljanja, daje najstarejša substratna plast imen z romansko lenizacijo izpričana le zahodno od črte Koper-Solkan-Beljak. 4 V sin. hdrn. Dragonja, it. Dragogna, tudi še fiume dArgogna, se sicer ohranja antični hidronim Argao, ki je kot Argaone izpričan tudi pri Ravenatu, leta 1035 kot Argaonem, toda po letu 1000 ... et usque ad aquam Dragugne, leta 1389 ... superflumine Dragone. Ime pa zaradi vokala -o-, ki ne more biti alpskoslovanski substitut za substratno -ô-, ne spada med slovenska substratna imena, kot je še menil Ramovš 1927, 22, in pred njim že drugi (glej Bezlaj 1956-1961,1 148), ampak je bilo že v slovenščino prevzeto iz romanske adstratne predloge Dragogna, kjer je -ra- za izvorno -ar- nastalo po ljudskoetimološ-ki naslonitvi na it. dragone "zmaj" (podrobna literatura pri Bezlaj 1956-1961, I 147). 5 Hdrn. Kolpa, belokranjsko Koupa,]Q lahko iz alp.-slov. *Kblbpa in tako kot hrv. Küpa iz substr. *Kol(e)pis z vokalom e za prvotni a v penultimi, prim, antično KOÀ0C7UÇ (Strabo), Colapis (Plinij), kot domneva Skok 1971-74, II, 237. Vendar zaradi 1. 799 izpričanega zapisa Culpa ni mogoče izključiti preprostega substituta *Kblpa za že substratni fonetični razvoj *Kulpa (tako Ramovš 1927, 24). 6 Pridevnik tržaški in stanovniško ime Tržačan imata -z- po drugotnem nastanku; iz prvotnega pridevnika *tbrzèstbskbjb > *tfzàski > *tfzâski je po analogiji s pridevniki na -ški tako kot npr. sin. nebeški, vaški, hrvaški... nastal pridevnik *trzaški, kar seje po prekoz-ložni asimilaciji tipa suša —► suša razvilo v tržaški (o tem Ramovš 1926/27, 162 s.). Stanovniško ime na -jan Tržaščan, znano iz Ribnice (Ramovš 1924, 302), je tako kot vaščan <— vaški nastalo na podlagi tega pridevnika. Splošna oblika Tržačan je analogna oblika po tipu Bločan : blo-ški, Ločan : lo-ški, Ljubljančan : ljubljanski: trža-ški : Tržačan (Ramovš 1924, 302). 7 S tem je Ramovš 1924, 262, 109, povezoval rezijanski tpn. tôpri Korončičo < * Korqt'- Metka Furlan: Predslovanska substratna imena v slovenščini plologija od Carantania (8. st.), ant. Carantanum > alp.-slov. *KorQtanb v sin. arhaičnem horn. Korotan "Koroška"; substr. *ä > alp.-slov. *o (oziroma bolj verjetno substr. *ä > alp.-slov. *ä > alp.-slov. *o): tpn. Koper, gen. -pra < alp.-slov. *Koprb (prim. hrv. Köpar, gen. -pra) iz lat. lok. pl. Capris (Skok 1971-74, II 145) h capra "koza"; horn. Koroška <-alp.-slov. *KorQt'b < substr. *Karantia; substr. *ä > alp.-slov. *ä: tpn. Logatec, sem tudi hdrn. Sava , Drava; substr. * ë/ï, *ö/ü> alp.-slov. */, *y: alpska slovanščina ni imela dolgega ozkega *ë in *p, zato je substratne predloge kot tudi dolgi substratni *7 in *t7 nadomestila z */ in *y: tpn. Kobarid; tpn. Gumin < alp.-slov. *Glb/bmynb < substr. *Glëmçnë, prim. furl. Glemône, it. Gemona, n. Glemaun; hdrn. Zilja < *ZU'a < substr. *gïla, prim. stvn. Gîla, n. Geil; tpn. Krmin; tpn. Videm, gen. -dma, dial. Viden, gen. -dna < alp.-slov. *V-ydbnb< rom. *ütinü, 1. 983 Udene, furl. Lfafr«, it. Üdine; substr. */ + temni V> alp.-slov. */': hdrn. Zilja < alp.-slov. *Zil'a; tpn. Beijak < *bbl'äkb < substr. *biläkü, ant. st(ationis) Bilachinie(n)s(is).8 3. 2. 2. Substratna imena kažejo, da so bile predloge velar + i/e prevzete po zgledu refleksov tedaj tvorne druge palatalizacije velarov, npr. tpn. Celje, ant. Cele-ia; tpn. Trst +— *Tbrzbstb; hdrn. Zilja; tpn. Logatec iz substr. *LongätM, lok. sg. k Longaticum (Ramovš 1926/27, 153 s.).Toda toponimi na skrajnem zahodu kažejo na substitut s č oz. z, npr. tpn. Čedad, dial. Čoudad < alp.-slov. *čbvbdadb< rom. *éïvïdâdë k lat. cTvitäs (proti hrv. Cavtat < *cbvbtätb< rom. *kïvïtâtë); Sužid < *sbl(b)židb< rom. *siližedu k lat. silex). Zahodno od črte Koper - Solkan -Beljak imamo imena z romansko lenizacijo (tpn. Sužid; Oglej < alp.