Leto I.	Na Dunaji 1. decembra 1870.	List 23.
V solzni dolini. 4. $ o 1 n čil i žar.
»Glej, cvetje razsiplje po zemlji pomlad,
Ljubezen vesoljno naravo ogreva; V ljubezen družico vabi sternad,
Ki, na zelenečem germi prepeva. Glas tebi v seroi sladak ne odmeva? Oj ljubi me, sladka deva!
Oj ljubi me, glej! na sveti sem sam,
Prijatelj noben se z mano ne brati; Očeta sirota jaz ne poznam,
Počiva mi v grobi ljubljena mati; A Žale besede ne dajem osodi; — Ti sama vse, deva, mi bodi!
Vse bodi mi ti; ni slavno ime,
Ne mika oblast me, ni beli gradovi; Vse v tebi so mojega serca želje,
Vsa vera v tebi, vsi upi njegovi; Vso svojo ljubezen le tebi hrani; — Oj zvesta mi, deva, ostani!
Ostani mi zvesta, — oj ne tak6! — Prisega je dih, ki ga veter vzame; Oko govori mi naj tvoje samo,
Ki gleda v solzah in ljubezni na-me. Ljubezen, zvestoba iz njega odseva; — Oj hvalo ti, moja deva!"
5- M o j u p j e
»Kaj bodeš! vse nijso vredn« žene Le ene poštene moške solze,
To meni, prijatelj, verjemi. In ako je bila angelj z nebes, Obriši si z levo solze iz očes,
V desnico pa kupo mi vzemi!
Tako, ko lune na nebu obraz, Spreminja ženska serce vsak čas, Ljubezen njej je igrača;
sel po vodi!
In ako en mesec za te gori, Ostane ti zvesta še dva in tri, Potem se za drugim obrača. —
— »»Kako sem jo ljubil, njej sami vdan, Zatekal se k njej sem, mirii željan,
Pri njej sem isk&l pokoja! Vihar naj okolo mene divja, V naročji sem njenem bil varen doma, Vsa sreča bila je moja.
In ce je legAlo to jasno oko ; Če krije gnjilobo to lepo tel6:
Vse laž je, izdajstvo na sveti! Da mogel bi le iz serca globooin Iztergati njen zbodljivi spomin! Tak6 ne morem živeti! —""
„Tožiti po- ženski — bodi te sram! Jaz tebi, prijatelj! zdravilo imam,
Ki serono ti rano ozdravi. Na meji unel se kervavi je ples, Hajdl suknjo vojaško, pa sabljo čez, Ter z nami na boj kervavi!
Ko boben ropoče, topovi germe, Veselo igra junaku serce,
Življenje ga novo spreleta. In kadar po boji s ponosno glavi V premagano mesto vojaki gredo, Prijazno sprejmri jih dekleta!
„„Na mojo rokč! Ne za kralja, za dom; Obup me žene med topov grom,
Na ravnost med strele ognjene! In kjer najgosteje krogle lete, Tam miren čem stati, da ena serce Usmiljena meni zadene.""
6. IS a boj!
Na boj, na boj, na vojsko kervavo, Naprej za vihrajočo zastavo!
Ropočejo bobni in trombe pojo, Dekleta podajejo belo rok6, In mnoga solza iz očesa kane, Nič serca vojaku ne gane. Puško na rimi, A v persih serce; Strah je pred nami, Za nami gorje!
Daj zadnji poljiib, pa zdrava ostani, Serce in rok(5 mi zvesto ohrani,
Če vernem se kdaj iz kervave vojske! In ako mi krogla zadene serce, Tolaži te misel, da pal sem za slavo, Braneč domovinsko zastavo! Puško na rami, itd.
„I<aj, bledi tovariš! sam pri slovesi V tla vpiraš molče biezsolzni očesi? Kaj nemaš matere, ljube, sestre? Nikdo ne podaje v 6lovo ti roke; Nij ljuba pripela ti kite cvetoče Za tabo nikdo ne joče !"
Puško na rami, itd.
„nČe roke ne stiska prijazna mi roka, Če nikdo pri mojem odhodu ne joka, Ne boj se, najbolje boriti se zna, On, kogar nikdo ne čaka doma; Ne bode me videl nikdo trepetati, Znal bodem med kroglami stati!"" Puško na rami, A v persih serce; Strah je pred nami, Za nami gorje! —
Boris Miran.
P i s m o.
(Gospojina soba, vkusno ne prebogato napravljena),
Kamila (veze.) Čeprimerjam svojega Leona z drugimi možmi, kolik razloček! Vsak ima morebiti kaj dobrega, — on je ves dober. Saj je vendar že štirinajst dnij, kar skupaj živiva, vendar nijsem mu našla še nobene slabosti. Ne morem si misliti, kako je ženski mogoče, druzega
moža ljubiti! Res pravi Silvija, daje prereseu, preoster, preosoren. — Sirota ne ve, kaj govori! Ko bi ona vedela, kako mehak, nežen, kako ljubeznjiv zna hiti moj Leon! A kaj je tudi tega treba, da vč! To je dobro, da ga druge ne poznajo tako, kakor ga jaz poznam; nevarnost bi bila prevelika!
Ali bi mogel Leon nezvest biti ? O bog! sama misel žeje — strašna! A kaj se mi je bati? Moj Leon nij, kakor tisti metulji, ki menijo, da morajo na vsako cvetico sesti. In ko bi se me res kedaj za malo časa naveličal; ko bi res kedaj s poti zavil: gotovo ga kmalu zopet pripelje hrepenenje v moje naročje; saj ne najde tolike ljubezni na vsem sveti!
Ko premišljam njegove lastnosti, ne vem, katero bi stavila na pervo mesto. Skoraj bi dejala, njegovo moško odkritoserčnost, ki mu tako lepo pristoji! Laž mu je gnus, ne more je terpeti ni na sebi ni na družili. Leon ne zna tajiti! Ko bi se mi kedaj kak dvom v persih vzdignil, kar naravnost grem zaupno k njemu. To je velika tolažba boječe-ljube-čemu sercu.
Hišna (skozi vrata.) Pismo gospodu!
Kamila (pogleda pismo po verhu, potem ga položi na mizico.) To je dobro! Dobro je, da nijsem radovedna, kakor so druge!
