STOL glasilo delavcev industrije pohištva Stol Kamnik leto XXIII november 1976 OB DNEVU REPUBLIKE Pred triintridesetimi leti se je v malem bosanskem mestu Jajcu, sredi zasužnjene Evrope, zbralo 142 delegatov, predstavnikov naših narodov s tovarišem Titom na oeiu. Zgodovinski dogodek se je odvijal sredi vojne vihre, v času, ko je bila Jugoslavija okupirana, staro vodstvo pa je Pobegnilo in prepustilo narod neusmiljeni usodi. „ Zasedanje AVNOJ 29. novembra zvečer se je končalo šele 30. novembra zjut-rai- Tovariš Tito je odločno nakazal pot Jugoslavije v prihodnosti. Govoril je o b°ju, ki nam edini lahko prinese našo zmago. Rojevala se je nova Jugoslavija, ne več fr°t kraljeva država, pač pa kot republika. Najširše množice so vzplamtele v svoji revoluciji. Mnogo narodnih herojev je ro- dil naš boj, ki nima v vsej zgodovini Jugoslavije pr merjave. Mnogo ljudi je ostalo brezimnih, a vendar so se z vsem srcem borili za naše največje bogastvo, za svobodo. Vsi brez sebičnih vprašanj in premišljevanj, so tkali niti današnje svobode in neodvisnosti. Ob prazniku se spomnimo tudi našega trenutka. Dan republike je še vedno glavni mejnik, oziroma začetna točka, pri kateri so se začeli graditi temelji naše socialistične Jugoslavije z Zvezo komunistov na čelu, temelji, ki so nakazali razvoj v osvobajanje človeka in v humane samoupravne odnose. Sprejeli bomo novi Zakon o združenem delu, ki je dokument doseženega razvoja in naših prihodnjih odnosov, tako glede dolžnosti kot tudi pravic. Spomnimo se tudi vseh ukrepov, ki smo jih sprejeli v našem podjetju v letošnjem letu na pobudo političnih in samoupravnih organov za izboljšanje gospodarjenja. Z dobrim in tovariškim delom bomo v prihodnje odpravili negativnosti, ki so še prisotne. S še bolj nesebičnim delom bomo dvignili produktivnost. To je temelj nadaljnjega razvoja vseh sestavnih delov našega napredka, to je smernica naše nove socialistične Jugoslavije, ki je v kratkem času, v triintridesetih letih, dosegla neslutene cilje svojega razvoja. S ponosom se oziramo na prehojeno pot in z zaupanjem zremo v prihodnost z našim dragim tovarišem Titom na čelu. Dan republike je najlepši trenutek, da se spomnimo vsega, na kar nas spominja ';a veliki praznik. C. S. TOZD 8 — Delavska restavracija Spomladi 1973 je delavski svet delovne organizacije razpravljal o poslovanju v vanja vseh delavcev v temeljnih organiza-restavraciji in ugotovil, da je »nujno potrebno spremeniti politiko pestovanja resta- cijah in DSSS. Najbolj očitne so kadrov-Vracije v tistem delu, ki se nanaša na družbeno prehrano. Stremljenje po tem, da Se iz družbenega standarda ustvarja dobiček, je nesprejemljivo.« (Nadaljevanje na 2. strani) l lz tega stališča delavskega sveta sta lla tudi izoblikovana sklepa, in sicer, da e uvede kontrola nad kvaliteto prehrane ,6r s tem nad ceno obroka in da naj bo ^aPaciteta kuhinje v restavraciji taka, da aradi tega ne bo trpela kakovost družine prehrane. v Začel se je torej proces konkretnega Puvanja delavcev ne samo na delo re-lit^yraciie’ ampak tudi na izboljšanje kva-toplega obroka. Gre za neko vrsto 3 obtjega podružbljanja sredstev sklada fj Upne porabe, saj se družbena prehrana artGjra prav jZ teh sredstev. Brez pome-jih if sicer- ai' zadostujejo sredstva, ki rabdelavc' Plačajo iz sklada skupne poje h za družbeno prehrano; pomembno ('l a je poslovanje restavracije pod kon-Cjj.