-slov. *Agblejb iz sub-stratnega *Ägülejä,9 ant. Aquileia; tpn. Videm; tpn. Kobarid proti tpn. Koper; tpn. Solkan < alp.-slov. *sblbkänb l- r', kije izhodno alp.-slov. *Magl'är'b iz substratnega *Magläriä preoblikovala v *Maglär'b > *Moglar' (tip Koper) > sin. po redukciji Mdguar in k temu varianta stanovniškega izvora Msguarje (= standardizirano Megvârje). V tpn. Logatec je torej / namesto pričakovanega /' za substratno sekvenco Lo- iz prvotnega /' nastal po dolenjskem narečnem prehodu. 9 Drugačen, e-jevski substitut namesto pričakovanega z-jevskega kaže na široko izreko substratnega dolgega vokala, ki se smatra kot znak latinske učene izreke (Ramovš 1927a, 8 s.). Metka Furlan: Predslovanska substratna imena v slovenščini prevzem substratnih medvokalnih konzonantov odražata prvotno mejno črto v okviru Romanije z realizirano palatalizacijo velarov in z lenizacijo na zahodu ter brez teh dveh pojavov na vzhodu. Substituta *Sava in * Drava za antična hdrn. Saus in Dr aus sta bila prevzeta iz substratne predloge z dolgim *ä po romanski podaljšavi tipa *crüce h *crüx in kažeta, daje bil prostor ob prevzemu substratnih imen pomembnejših orientacijskih točk že pretežno romaniziran in da se je asimilacija ro-maniziranega prostora realizirala postopno, v razponu, kije trajal več stoletij. O tem pričajo tudi kalkirana imena v osrednji Sloveniji (tpn. Hrušica : antično Ad Pirum; tpn. Peč : Adfamulus; Kos, 247), dvojni prevzemi tipa PtujlOptuj z romansko prepozicijo a d, pa tudi mlajša substratna plast imen, kot je npr. tpn. Matavün z akanjem iz prvotnega sin. *Motovün z istrskoromansko diftongizacijo romanskega *p k romanskemu *montöne, prim. hrv. Motovun, it. Montona (Skok 1934, 137), in z disimilacijo po nazalnosti -n- : -n—> -0- : -n-.10 3. 2. 3. Toda v tpn. stanovniškega izvora Trojane < *Trçd-jane <— *Trç>di>JQ bila antična sekvenca nt (prim, ab Atrante) prevzeta v izreki nd, ki kljub Skoku 1934a, 53 op. 10, ne izgleda romanska, vendar tudi ni ilirska, kot je domneval Ramovš 1923, 54, in more pripadati neznani, še neidentificirani jezikovni sferi. 4. Zanesljiv izvor in etimologija substratnih imen sta največkrat težko ugotovljiva. Ob imenih romanskega izvora, kot so npr. tpn. Koper k lat. capra "koza", Kobarid k romanskemu kolektivu *cäpöretü od lat. capra, Sužid k romanskemu kolektivnemu samostalniku *sïlïkëtu od lat. silex "kremen, skala", sta npr. hdrn. Sava in Drava zaradi prvega vokala -a- (iz ide. *o) verjetno ilirskega izvora in iz ide. *souo- "tok" k *seu- "teči" oz. iz ide. *drouo- "tok" k *dreu- "teči". Toda hdrn. Soča < *SQt'a (it. Isonzo, starejše tudi Lisonzo), med 1. 507-511 izpričano super Sontium, Aesontius, Aesontio,JQ mogoče izvesti iz praindoevropske samostalniške predloge. *Hais-ont-io- (?), kije bila tvorjena iz glagolske osnove *Hais- "hitro se premikati, gnati", prim. sti. isnati "gnati" (Krahe, 58; Bezlaj 1956-1961, II 204). Zaradi vzglasnega vokala a in medglasnega o v omenjenih historičnih zapisih pa hdrn. Soča ne more biti istega, ilirskega izvora, kot sta verjetno hdrn. Sava in Drava. S hdrn. Soča izgleda v besedotvornem razmerju hdrn. Sotla, hrv. Sütla, 1. 1028 Zontlae < *SotT*la < *Sont-ula (Bezlaj 1956-1961, II 204) <- ide. *Hais-ont-ul-. Denominativni sufiks *-nt- ohranja tudi hdrn. Labuta, Labota "pritok Drave na Koroškem", 1. 860 adLabantam, n. Lavant iz alp.-slov. *älbqta < substratno *albo/ antä <- ide. *albho- "bel" (Bezlaj 1956-1961,1 322). 