Tudi to nij lepo, pravi Silvija, da je tako malo doma. Kaj hoče, da vedno pri svoji ženi doma čepi, kakor njen Alfred, ki ga ne izpusti od sebe? To je nespametno! Tako se najprej mož sveje žene naveliča. Meni nič ne de, če pride časi malo pozneje domovjmožu je treba moškega društva, moškega pogovora. Samo po verhu sem ga pogledala, a zdelo se mi je jako. drobno pisano. (Vzame pismo v roko.) Strašno drobno je to pisanje! To je ženska roka! (Položivši pismo, dalje dela). O, ko bi bila ljubosumna! Kaj bi počela Silvija, ko bi dobila tako pismo v roko? (Prime zopet pismo.) Ksiko elegantno je! Pa diši, gotovo diši, ne motim se; samo nahodna sem malo, da ne morem povedati, po čem diši! A parfumirano je gotovo! — A kak droben pečatek! Zelena barva je barva upanja. — Golobček je na njem, če nij sova — o ne, gotovo je golobček, samo da nij po polnem iztisnen; a videti je, kakor bi nekaj v kljunu imel! — Golobček z oljkovo vejico v kljunu! O! —
Leon nema ženske v svoji rodovini, da bi mu pisala — sam mi je dejal! — Ana! (Ana pogleda skozi vrata.) Kedo je prinesel to pismo?
Hišna. Postreščik mi ga je izročil.
Kamila. In kaj je dejal, ko ti ga je dajal? Da ga daj gospodu, ne?
Hišna. Tako je dejal, gospa!
Kamila. Gospodu samemu, ne meni?
Hišna. To se ve da, ker je gospodu namenjeno. Ne umejem Vas, kaj mislite, gospa?
Kamila. Dobro! (Hišna gre.) Poslu grem kazat svojo slabost! (Zgruzi se na stol, pokrije si obraz z rokama.) Izdana sem, izdana! Kaj je treba več dokaza! O! — Leon je, kakor vsi drugi! Izdana in
zasmehovana! V stanovanji, v pričo mene prejemati taka pisma; to je preveč! — In jaz sem ga mislila zvestega, čistega, kakor zlato!
Kaj mu piše nesramnica? Vedeti moram! (Zgrabi pismo.) — Tuje pismo odpirati! — Saj je mojega moža pismo; jaz nemam skriv-nostij pred njim, tudi on jih ne sme imeti pred mano! — Kaj poreče Leon? Nikedar mi ne odpusti! Kako je bil hud, ko sem mu pripovedovala enkrat, da Silvija svojega moža stvari preiskuje! — A kaj poreče? — Vesel mora biti, samo če mu jaz odpustim. Jaz ne terpim, da se tako dela z mano !
Odperto je! — Prepozno je zdaj kesanje. Kako slabo je bilo zapečateno! Komaj se ga dotaknem, žeje bilo odperto. Kaj se mi tresejo roke? O gerdo sem delala! — Seje čas; še nij zveršena pregreha! Ce ga ne berem — in mu vse povem! — O bog! Prepozno! Leon je tu! (Hitro vtakne pismo v nedrije.)
Leon. Dober dan, Kamila!
Kamila. Dober dan! Kako dolgo te nij bilo!
Leon. Kako to? — Dolgo me nij bilo? Saj je še le tri četerti na pet, in dejal sem, da pridem po petih — po naključji sem prišel prej.
Kamila. Saj veš, da te vedno težko pričakujem. — Sddi! Zdaj bode na mizi južina.
Leon. Kako govoriš! Kaj nijsva bila zgovorjena, da pojdeva denes, ker je tako lepo, iz mesta južinat?
Kamila. Res! Cisto sem bila pozabila.
Leon. Kaj ti je, žena? Tako nekako preplašena si, in vsa bleda.
Kamila. Nič, nič. Le pojdiva hitro ven na zrak; tako soparno
je tu!
Leon. Ali je morebiti pismo krivo, ki si ga skrila pri mojem prihodu ?
Kamila.»Jaz pismo? Motišse, Leon! Jaz nijsem dobila nobenega
pisma.
Leon. Kamila! — Zakaj govoriš neresnico! (Bridko.) Začetnica si — s časom pojde bolje. — Ce hočeš tajiti, drugič bolje skrivaj. (Pokaže ji pismo, ki nekoliko iz nedrija gleda.) Nečem motiti.
Kamila. Leon!
Leon. V miru ga beri! Z bogom! Ne skerbi, ako pridem uocdj morebiti malo pozneje dom6v. Nečem nadležen biti. (Hoče oditi.)
K amila. Leon ! kaj misliš? To je strašno! NA pismo!
Leon. Jaz čitati tvoja pisma, ki mi jih skrivaš! Pour qui me prenez-vous, madame?
Kamila. O bog, kaj misli! Pismo nij moje; poglej ga!
Leon. Ne verjamem ti več!
Kamila. O bog, o bog! Kako sem kaznovana!
Leon. Pismo nij tvoje — a čegovo je ?
Kamila. Tvoje — jaz sem — ga —
Leon. Žena!!
Kamila. Oli, tu sem! Stori z mano, kar hočeš! Grešila sem, strašna ljubosumnost me je gnala — pismo je iz ženske roke. — Sama prevelika ljubezen me je premotila. Odpiisti, Leon! ako je mogoče. Strašna misel, da imaš zvezo ! O bog, ti ne veš, kaj je ljubosumnost! Na pismo! Bog mi je priča, da ga nijsem čitala.
Leon. Hem!
Kamila. Tudi, ko bi ne bil baš prišel. — Kakor je biloodperto, spoznala sem komaj, kaj sem storila. N&, vzemi in beri ga; naj ti gaje pisal, kedor hoče. Prejemaj pisma, kakoršna hočeš in od kogar hočeš, samo meni naj ne hodijo pred oči; kaj jih je meni treba videti! Tega nijsem zaslužila, to je prehudo! O jaz, uboga sirota! Ni pismo, gori mi v rokah! (Verže pismo na tla.)
Leon (pismo mirno pobere). Zdaj ti verjamem, da ga nijsi brala. N&! Ker si ga razpečatila, pa ga še čitaj.
Kamila. Leon!
Leon. Beri! Pravico imam zdaj to zahtevati od tebe.
Kamila. Zasmehuješ me. (Začne brati.)
Blagorodni gospod!
Ker mi je jako pri serci osoda tragedije, ki sem Vam jo v pregled — izro — čil — (pade pred Leonem na kolena.) Leon! odpusti!