°’ faradi katere se stanje v restavracij . P° prepričanju osebja restavra-e’ nikdar ni bilo slabo, še izboljšuje. res|^ab,ko bi našteli, koliko obrokov lahko je 5Vraciia pripravi, kako finančno poslu-hiza - or9ar,izir'ana kot temeljna orga-tak Cl)a združenega dela in da ima kot vse t V°*e-sam0upravne or9ane, vendar je da 0 vec ali manj znano, ni pa znano, Pa Jma restavracija tudi težave, katerih se ne bo mogla znebiti brez s odelo- TOZD 8 — Delavska restavracija (Nadaljevanje s 1. strani) ske težave, saj primanjkuje kvalificiranih natakarjev, ki pa jih ni mogoče dobiti. Vzroki niso toliko v delovnem redu v restavraciji, čeprav na to tudi vplivajo, ampak so predvsem splošnega značaja, saj niti bolj organizirane restavracije ali pa hoteli nimajo zadosti kvalificiranih ljudi, ki bi mogli delo opravljati tako, kot narekuje poslovanje. Bržkone bodo morali tozdi, ko bodo sprejemali plan za leto 1977, tudi razmišljati o tem, ali so sedanji prostori restavracije primerni. Lahko trdimo, da so za tisoččlanski kolektiv, ki je vezan na restavracijo, sedanji prostori premajhni. Velika želja delavcev v restavraciji je, da bi povsem ustregli željam in da bi kuhali tako hrano, kot jo večina želi. Vsem ni mogoče ustreči: če bomo odlašali z novimi prostori za družbeno prehrano, bomo sicer denar prihranili ali ga vložili v druge namene, vendar bomo po drugi strani še nadalje povzročali nezadovoljstvo. Zavod za zdravstvo Kranj stalno nadzoruje primernost obrokov, kalorično vrednost in pa tudi higieno priprave hrane, odbor za družbeno prehrano, ki ga sestavljajo delegati iz vseh temeljnih organizacij in DSSS pa ureja druge zadeve, ki imajo vpliv na poslovanje restavracije in na zadovoljitev delavcev, ki se hranijo v restavraciji. Mesečno pripravi restavracija 28.000 do 30.000 toplih obrokov. S tem so kapaci- Do kam smo prispeli V začetku poletja je bil dan v javno obravnavo osnutek zakona o združenem delu. V delovni organizaciji so se aktivirale vse družbenopolitične organizacije. Izdelana je bila analiza stanja in izoblikovana izhodišča, ki so bila posredovana vsem samoupravnim skupinam delovne organizacije. Na zborih samoupravnih delovnih skupin so bila izhodišča v celoti potrjena in dopolnjena, ugotovitve pa so bile: Samouprava je organizacijsko izpeljana, ni pa zaživela v celoti. Predvsem ni zaživel delegatski sistem. Odprto je vprašanje organiziranje, oziroma reorganiziramje temeljnih organizacij združenega dela (preobsežnost, tehnološka nezaokroženost). Samoupravna delavska kontrola še ni dosegla začrtanega programa. Vrednotenje dela še ni usklajeno z normami samoupravnega sporazuma. Ugotovljeno je, da samoupravne norme našega sistema še niso ukoreninjene pri vseh delavcih. Nekateri si lastijo preveč pravic, tudi takih, ki so neodtujljivo delavske. Krojilo si delo tako, da ni sode- lovanja z delavci, s tem pa se izrablja tudi nezainteresiranost in neaktivnost nekaterih delavcev v neposredni proizvodnji. Bila so postavljena tudi vprašanja, do kam je že prispela organiziranost v sestavljeni organizaciji Uniles. Na podlagi ugotovljenega stanja so bili sprejeti naslednji sklepi: sklicana je bila konferenca delegacij. Na njej je bila razložena vloga delegatov in delegacij v našem samoupravnem sistemu. Sprejet je bil dogovor, da morajo biti delegati pri opravljanju zaupanih nalog dosledni in da pred zbori delovnih ljudi opravičijo zaupano nalogo. Ro vprašanju reorganiziranja temeljnih organizacij združenega dela tovarne sedežnega pohištva na Duplici in proizvodnje masivnih polizdelkov v Motniku je