4.1. Čeprav arheologija in zgodovina ugotavljata predromanske keltske, ilirske in venetske staroselce tega ozemlja, je jezikovna identifikacija takih imenskih osnov pogosto težko določljiva, kot ponazarjata analizi izvora antičnega Tergeste (prim. sin. Trst, it. Trieste), ki je gotovo indoevropskega izvora z osnovo *terg-»trg«, a je za ene ilirski (Gendre, 138), za druge pa venetski (Frau, 118; Pellegrini-Prosdocimi, I 602). 10 Med mlajša substratna imena z istrskoromansko diftongizacijo rom. *p spada verjetno tudi tpn., hdrn. Vrtovin z narečnim prehodom ü > y iz *V-i,rtovün, prim, leta 1001 zabeleženo Ortaona. Metka Furlan: Predslovanska substratna imena v slovenščini Viri in literatura Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana 1975. Bezlaj, France, 1956-1961, Slovenska vodna imena I—II, Ljubljana. — 1958, Predslovanski ostanki v slovenščini - Naša sodobnost VI/2, 673-693. — 1967, Eseji o slovenskem jeziku, Ljubljana. — 1969, Das vorslawische Substrat im Slowenischen -Alpes Orientales V, 19-35. Dapit, Roberto, Aspetti di Cultura Resiana nei Nomi di Luogo, 7. Area di Solbica/ Stolvizza e Korito/Cordis, Gemona del Friuli 1995. ESSJ, Etimološki slovar slovenskega jezika I -, Ljubljana 1976-. Frau, Giovanni, Dizionario Toponomastico Friuli-Venezia Giulia, Udine 1978. Gendre, Renato, Note di Toponomastica Italiana I, Linguistica XXXII/2, 1992, 133-138. Grad, Anton, Contribution au problème de la sonorisation des consonnes intervoca-liques latines, Linguistica III/2, 1958, 33-40 (priloga k Slavistični reviji XI). Holzer, Georg , Zur Lautgeschichte und Dialekten des mittelalterlichen Slavischen in Österreich, Wiener slavistisches Jahrbuch XLII, 1996,81-110. Kelemina, Jakob, Langobardski spomini pri Slovencih - Slavistična revija IV, 1951, 177-196. Kos, Milko, O prevzemu antičnih krajevnih imen na slovenskem ozemlju, Epheme- ridis Instituti arhaeologici Bulgarici XVI, 1950, 241-248. Krähe, Hans, Sprache und Vorzeit, Heidelberg 1954. Loma, Aleksandar, Serbisches und Kroatisches Sprachgut bei Konstantin Porph-yrogennetos, Zbornik radova Bizantološkog instituta XXXVIII, 1999/2000, 87-161. Pellegrini-Prosdocimi, G. B. in A. L., La Lingua Venetica I—II. Padova 1967. Ramovš, Fran, 1919, Alpendeutsche und Slovenen, Spomenica graškega akademskega senata in slovenstvo, Ljubljanski zvon 39, 379-381 = Ramovš 1977, 99-101. — 1923, Une isoglosse čakavo-kajkavienne, Revue des études slaves III, 48- 58 = Ramovš 1997, 72-82. — 1926/27, O prvotnih južsl. substitucijah za balk.-lat. k, g pred e, i, Južnosloven- skifilologNl, 153-165 = Ramovš 1977, 249-261. — 1927, O naravi psi. tort- in tert- v praslovenščini - Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino VI, 22-26 = Ramovš 1977, 234-238. -- 1927a, Razvoj psi. ê v slovenskih dolgih zlogih, Časopis za slovenski jezik, kulturo in zgodovino VI, 8-21 = Ramovš 1997, 151-164. — 1997, Zbrano delo, Druga knjiga, ur. J. Toporišič, Ljubljana. — 1924, Historična gramatika slovenskega jezika. II. = Konzonantizem, Ljublja- na. — 1935, Historična gramatika slovenskega jezika VII. = Dialekti, Ljubljana. Skok, Petar, 1971-74, R, Etimologijski rječnik hrvatskoga ilisrpskoga jezika I-IV. Zagreb. — 1934, Dolazak Slovena na Mediteran, Split. — 1934a, Iz slovenačke toponomastike (II), Etnolog VII, 51-87. Metka Furlan: Predslovanska substratna imena v slovenščini Šega, Agata, Contributo alla Conoscienza dei Latinismi e Romanismi Antichi in Sloveno, Linguistica XXXVIII/2, 1998, 63-85. Šturm, Fran, Romanska lenizacija medvokaličnih konzonantov in njen pomen za presojo romanskega elementa v slovenščini, Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino VII, 1928, 21-46. Thörnqvist, Clara, Studien über die nordischen Lehnwörter im Russischen, Uppsala, Stockholm 1948. Zdovc, Pavel, Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, Dunaj 1993.