---Hudo sem grešila, veliko krivico sem ti delala. Odpusti! Nikedar
več ne bodem! Nikoli več ne bodem varala tvojega zaupanja, nikoli več dvomila o tvoji zvestobi. Dovolj sem se izpokorila. Ti ne veš, Leon, kaj sem preterpela v teh trenotjih! Samo zdaj mi odpusti, pervič in zadnjič! Pala sem, usmili se me, dvigni k sebi! Prizadeti si hočem, da bodem tebe vrednejša od dne do dne.
Leon (dvignejo ter si jo na persi nasloni.) Jaz moram prositi odpuščanja, da mi je mogla za trenotje priti tako nevredna misel. Odpusti !
Kamila. Moj Leon! O kako lehko mi je zdaj pri serci; kako sem srečna! Zdi se mi, kakor bi te bila zdaj pervič dobila v svoje naročje.
Leon. Bog daj, da tako srečno preide vsaka nevihta, katera se utegne še zbrati na najinem zakonskem nebu!
Kamila. Zdaj, ko je vse dobro, povej mi, Leon! kedo je ta nesrečni človek, kije se svojim ženskim pisanjem tako nesrečo napravil? Sovražim ga!
Leon. Nij vreden. To ti je čudno človeče; razen hlač, kijih po krivici nosi, nij nič moškega na njem; vse bdbje, ne zameri, kakor njegovo pisanje; vse mekužno, gizdavo, narejeno; prikazen napol smeha, na pol milovanja vredna. To bi bilo še vse; a vtepel si je v glavo, daje pesnik. Sfe svojimi žalostnimi komedijami pod pazuho hodi od gledišča do gledišča; vse se ga boji. Poštene ljudi zalazuje in lovi po ulicah, in gorje mu, kedor pade v njegove roke! Tudi jaz sem bil tako nesrečen — a kaj bi ti dolgo pravil? Izročil mi je pred meseci že tragedijo v pregled, katere sem se ogibal do zdaj, kakor živega ognja. Na ulicah me je že večkrat nagovarjal, a zdaj mi še pošlje to nesrečno
pismo! Ko bi možiček vedel, kak efekt jo napravil pervič v svojem življenji se svojim pisanjem, skakal bi od veselja — in pa na oder bi naju spravil brez milosti!
Kamila. O to je nevaren človek!
Leon. Za pokoro pa ti dajem — pokora mora biti! — da prebereš namesto mene vso njegovo tragedijo od konca do kraja, in potem spišeš kritiko, ter mu jo pošlješ.
Kamila. Milost. Leon!
(Zagrinjalo pade.)	Boris Mirin.
Iloktor Bcžanec v Tožhanji vasi.
(Pobožna pripovedka.)
(Dalje.)
Dok tor and Koliuec. Kako seje dalje veršila seja, gospod doktor?
Doktor Pipe c. Sveto poročilo piše, da za Bogobdznikom vstane Zmerzlj&k, kateri je s Kotlovščakom vred bil tudi občinski odbornik, in reče: „BogoLdznik zdaj prav in po pameti govori, kakor je poprej neumno verižil. Vse nam kaže, da svetnik se je povernil res vendar samo zato, ker misli pri nas ostati. Ali si mož nij poskušal, če je hotel, dovolj svetd, od kar je bil pobegnil ? Kdo ve, kako se mu je godilo pri neznanih ljudčh? Morebiti časi nij toliko imel, da bi si bil enkrat zakuril tabaka. Mej nami je star prigovor: kdor si obilo prebira, tak si malokedaj prebere." — Naglo se potem oglasi tudi Strigoj, kije znal toporišča delati: „mene vprašajte, mene, kaj so tuji ljudje! To vem jaz, ki sem v poprejšnjih letih od svetega Mihaela do svetega Jurija derva sekal na Hervatskem. Zmerzljak je dobro zadel, in vse tako je." — „Nij, tako, ne!" zavpije Razhudnik, kije imel blizu ceste zidano hišo. »Če si ti hodil tam po Hervatskem, Strigoj! kaj ti je bilo hudega? Ali nij vsak človek vedel vsaj po verhu, kaj mu pripoveduješ, in tudi ti, kaj on govori? Bratec moj ljubi! ko bi naš svetnik bil z menoj šel, z men6j, tja na Štajersko, na on kraj Ndperha, ali gori mej Korošce, koder je sam Nemec do Nemca, kakor bi jih nasejdl, ki no more po božje izpregovoriti nobeden, potlej bi on zvedel, kako se m61i kozja molitvica, potlej, če nemški ne zna! Toliko so me razumeli, kaj pripovedujem, in toliko je meni šlo v glavo, kar so oni z menoj govorili, kakor bi se s plotom prepiral. Tako je, vidiš! Tudi tisto je težko verjeti, da bi se res mislil svetnik za vselej tukaj ustaviti, če mu damo oblast počenjati, kar bi se njemu zdelo. Ka nijste še nikoli videli, kako bečele, kadar so roji, časi od kod človeku pred nos prileti na kako vejo? Vendar, če ne priteče s panjem, kateri se namaže z medom in maternjo dušico, da jih lepo ogrene, prebito hitro začne živalca peruti razgibati, in
potlej bog z njimi! Išči jih, če veš, kod! Naš svetnik je tudi tak. Zdaj ga imaš, zdaj ga nemaš, kakor tist prigovor: pes in izgaga sta šla v Rim; pes je prišel, izgage nij. Morebiti nij smo tega uže sami poskušali? Odgovorite mi! — Zdaj ga spet imamo,livalo bogii zanj ! — L6vi ga je slab mož, derži ga je dober. Deržati ga je treba, deržati; saj smo ga dolgo kervavo pogrešali!" Za tem govornikom ledje svoje modrosti prepaše Kotl6vščak,in začne: „Razhudnik je najbolje besedo zasadil. Kaj bi ne, ker je dohtor, ki nij do zdaj še izgubil nikoli nobene pravde! Res ne kaže svetnika iz rok puščati; samo to je, kako bi ga privadili, da spet sam od nas kam ne popihne?« — Zdaj župan tako skrivaj, daje videl obilnejši del zbora, pogleda svojo dolgo ženo, katera tak6j zapazi, daje povprašuje, ali mu je svobodno vstati in govoriti, ali ne ? Županja vse to sicer malo nerada umeje; a ker je bilo očito, da mnogi Tožbdnjci s teto Plenico vred uže na tanko vedo, po čem je Tepčžkanovo mižikanje, zatorej mu nejevoljna sicer, a vendar priterdi z levim očesom, in župan se potlej samo-oblastno povzdigne ter mogočno oglasi: nKotl6vščak bi rad zvedel, kako bi se naredilo, da svetnik spet kam ne uide ? Temu je leliko votek najti. Razumnih ljudij sem slišal: tvoja glava, tvoj svet. Ako nečeš ostati z lepa, ostani z gerda, kadar vidiš, da si potreben! Ali nijsmo Glddežu in Kozoglavu kupili tiste perutničaste sulice, da namesto nas hodita po noči na stražo, ker so babe dejdle, da jih je strah samih do-md?