bilo neuradno oblikovanih že več variant. A pravnih izhodišč še ni. Da na tem področju še ni izoblikovanih konkretnih stališč in izhodišč, je težava v tem, da še niso utrjena in dodelana vsa merila v delovni organizaciji, obstoječih temeljnih organizacijah združenega dela. Posebno očitno je nedodelano vprašanje dohodkov- tete v celoti izkoriščene, ni pa možno, dokler bo restavracija poslovala v takih pogojih, kot posluje, popestriti izbiro toplih obrokov ali pripraviti celo dietično hrano. Rešitev je samo samopostrežna restavracija. Upamo, da smo prikazali najbolj težke elemente v poslovanju restavracije, pri čemer ne smemo pozabiti, da je cena, ki jo kolektiv plačuje za obrok, postala občutno prenizka. Razmišljati bo potrebno o prispevku vsakega delavca k posameznem obroku, kajti že sedaj je očitno, da 10 din za obrok komajda pokrije materialne stroške. Odbor za družbeno prehrano bo začel z argumentirano akcijo za sofinanciranje družbene prehrane, kajti menimo, da je sofinanciranje tudi del tistega podružbljanja, ki smo ga v uvodu omenili. A. Škrjanc n ih odnosov na tem področju. Potrebno bo pospešeno uskladiti norme, ki so začrtane s samoupravnimi normami zakona o združenem delu. Za bolj aktivno delovanje organov samoupravne delavske kontrole je bil organiziran seminar in so bile članom posredovani napotki za nadaljnje delo. V teh dneh smo začeli podpisovati samoupravni sporazum o sistemizaciji delovnih mest v temeljni organizaciji združenega dela in samoupravni sporazum o pridobivanju In delitvi dohodka ter osebnih dohodkov. To delo je plod dveletnih priprav, usklajevanj, dogovarjanj in sporazumevanj s sodelavci, delegacijami, zbori delovnih ljudi, samoupravnimi organi in družbeno političnimi organizacijami. Pri tem delu je bilo dokazano, da se da življenjsko uporabiti norme, ki so začrtane v našem samoupravnem družbenem sistemu. Dokaz, da je tako, so nam podpisi teh dveh samoupravnih sporazumov. Po samoupravnem sporazumevanju je delovna organizacija še vrsto let članica sestavljene organizacije združenega dela Uniles. Program dela SO Uniles je vsakoletno posredovan temeljnim organizacijam združenega idela, ki so članice tega organa. Samoupravni organi redno spremljajo delovanje In potrjujejo programe dela. Družbenopolitične organizacije sd tudi organizacijsko povezane v sestavljeni organizaciji. Organizirana je tudi povezanost na ravni samoupravnih organov-Kot pa je razvidno iz ocene, še ni vidnih uspehov s področja raznih povezovanj: (obdelava domačega in zunanjega trga-delitev dela, surovinska baza, skupna nabava repromateriala, usklajevanje investicijskih del, izobraževanje in drugo). To so vprašanja, ki jih bo potrebno po normah novega zakona o združenem delo uskladiti in to ne samo v delokrogu sestavljenih organizacij združenega dela Uniles-Slovenijales, temveč tudi v slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Za reševanje zgoraj nakazanih odpr' tih vprašanj je bilo že sestavljeno delov' no telo na ravni predstavnikov sestavljenih organizacij združenega dela In predstavnikov neučlanjenih delovnih organizacij lesne industrije Slovenije, predstavm' kov Gospodarske zbornice SRS in predstavnikov delovne skupine CK ZKS. Izdelana je bila analiza stanja v sestavljenih organizacijah in delovnih organizacijah lesne industrije Slovenije. Na podlagi ugotovitev se že pristopa k re- ševanju iin usklajevanju zgoraj navedenih zadev v okviru določil zakona o združenem delu. Delo na tem