« Ujna Tesla mej poslušalkami hitro zaverne župana: „katere babe? Kako je to, da bab takrat nij bilo strah, ko vas je šlo časi pol vasi k dohtarju v Ljubljano, od koder vas nij bilo po dva, po tri dni? Tu<Ji ste prišli vsi tako pijani, da ste mački teta dejdli. Uboge babe pritikate povsod, ker nas je toliko treba, kolikor vozu petega kolesa. Tepežkan! radi nas imate, radi, če tudi se delate na videz, kakor bi vam samo v preglavico bile na svetu. Svoje žene vprašaj, kje je strah domd, in kateri zčlnik rodi najboljše tožbanjske glave! — Ali bi rad še kaj zvedel ?" — Ta govor zbudi vesel6st in smeh po zboru. Zupan je dovolj čutil, da ga je Tesla pri polti usekala; a da je stvar dobila nekoliko lepše lice, tudi on se je po sili deržal na smeh, kateri je torej bil precčj kisel. Zgodovina odkrito priča, da se je Tepčžkan res bal svoje žene bolj nego vseh strahov, in vedel je siromak uže zdaj, koliko neusmiljenih besed ga čaka, če morebiti ne celo palica, zaradi nesrečne Tesle, kadar samega prčd-se dobode županja, katera je iz edinega očesa v glavi nanj streljala tako serdito, kakor bi se za hribom bliskalo. On se torej najpervo malo odkašlja, in kadar zopet zbere nekaj sape, katero mu je bila jezična govSrnica vso zaperla, jame nadaljevati: „bodi si tako ali tako; tisto vem, da imata Glddež in Kozoglav po toliko plače na leto, po kolikor trije ččdniki ne. Sam bog zna, kako sta zastonj mej nami do zdaj redila trebuhe! Vzameta naj torej vsak svojo sulico ter gresta pred kapčlico, in potlej bi ga rad videl svetnika, ki bi mogel tčma hrustoma pobegniti, če je tudi v božji milosti zapisan tako globoko, da njegove svetinje vsako noč po trikrat preletavajo od cerkve do cerkve!" — „Tepčžkan tudi vč, kaj govori, ne samo soseda Tesla," reče strijna
Ruvača tam zadaj pri vratih. »Gladež in Kozoglav naj stojita na straži po noči in po dnevi. Tako bodi, možje! Nij pes, da ga ne bi ustavila, ako bi se morebiti res domislil perutnice razpeti, kakor je Razhudnik prerokoval!" Ko Ruvača umolkne, Bogob&znik še enkrat stopi na perste. Sveta pripovedka oznanja zelo nepristrastno, da ta mož kosti svojega telesa vzdigne zdaj obilo pogumneje nego v poslednjem govoru, in takisto beseduje: »poprej ste bili vsi na-me planili, kakor seršeni; mžnite li, da ne bi zdaj mogel jaz ni-vas, ako bi kolikaj hotel, kali? Naj pogu-bim vse pravde, kolikor sem jih od očeta prevzel; kolikor sem jih sam pritrudil, in kolikor jih še prigospodarim, če je volja božja; naj me hodi mora tlačit: ako se mi ne zdi preglavičen greh, okolo svetnika stražo tako postavljati, kakor okolo kacega ujetega razbojnika! Premislite, kaj počenjate, da vas božja roka ne potiplje! Usmilite se nedolžnih otroči-čev, možjč!" — Zapisano je ostalo, da se te besede zel6 poterle vse Tožbanjke in Tožbanjce, kolikor jih je bilo na sedežih in kolikor na nogah, posebno župana, ki ga je tudi pekla poprejšnja zadrega s Teslo, da je torej molče premišljal in v mizo srepo gledal, kakor bi izgubil svoje štiri take pravde, katere je uže mislil da ima v žepu. Naposled se vendar Kotlovščak pojunači, in jame tolažiti: »nij še taka huda zabrega, ne, kakor je Bogobdznik rekel! Saj nijsmo še nič ukrenili. Pogovorimo prosjdka, da to delo prevzame; on. ga je vreden! Svetnik se nij razodčl Tepčžkanu, da-si je župan ter da si ima največ in tudi najboljših pra-ved mej nami; jaz in ZmerzljAk sva zastonj oprčzovala tam pred O g ujeto vim prelazom tako blizu kapele, ker božja volja nij bila, da bi ga mi grešniki pervi osl^dili. To je bilo prosjaku spravljeno; zato njega spet na cesto odpravimo! Svetnik mu naj pov^, kaj misli in kako bi rad imel, da bi nam ne bilo napak in tudi njemu prav, če se vam greh zdi G1A-deža in Kozoglava pošiljati." Prosjaku Žikrepu so te besede tako ugajale, da se muje razlil solnčen smeh po obrazu, kakor ciganu, kadar sekirico najde, ali kakor poštenemu Slovencu, kadar kje zaleze kako dobro, staro besedo, in sveto poročilo posebno poudarja, da je uže od mize vstajal. A kaj pomaga, ko neusmiljena teta Plenica zopet na6čnike natakne ter krepko reče: »kakšen greh? Povej mi, Kotl6vščak! Ali je o veliki noči greh, ko pred božjim grobom pokriti vojščdki stojč z mečem in sulico! Ali nij vse to bogii na Čast? Kdo je še kdaj slišal in v kateri cerkvi se je učilo, da je greh o svetem telesi, ko po mestih toliko pokritih z orožjem hodi pred bogom in za bogom? Ali je zato kdaj toča pobila, kdaj izbolela živina ali červ žito pojedel? ProsjAk je res izvoljen človek; morebiti je še deseti brat, kaj vemo? Ali mi vendar pošljimo Gl&deža in Kozoglava." — Tem zelo težkim besedam še Razhtidnik za nameček pritakne: »če res mislite, da človeku pred kapelico ne pristoji pokritemu biti, ker zdaj nij velika noč ali sveto telo na pratiki — nu, ka ne moreta razoglava hoditi sem ter tja po cesti? Morebiti se vendar svetnik tudi njima kaj oglasi, in zato še malo tukaj počakajmo, da zvemo, kako bi mu ustregli? Ako namigne, da bi s prosjakom govoril, saj ta pojde rad k njemu, dve pravdi stavim, da pojde; saj sta si mej saboj,
kakor dva mala strijca. Derži ga, dokler ga imaš, derži ga!" — Temu nasvetu so naposled pritegnili vsi Tožbdnjci in Tožb&njke; celo otroci sozavpili:„razogli\vKozogUv!« inrekli, daje prav(tako, zato, ker so vedeli, da se Kozoglav ne bode smel od kapelice geniti, da bi jih podil, če jim na misel pride z Jdzbarjeve kravijnice hruške klatiti, ali na Otrčpovi njivi zakuriti, ali tam doli pod Lemčževo ldso žabe s kamenjem preganjati po luži.	(Konec prih.)