področju je torej v polnem zamahu. Dolžnost nas vseh pa je, da se še bolj aktivno vključimo v naše družbeno dogajanje in da sleherni član naše samoupravne socialistične družbe da svoj doprinos h krepitvi samoupravnih odnosov, ki so začrtani v našem zakonu o združenem delu. B. Bavčar S seje izvršilnega odbora sindikalne konference Usklajevanje predlogov in priprava za Podpis samoupravnega sporazuma o sistemizaciji delovnih mest in samoupravnega sporazuma o pridobivanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov. Tov. Jerman je razložil, kako poteka usklajevanje predlogov in priprave za pod-Pis samoupravnega sporazuma o sistemizaciji delovnih mest in samoupravnega sporazuma o pridobivanju dohodka in de-Utvi osebnih dohodkov. Tov. Jerman je Pojasnil, id a so javne razprave zaključene ln da bomo s podpisovanjem lahko takoj Ppičeli. Predlagal je, da izvršni odbor sindikata izda soglasje k predlogu obeh samoupravnih sporazumov v besedilu, kot J|h je sprejel zbor delegatov za usklajevanje predlogov. Izvršni odbor sindikalne konference je izdal soglasje k obema samoupravnima sporazumoma. Nadaljnje naloge pri uresničevanju in ^Prejemanju določil zakona o združenem delu Predsednik izvršilnega odbora sindikalne konference tov. Jeglič je obrazložil, da le prvi del javne razprave o osnutku za-°na o združenem delu že za nami in da ta sindikat in komisija za razlago zakona uigrala pri tem pomembno vlogo. Sedala naloga sindikata, komisije za razlago Srputka zakona o združenem delu in ko- misije delom bilo za organiziranje tozdov je, da z nadaljujejo in da se vse, kar je obravnavano na javnih razpravah, udzira in spravi v medsebojne odnose. Tov. Urh je povedal, da delamo analize reorganizacijo tozdov. Potrebno bo reorganizirati TOZD-1, TOZD-3 in Delovno VMPn°St skuPn'b služb (vzdrževanje). Za-l2f;° se, da je to zelo odgovorno delo. že -eno 130 P° sprejemu novega zakona o hovnZhnem delu in P° sprejetju dohod-ve 7 odiposov v našem podjetju. Priprava to že pospešeno tečejo. no „°v' ipavec pripominja, da bo potreb-nost^°SVedat' v bodoče še večjo pozoren- Pfidobivanja dohodka v smislu sta-rišč^C'Je’ P°'skati notranje rezerve izko-terL»in,a delovnega časa, proizvodnih ma-6riek)v in podobno. 'e*oRi$7aVa ° osnutku sindikalne liste za Za V °^ra2l°žitvi osnutka sindikalne liste spram 1®77 so bile posebej naznačene glavrnerT,t:>e nove sindikalne tiste in po-Bk'*’ katerega določila se bistveno raz-spor od našega samoupravnega ažurna in prakse v tozdih. d0|.??edno so bila kritično obravnavana yej sindikalne liste o minulem Pelitv Mnenta sm°, da ni mogoča ureditev Ve dela in ne osebnih dohodkov po minulem delu, ne da bi upoštevali konkretni prispevek posameznega delavca v delovni organizaciji, oziroma dobi zaposlitve v delovni organizaciji kot poenostavljen izraz tega prispevka. Člani IO so izrazili pripombe o nagradah ob delovnih jubilejih, obstaja predlog, da se nagrade izplačujejo po kriteriju skupne delovne dobe, ne pa po delovni dobi v posameznih podjetjih. Sredstva za te nagrade formirajo delovne organizacije, zato uporaba kriterija skupne delovne dobe zaenkrat ni uresničljiva. Menimo, da tako hitre spremembe, kot jih doživlja v sindikalni listi določilo o jubilejnih nagradah, določilo o regresih in letnih dopustih, ne vplivajo ugodno na za- dovoljstvo v kolektivih, niti ne prispevajo k zavestnemu obravnavanju, sprejemanju in izvajanju stališč sindikatov, pač pa dajejo vtis stalne improvizacije. Glede