C V
Čez p<51je, oj čez p<51je
S procesijo gredo, Naprej ries<5 mi križe, Za križi mi poj6
Nad poljem, oj nad poljem
Skerjanei v zrak lete, Nad njimi sije solnce, Pod solncem žvergole.
II.
Noci5j, nocdj na visi
Mertvaški zvon zapel, Nekd<5 slov<5 od sveta Noc6j je zopet vzel.
In jutri, jutri zgodaj
V zemljd ga penesd: Zvonovi mu zvonijo, Ljudje za njim gred<5.
Solzil za solzo pada Iz žalostnih očij, Na nebu solnce sije, Pri cesti seč dehti.
tj e.
m.
Leži, leži ravn<5 polje, Po polji bela cesta gre, Po beli cesti voz derdra, Moj ljubček z njim se proč pelja.
Do klanca bode še derdr&l, In kadar bode tam obstil, Zaukne ljubček preglasn6, Oj to je fantovsko slov<5!
IV.
Oj tergaj zdaj cvetlice še!
Saj zmirom to ne b<}; Saj pride čas, ko sivo vso Prinese ti glavo.
Spomin mladostnih bode let
Potresal ti serce, Cez beli bodeš hodil svet In tožil nanj solze.
Na sivi skali sred morja Preevita roža pisana.
Tja k sivi skali poveslam, In roži jaz porečem tam:
„Kaj, roža! tu cvetela bi? Kaj tu se obletela bi?"
»Na okno bodem te dejil, Vode hladne vsak dan dajAl."
vi.
Cez p6Ije steza teče.
Stezica vgUjena, Pri stezi roža raste, Prebela rožica.
Oj sijaj, sijaj solnce,
Ti solnce preljubo! Saj bodeš še sijalo, Ko mene že ne b6.
In tam po tujih krajih Gez raven, čez gore, Pa samec jaz potujem,
Ko ternje in ko trava Poraste nad men<5j, Ko burna piš odnese
In poka mi serce.
To r6žico s sabčj !	Janko.
S t 6 p e r v,
Urddnik. Kdo že zopet ropoče in razbija na vrata? Nema ga človek hipca miru, da bi si malo zbral misli ter kaj poštenega spisal! Ne bode pokoja, vidim. V imenu božjem torej: svobodno!
S t oper v. Dober dan, gospod urednik!
Ur. Ob kratkem povčdi! Jaz ne utegnem. Kedo si, in kaj hočeš?
St6p. St6perv sem in prosim, da me za hlapca vzamete. V vsaki verstici Vašega lista Vam bodem rad služil, tudi po dvakrat, po trikrat, če se Vam treba zdi.
Ur. St6perv! St5perv! Kaj je to, Stoperv? Kar živim, nijsem še te okorne besede slišal! To nij kerščeno ime.
St6p. Oprostite, gospod! Pošteno slovensko ime je. Ndte sve-dočbo in priporočilo gospoda Levstika! Stoperv znači to, kar: še le.
Ur. Priporočnika imaš dobrega, ne rečem; a vendar, kaj čem s taboj? V mojem listu nij praznega mesta. Hlapec Se-le me vdrno služi, in vedno je zvesto izpolnjeval dolžnosti. Pojdi v slovarje in take operhle knjige službe iskat! Saj tamkaj je tudi staremu človeku, kakor-šen si ti, mnogo pripravneje mesto, ker nij toliko posla.
S o p. Star! — Samo pogledite me, kakšne terdne in debčle kosti imam.
U r. Res imaš kostij še preveč, a mesa premalo.
St6p. Bodi si tako ali drugače, za slovarsko življenje ne dam le-sdne klobase! Slovarji so nam nedolžnim besedam to, kar Vam ljudčm temne ječe; zato sem baš v ponedeljek večer pobegnil iz najslavnejšega slovarja na Slovanskem, namreč iz Miklošičevega. Tam notri je v zel6 ozki izbici št. 715. vzdihovala vsa naša, po nedolžnem zaperta družina „stoperv lex., stoprav trub.,stopramprip.; serb. stopervice recenter mik." Samo zato se Vam zdim tako čuden, ker imam še jetniško obleko na sebi in jetniško hrano v sebi; a Vi počakajte, da se malo obredim na zdravi sapi ter privadim jaz ljudij in ljudjč mene, potlej bodete vse drugače govorili! Utekel sem brez otrok in žene, a gosp. Levstik, naš ječdr, ki rad zatisne obe očesi, ako je treba, kadar uliaja kaka beseda,
posebno če se mu zdl se dobra in potrebna ljudčm na svetu, nij nič branil, cel6 podpiral me je in poslal k velicemu prijatelju Vašega lista, gospodu Bolčtu, da mu pomorem žolč kuhati, dokler ne dobodem boljšega opravila. In ta mož me je k Vam nap6til.
Ur. Ce te jegosp. Bole poslal, včm, da tega nij storil brez narnčna; a rekel sem ti že, da pri meni tvojo službo Še-le opravlja.