ostalih določil predlagamo, da se v sindikalni Usti navedeni zneski za leto 1977 povečajo v skladu z gibanjem življenjskih stroškov in določil resolucije o družbenoekonomskem razvoju SRS. Sklenjeno je bilo, naj vse osnovne organizacije sindikata razpravljajo o osnutku sindikalne liste za leto 1977 in naj do srede novembra 1976 podajo pismene pripombe predsedniku izvršnega odbora sindikata, ki jih naj skupaj z izvršnim odbo- (Nadaijevanje na 4. strani) I s I N I S V s i s I s I k s I s I s I s I s I s I s I s s I s l s I s I s I s k PROSLAVA ZA DAN REPUBLIKE Smo pred našim največjim praznikom, Dnevom republike. Da bi bil začetek praznovanja čim bolj slavnosten, so družbenopolitične organizacije tovarne Stol in terena Duplica pripravile proslavo, ki bo v petek 26. novembra 1976 ob 10. uri v Kulturnem domu na Duplici. Program pripravlja mladinska organizacija Duplica, sodeloval pa bo tudi oktet bratov Pirnat, ki bo zapel več borbenih in narodnih pesmi. Dramska skupina študira, s sodelovanjem DPD Svoboda mladinske organizacije, prav za ta namen pripravljeno zborno recitacijo, ki je sestavljena iz pesmi Karla Destovnika-Kajuha, Mateja Bora in Igorja Grudna. Spremljana bo z zvočnimi in svetlobnimi efekti, opisuje pa dogajanja in občutke od začetka okupacije, vstajo in osvoboditev. Predvideno je, da bodo na tej proslavi podeljena tudi priznanja zaslužnim članom kolektiva STOL. To niso samo priznanja za njihovo delo v podjetju, pač pa tudi za sodelovanje v družbenopolitičnih organizacijah na terenu. Vse člane kolektiva vabimo, da se proslave udeleže. Prireditelji N I s I s I s I \ I s l s I s > I s I s I s I s I s l s I s s t s I s I > s I s k h****-**-J*-*-**-******#-J*-*-******-*-J«-*-*-**-**-*****-***-*-*-*-**-*****-*-****-*-* ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ cf adeiancem n taaacni, clanam kaiektiaa, ki &o na ad&Luzen^u aa£a&keg,a čaka in upaka^encem i&kcene ce&titke za 29. nanembec, ^Dan tepubiike ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ fr*********************************************************: S SEJE IZVRŠILNEGA ODBORA SINDIKALNE KONFERENCE (Nadaljevanje s 3. strani) rom sindikalne konference uskladi in posreduje Občinskemu sindikalnemu svetu Kamnik. Obravnava predloga koledarja za leto 1977 Tov. Jeglič je informiral prisotne, da je DS delovne organizacije na zadnji seji dne 26.10. dal v javno obravnavo koledar d dl a za prihodnje leto s predlogom, da tudi v prihodnjem letu (koristimo dvotedenski kolektivni dopust zaradi vzdrževanja strojev in naprav v Stolu. To se je že v preteklih letih pokazalo najbolj primerno in racionalno. V novem predlogu koledarja je tudi opazna razlika med številom prostih dni, oziroma prostih sobot v začetku leta, v primerjavi z drugo polovico leta. V prvih mesecih je predlaganih več prostih sobot, proti koncu leta pa manj. Da je taka razporeditev koristna, se izhaja iz ugotovitve, da veliko število delavcev koristi v drugi polovici leta več dopusta. Vzrok za tako razporeditev je tuldi dejstvo, da imamo v drugi polovici leta večjo zasedenost proizvodnje. V razpravi je bil tudi dan predlog, naj bi 31. oktobra koristili kolektivni dopust ali prenesli prosto soboto na ta dan, da bi bilo za 1. november več prostih dni. Tudi iz stališča energetike je nesprejemljivo, da bi za en dan spravljali v tek celotno proizvodnjo. Izvršni odbor sindikalne konference je pripomnil, da se strinja s predlogom koledarja, tega pa naj še obravnavajo na sestankih