Stop. Še-le! Še-le! To nij, da bi dejdl! Še, to je še, še, — a le, to Vam je zel6 sumna, da si kratka besedica! Nič se ne more vedeti, od kod je: ali iz benečanskega, ali iz bavarskega, ali morebiti celo iz občh dežel ob enem? Nič ji nij upati, posebno, ker tudi Korošci svoj nemški lei nekam enako rabijo.. Trubar, Dalmatin, Bohorič nijso bili nikoli njeni prijatelji. A Stčperv je ves drugačen korenjak! Vidi se mu na obrazu, daje pošten star Slovenec. Gospod urednik! poslušajte pametnih mož, in vzemite me, ter bodete videli, da ne mislim delati sramote Vašemu listu.
Ur. V službo se ne jemlje, kakor bi sekomu zdelo.Žalostne izkušnje imam. Nekoliko mesecev je, ko mi pride mlad človek, ne ves napačen res, in prinese tudi priporočilo od gosp. Levstika ter se mi ponudi namesto hlapca Gregorja KAkorja. Rekel je, da hoče biti zadovoljen z najmanjšim kotičkom; da mi bode cel6 škornje snažil ter nosil tudi rokopise v tiskarno, kadar jaz ne bi utegnil. Dal sem se mu po dolzem moledovanji res omečiti; a ko je v moj list opertiv prinesel svojo prazno skrinjo, začčl se je širiti in tako gospodariti, da gaje zdaj že vse polno. Kamor stopim, povsod se ob-enj spotaknem! Vendar se ima še poter-pljenje znjim, ker je dečko čednega lica; a ti, ne bodi hud, ti si strašan! Vrabci se plašijo, ko slišijo tvoje ime!
Stop. Nego, moj mlajši brat, kije bil že pred menoj pobegnil iz tranče, in tako pokazal tudi meni pot, ima res prijetnejšo podobo; a nij gledati samo na vnčnjest, kakor je ženskim navada! Ali Vam nijsem rekel, da sem služil pred Vami že Dalmatinu in Trubarju ter vsem pisateljem njijne dobe?
U r. To je prav in lepo, samo da bi ti ne bil tako zarobljen videti, prav „na kvčder!" V lirično pesem že ceI6 nij, da bi te človek postavil. Konec bi bilo vse iluzije!
Zdaj stdperv, draga! znam, Kako te rad imam; Se mnogo rajši, nego — Tu sem prišM v zadrego!
Stop. Saj gre! Saj gre! Niti ne govorim, da bi posebno bil pripraven baš liričnim poezijam, katere so, kakor uči ves modri slovenski svet, kar veste sami, tudi nepotrebne, mladini celo nezdrave, zlasti če nemajo apostrofa; a tako v kake kisle nLesnike" bi vendar ne bil napačen, in z Vašim hlapcem Gregorjem Kakorjem se veržem na tešče zjutraj, ako je treba. Nič se me tako zel6 ne bojte! Saj človek se s časom privadi vsake stvari.
Ur. Pes česna poprej, kakor — nego tebe pošteno uho, kakoršno ima gosp. Leveč in jaz.
Stop. Gospod urednik, še nekaj! Očita se Vam, a ne po krivem, kakor je dejdl nekakov gosp. Hočevar, ko je nčmškutarske besede prtf-zal iz naše ječe, ker jih je vnovinah mislil za slovenske prodajati, da so Vaši spisi nekam premehki, prežalostni. Vaš listje baje ves poln »aliov« in „ohov,« Jaz bi rekel, daje boljši en »juhuhti", nego dva „aha« ali noha«. Zdanja doba hoče terdih, junaških mož!
Ur. Tacih jezikoslovcev, kakor je tist, —
Stop. Ki je pisal ono predpustno razpravo o r-u, ono klasično zabavljico na vse jezikoslovce. In kako se mož v njej resno derži! Tak spis bi se prilegel Vašemu listu, kakor pesu palica, — A zdaj se o tem ne govori! Veste, kako je pomagati mekužnemu „Zvonu?" Tu ter tam kak pošten stop erv mu bode, kakor mah bolnim pljučem. To Vam stoji, kakor parobek! To kaj zaleže, kakor gerčava glavnja v peči! Tudi bode na korist Vašemu „staroslovenstvu«, katero nij v posebno dobrem glasu. Vi morebiti mislite, gospod urednik! da pišete še nekako čisto slovenščino? Povedali so mi, da se zelo motite. Vaš listje baje ves poln tujih pritepiihinj, ki so se od vseh krajev priklatile v našo pošteno deželo. Treba jih je izgnati! Gasi na pr. rabite: nikar, nikd-rite, ne vedoč, da je to nemški: ni kuri, ni kuret, iz glagola: k uren, voliti, hoteti, kar pričajo Graff, Benecke- Miiller- Zarnke in Schmeller
Ur. Ti in tvoj Schmeller in Graff in vsi drugi!	:
Stop. Hinavec, s katerim se je že tudi „Zvon" imel priliko se-znati, izvira iz italijanskega: chinare, lat. clinare; zatorej tudi: hli-niti se. Po slovenski se hinavec imenuje : liceme r.
Ur. Dovolj! Dovolj!
Stop. Italijanskega plemena je dalje: ohol, iz : orgoglio, ploh a iz staroital. ploja, novoit. pioggia, lat. pluvia; dalje: bčštro, po Notranjskem tudi: deštro iz: destro; celo vštric je it. stretto, lat, stric-tus; lotiti s e, to je it. lottare, lat. luctari.
Ur. Za boga svetega! Dovolj!
Stop. Poterpite malo, ker sva pri tem imenitnem delu! Pušljie so modri Slovenci v globokosti svojih mislij zavergli, ker je nemškega „žmaha", a namesto njega je njihova nezmotna učenost pobrala šopek, če tudi nij trohe boljši; kajti šop je: scliub, schaub (Schmeller), od koder ob enem izvira beseda: škopa, škompa. — Bčrla je lat. fernla.
Ur. Te nejsem še rabil, in upam, da je ne bode treba.
Stop. Bog Vas je varuj! Ali ker je tudi „varuj« po nemški, torej bolje povedano: bog Vas je hrani! — Imenovali ste baš (Vi bi rekli: ravno) poprej besedo: na kvčder, morebiti mislčč, da jo verlo dobra; a ne veljd červivega oreha! Crevlji na kvčder so najsurovejše oblike črevlji, kakoršnih bi ne obula nobena ženska, iz kože na r6be obernene, polne mčzdre, ki seje stnronemški imenovala querder, od
koder tudi novoslovenska beseda: koverda, podlakana urbanu, kateri zopet nij domač, nego iz nem. vorfuss, kar še zdaj govore stari ljubljanski čevljarji ali sap6žniki. — Iz: querder je celo nemška beseda: koder.
Ur. Povej mi, zakaj sapožniki?
Stop. Sapog je po staroslovenski to, kar čevelj.
Ur. Ali so te litanije tudi iz Schmellerja?
Stop. To imam od gosp. Levstika, od koder jo sploh vsa moja modrost, česar vendar ne pripovedujte nikomur. Ko smo bili v slovarski ječi zaperti, poiskal me je, če je kolikaj mogel ali utegnil, zlasti na izprehodih po vertu, in pital me z edinim jezikoslovstvom, da sem ga časi na tihem že preklinjal. Znano je, da se ne ve kedaj oddehniti, ako začne besede rešetati.
Ur. Ta njegova belezen seje od njega prijela tudi tebe, če se ne motim.
Stop. Morebiti res, ker čutim, da mi je še toliko na serci a še več na jezici.
Ur. Vendar ne potrebujem, da bi še dalje okrog mene žver-g olel.
Stop. Stojte! Zopet ste v koši! Mislite li, daje žvergoleti slovenska beseda? Zvegla, hirtenpfeifeizvira iz nem. sclivvegel, sclnvegel-pfeife, od koder je glagol: schwegeln, ki znači ob enem tudi to, kar pri nas govorimo: otrok je posteljo požveglal in: požverglal (Schmel-ler), kjer vidite r tako vtaknen, kakor v besedah: feržol iz: fisole, pralica iz it. pala (schaufel), premog, steinkohle iz benečanskega: po-meg-a, bimsstein (Boerio), lat, pumex, ferčAda, die vordere seite des hauses, iz it. facciata, ben. faciada, frauc. fasade, — in Scliopf uči, da se po Tirolskem eel6 govori: die vogel schwegeln, od koder je na ravnost vzet samo nekolika raztegneni glagol: žvergoleti, s pokvarjenima sooblikama: žergoleti (Vodnik) in: žgoleti. — Zdaj sem Vas tako vgnal, do se mi samo smeje!
Ur. Dovolj imam! Prestar sem, da bi se še jezika učil.
Stop. Ger&sko d' ajej polla didaskomenos, govori Solon. — Tudi: marsikak —
Ur. Zdaj se ozri, da odideš! Pisati mi je sestavek v »Zvon."
Stop. Zapišite, kar sva govorila, in sestavek bode gotov. — A kako je za mojo službo?
Ur. Drugam je pojdi iskat!
Stop. Premislite! Zal Vam bode.
Ur. Kaj čem s tako štakoro?
Stop. Temna beseda! — S t a k or po hervatski podgana, kar je zopet iz beneč. p a u t i g a n a, lat. pantex bauch, torej: tre-bušdta žival (Boerio, Diez, Miklošič.)
Ur. Pojdi, avša!
Stop. Dvomna beseda!
Ur. Ti a b r a n e k!
Stop. Iz it. b r a n c h a. Ur. Ali se ne bojiš, da bi ti pomeril hlače"? Stop. Iz it. calze, odkoder ce.l6,staroserbska beseda; klasi, nj § f. pl. tibialia.
Ur. P o k v e k a!
Stop. Iz nem. quetschen.
Ur. S&ntavec!
Stop. Iz nem. verschandet.
Ur. K r li 1 j a v e c!
Stop. Iz it. crollare, tresti, croJlarsi omahovati, kakor je tudi: božati iz it. baciare, basciare, lat. baisum. Ur. Š v 6 d r a!
Stop. Bavarski: schederwenket (Schmeller.) Ur. Kozopersk!
Stop. Zdaj stoperv sem zadet in uničen! — Grem; a to vedite, da drug, še hujši, pride k Vam za menoj. (Nekdo terdo poterka in zunaj glasno zakriči.) O t/bvi"i.z'lite dvbri! Ur. Kdo že spet razbija? Glas. Azi, Slovininb i hošti* vrniti. Ur. Kdo je to? — Se menj ga umejem nego tebe. Stop. Odpriva in poglediva! (Odpre.)
HcThKAocMij (stari Slovenec velike rasti, na glavi s kapo iz kresilne gobe, v belem platnenem oblačilu, z opankoma na nogah in z obilim zvežnjem neustro-jenih veveričjih kožie na herbtu stopi v sobo.)
Ur. Bog nas tebe hrani! Kdo si in od kod si? — Tolicega človeka še nijsem videl!
Hcti,k. Slovkninj, rod'j>nib, Istbklosm-b imenbmb, Medvkždegruša-ninb otbčinoja.
Ur. Kaj pripoveduje?
Stop. Daje Slovenec po rodu, Izteklosem po imenu, od Medvedove hruške doma.
Ur. Kes je na njem vse medvedovo!
Stop. A njegov govor je v zel6 starih slovanskih oblikah. Ur. Ti in tvoje oblike! Cerke pogledi, čerke! Nijso li, kakor berle ali ferule?
H c t rb k. Ježe slovt>nbsky narieajetb s§ kljuky.
Ur. Ali ga kaj umeješ, ljubi moj Stoperv ? — Jaz nič!
Stop. Veli, da se berla po slovenski imenuje kljuka.
Ur. Dobro, da vemo! — Vprašaj ga, vprašaj, kaj bi mož rad ?
Stop. česo nynja sbde išteši, k-i,n§že Istrbklosme?
HcT-bK. Iska gospodevi byti slugoja.
Stop. Tudi ta seje Vam prišel v „Zvon" ponujat.
Ur. Bog ne zadeni! —Kako je rekel, da se imenuje? — Stoklas?
Stop. Iztekl6sem, ne Stoklds!
Ur. Z vedi, z vedi, čemti te veveričje kože prenaša?
Stop. Kbneže Istiklosme! česo radhma imfeješi sije vtveričiny ?
Hcti>k. Ašte li tr lib h jestb čbto kupiti ašte li trositi, ljubo li jasti ljubo li piti.
Stop. Za novce jili ima, da z njimi plačuje, kadar kaj kupi ali če ide v kerčmo.
Ur. Ko bi se tu na Dunaji v kerčmi dobro naložil in potlej hotel plačati s temi veveričjimi repi, takoj ga zapro, če tudi ga imenuješ ti kneza.
S top. Saj veste, da ga samo zato tako imenujem, ker se ga bojim.