osnovne organizacije sindikata po tozdih. Razprava o osnutku samoupravnega sporazuma o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih življenjskih standardih za zaposlovanje delavcev v občini Kamnik Tov. Jeglič je predlagal naj bi se dogovorili, po kakšnem postopku naj gre ta sporazum v obravnavo. Izvršni odbor sindikata je zadolžil tov. Šviglja iz kadrovske službe, da pripravi pismene pripombe in dopolnila na ta sporazum. Tov. Švigelj je na seji obrazložil norme in seznanil navzoče z vsebino osnutka. S pripombami naj bodo seznanjene vse osnovne organizacije sindikata, da bomo lažje obravnavati ta sporazum. Sporazum naj se uskladi z danimi pripombami delegatov sindikata in da v potrditev na prvem zboru kolektiva. Razprava o osnutku pravilnika kegljaškega kluba Kamnik Tov. predsednik je prosil tov. Osolina naj obrazloži, oziroma pojasni pravilnik kegljaškega kluba Kamnik. Tov. Osolin je povedat, da so ta pravila enaka drugim športnim klubom oziroma organizacijam. Potrebno pa jih je obravnavati v vseh osnovnih organizacijah Sindikata. Zato naj bi tuldi naš sindikat dal svoje mnenje. Obrazloženo je bilo, da ima kegljaški klub Kamnik trening za svoje tekmovalne ekipe vsako soboto popoldne. Za rekreativce bo urejeno, kot do sedaj. Vsaka akcija bo po določenem razporedu. Klub naj bi bil organiziran tako, da bi bila vsaka sekcija obenem že član omenjenega kluba. Te sekcije bi klubu plačevale članarino, kar naj bi bil eden izmed virov sredstev. Drugi viri pa so: članarina članov, dohodki prireditev, reklame, dotacij aTTKS in drugih delovnih organizacij ter ustanov. Tov. Marcijanova je poudarila, da je osnovni namen sindikata podpirati rekreacijo čim večjega števila članov v našem kolektivu. Za ime pokrovitelja se bomo domenili potem, ko bo klub že dokončno organiziran itn tudi urejena finančna analiza. Izvršni odbor sindikalne konference se strinja s temi predlogi s pripombo, da je množičnost v raznih športih koristna in potrebna in zato tudi podpira to organiziranost. Kegljaška sekcija Stol Kamnik naj za leto 1977 pripravi finančni plan, v katerem naj bo zajeta članarina za klub, stroški za plačevanje stez in stroški za organizacijo tekmovanj. Izvolitev komisije za organizacijo in izvedbo obdaritve otrok za dedka Mraza in komisije za obdaritev in pogostitev upokojencev 1. Komisija za organizacijo in izvedbo obdaritev otrok za dedka Mraza: Predsednik: Perčič Andrej Člani: Štros Olga, Robič Anica, Stražar Marinka, Grabnar Vida. 2.. Komisija za pogostitev upokojencev: Predsednik: Silkošek Franc Člani: Jeglič Anton, Švigelj Alojz. Obravnavanje predlogov za preventivno zdravljenje Izvršni odbor sindikata je zadolžil kadrovsko službo, da zbere podatke za vse delavce, ki so bili v preteklih 'letih na preventivnem zdravljenju. Ko bo to zbrano, bo obravnaval predlagane predloge in na podlagi podatkov ustrezno ukrepal. Glavni direktor je predlagal, da bi pri novi upravni zgradbi uredili delavsko samopostrežno restavracijo v podaljšku spodnjih prostorov in ne v sedanji prodaji. Obrazložil je tudi, da se bo stanovanjski blok na Duplici začel graditi v mesecu decembru. Tov. predsednik je prebral dopis KS SZDL šmarca, v katerem je izražena želja, da naj se namesto sedanje delegatke Tonin Tončke izvoli Vavpetič Konrad, člani 10 so se s tem predlogom strinjali- Seja 10 sindikata je bila 5.11.1976- A. Jeglič JAVNI POZIV Izvršilni odbor sindikalne konference poziva vse člane kolektiva, naj pripravijo