Ur. Ogrožen je res ta Izteklosem! — Daj sem Miklošičev slovar, daj ! (Čita.) I nu, saj to ime je vendar na svetu! Kdo bi mislil? Na 271. strani je pisano: „Ist'bklosmb, adjectivum, e min en s, istbklosmoe rekše vidimoe. Vocabulum dubium."	»
Stop. Izteklosem je torej: presezajoč svojo ver-s t o, in „ekscelencija" bi se po slovenski lepo dala imenovati »izteklos-most", da bi vsaj besedo imeli, če stvari nemarno.
H c t 'i, k. (Okorno se uklanjaje uredniku.) Gospodi! jakože S'bv'l".<l'k-telbstvujatb človici, i ty jesimažb ist-bklosmi.
Ur. Kaj je zdaj povedal?
Stop. Da ste Vi tudi Iztekl6sem.
Ur. Laskati se vendar zna, kakor je neukreten; a rajši stokrat v vodo skočim, predno se enkrat prekerstim v to gerdo ime, ki je celo dvomna beseda!
Stop. A v službo ga vendar vzamete?
Ur. Nikoli ne!
Hctir, Hošta služiti virbnt, tako mi Peruna i Daždbboga i Rbgla i Sima i Svaroga i Honsa i Striboga i Volosa i bogynje Mokbši i Roždanicb i Vilb, ih-bže čislimb tri dev§ti sestrinicb!
Ur. Kaj tako serdft našteva ta imena?
Stop. Govori, če ostane pri Vas, dapridejo semkaj zanjim vsi njegovi poganski bogovi: Perun, Sim, Svarog, Stribog, Volos, Rojanice, Vile in še mnogo mnogo druzih, katere sem pozabil, ker je prehitro govoril.
Ur. Se teh mi je treba! — Veš kaj Stopervček! Rajši ti ostani pri meni; samo pomozi mi, da ga ven verževa!
Stop. Udarite v roko!
Ur. (Udari.) Bog daj srečo!
Stop. Sama ga ne zmoreva; naj pride še Nego! — Dragi brat Nego! Kje si? Naglo pridi!
Nego (stopi v sobo.) Kaj je? (Ko vidi Jzteklosma.) Bog in sveti božji
križ!
Ur. Ne zapiraj vrat! — Kaj se ga tako bojiš? Ne požre te, ne! — St6perv! ti, ki si najmočnejši, suni ga spredaj, a midva vsak od ene strani. Tak6 ! (Izteklosma potisnejo iz sobe, v kateri potem Nego in Stoperv službo opravljata.)	S. L.
Slovenski glasnik.
*	Ako se oglasi dovolj naročnikov, začne v Ljubljani ob novem letu izhajati namesto „ Triglava" nov list „Sava," zopet v nemškem jezici; urednik mu bode gosp. Potočnik, zemljemerec v pokoji. V Terstu dalje ob novem letu gosp. V. Raič jame po dvakrat na mesec izdajati „Primorca", kateri je uže lani hodil na svitlo ; cena mu bode na vse leto 2 gld. 50 kr., na '/2 leta 1 gld. 30 kr., na 1/i leta 70 kr. — Citamo, da tudi štajerski deželni poslanec, slavni g. Mih. Herman, misli v Gradci po dvakrat ali trikrat na teden izdajati slovenske politične novink
*	Slavni slovenski skladatelj Davorin Jenko je v Pragi na svitlo dal 5. vezek svojih komposicij, po imeni: „Serbske, hervatske i slovenske pesmi." Cena jim je 1 gld., svojlna skladateljeva; delo je posvečeno pokojnemu dr. Tomanu. V tem vezku je postavljena serbska M. Popoviceva pesem : „o Vidovu dnu", slovenska Nožarjevega: „domočutstvo" in hervatska Jelačica bana: „uzor." O izverstnosti tega dela svedoči uže samo skladateljevo ime.
*	Slovanstvo je 21. dan t. m. zopet zadela bridka izguba : umeri je po vsem slovanskem svetu in še dalje slavno znani češki pisatelj K. Jaromir Erben v 59. letu svoje starosti. Znal je vsa slovanska narečja in poleg tega bil sam velik pesnik ter zbiral tudi češke narodne pripovodke in pesmi z melodijami vred, in izdal zbirko slovanskih narodnih pripovedek vseh narečij. Njegova pisateljska delavnost je bila na široko raztegnena: prelagal je v češki jezik zakone, uredoval no-vine, bavil se posebno se slovanskim jezikoslovstvom, se slovansko narodno poezijo, mitologijo, češkim slovstvom in češko zgodovino (Regesta Bohemiae et Moraviae). Njegovo neutrodno delavnost je svet hvaležno priznaval z raznimi redmi in častnimi naslovi.
Listnica.
Gosp. Fr. h. Vprašate, zakaj „Zvon" časi piše: domov (nach hause)? Zato, ker to je edina prava, po Notranjskem še na tanko izrekana oblika, in sicer dati-vus singularis. Ce se nam zdi, da se po Delenjskem in Gorenjskem izgovarja: domu, zmota je; kajti u je tukaj skerčeni mv, namesto ov, kakor tudi govore: koliko je bogu, volu, rogu, gradu, nam. boguv, in to namesto: bogov. Ako bi v besedi: domu res bil pravi u, izrekali bi Delenjci U s priglasom (aksentom): domu, kakor govore : bogii se zameriti; hčer možii dati itd.; vendar izrekajo čist u: domu. Našo terditev podpira stara slovenščina poleg malo ne vseh slovanskih narečij, kjer za „nach hause" čitamo: strsl. domovi, in poleg tega tudi uže skerčeno : do m o vb; novosl, domov Trub., Dalm., Bohor., Krel., namesto česar zdaj po vshodnjih krajih: domo, po zapadnjih: domu, vendar tudi: domov. Cvet. v Miki. lex. 171,, formi. 179.; malorus. domiv, namesto domov, Miki. formi. 284.; starorus. pri Nestorji: domovi, poleg: domovi, novorus. domoj, iz: domovi, Miki. formi. 179., 320.; češki: domu, nam. domovi, Miki. formi. 377. gorserb. in dolserb. domoj, nam. domovi, Miki. formi. 518., 554.
Oznanilo. Pri „Zvonovem" uredniku je še 12 knjižic „!Hladike" po 60 kr. na prodaj.
Tiska'na oo. Meliitaristov.
Založnik in urednik: J. Stritar,Johannesgasse I. 16.