predloge za oblikovanje sklada skupne porabe, ki ga bo delavski svet oblikoval v prvih mesecih prihodnjega leta. Izhodišče za predloge naj bo predlog sindikalne liste. S tem se tudi začenja javna razprava o predlogu te listine, ki bo trajala do konca decembra 1976. Predloge in pobude za oblikovanje sklada skupne porabe bo izvršni odbor sindikalne konference sprejemal vse dotlej, dokler ne bo delavski svet sprejel dokončnega sklepa o višini sklada. I0 sindikalne konference Podelitev priznanj Industrije pohištva STOL Kamnik Je vestna delavka, vsa leta pa tudi aktivno sodeluje v odboru sindikata. 3. KOTNIK Anton, priučen mizar, zaposlen kot strojni mizar v PE-8, TOZD 1. Pri nas 22 let in 5 mesecev. Delavec je invalid, a kljub zdravstvenemu stanju zelo požrtvovalno in uspešno opravlja svoje delo. 4. PERČIČ Andrej, tapetnik, zaposlen v PE-5, TOZD 1. Pri nas 10 let in 3 mesece. Je prizadeven delavec, zelo delaven pa je tudi v odboru sindikata. 5. PETKOVIČ Radosava, kmetijski tehnik, zaposlena v finančni službi podjetja. Pri nas 3 leta in 9 mesecev. Prizadevno dela v mladinski organizaciji in v odboru DPD SVOBODA. 6. ROMIH Mirko, oblikovni tehnik, zaposlen kot oblikovalec v DSSS. Pri nas 23 let in 1 mesec. Prizadevno dela na delovnem mestu in v krajevni skupnosti. 7. SMOLNIKAR Albin, diplomiran inženir gozdarstva, zaposlen v tehnični pripravi dela DSSS. Pri nas 11 let in 9 mesecev. Prizadevno dela na delovnem mestu ter vestno in aktivno pri sindikatu. 8. VUKMIR Maks, lesnoindustrijski tehnik, inštruktor mizarskih vajencev, DSSS. Pri nas 18 let in 3 mesece. Prizadevno dela na delovnem mestu, v sindikatu in SZDL na terenu Duplica. Priznanja so podeljena predvsem delavcem, ki razen marljivega dela na delovnem mestu, prizadevno opravljajo tudi dolžnosti na družbenopolitičnem področju. Podeljevanje značk in priznanj bo stalna oblika. Priznanja delavcem, ki so izredno prizadevni in marljivi ter s svojim delom prispevajo več, kot je zahteva delovnih dolžnosti, bodo izrečena vsako leto. M. Kotnik Centralni delavski svet Industrije pohištva STOL Kamnik podeljuje značko STOL in javno pohvalo na podlagi pravilnika o podeljevanju priznanj posameznim delavcem k°$ znak javnega priznanja za posebne uspehe, dosežene pri razvoju in uveljavljanju delavskega samoupravljanja, pri razvoju in humanizaciji odnosov v kolektivu, pri družbenopolitičnem, poslovnem li strokovnem delu, ali za izredne napore, prizadevnost in Požrtvovalnost pri izvrševanju delovnih nalog na kateremkoli področju v kolektivu ali v krajevni skupnosti ob DNEVU REPUBLIKE. BRONASTO ZNAČKO PREJMEJO: d 1- HRIBAR Meri, strokovna delavka, na ip+-0vn6m mestu glavnega blagajnika pod-Ja DSSS. Pri nas je zaposlena 28 let. Vb 0 na delovnem mestu opravlja rt-7 ■ - Vsa leta tudi zelo prizadevno so-'uJe v odboru DPD SVOBODA Duplica, lavu' ^ANIŠEK Tončka, nekvalificirana de pr. a’ zaposlena v montaži PE-7, TOZD 1. 1 nas zaposlena 26 let in 7 mesecev. ,ovD6'avka vsa leta dela marljivo na de-nJnem mestu, vseskozi pa je tudi naklo-den' sode'ovanju s podjetjem (kot je nu-dobJe stanovanja našim delavcem in po- ZLATO ZNAČKO PREJMETA: 1. ŠTEBE Franc, lesnoindustrijski teh-nik, vodja poslovne enote 4, TOZD 1. V podjetju je zaposlen 30 let. Je prizadeven delavec, družbeno aktiven v organih samoupravljanja, na področju kulturne dejavnosti v podjetju in na terenu Duplice ter na področju stanovanjske politike na področju občine Kamnik. 2. ŠVAJGER Boris, lesnoindustrijski delovodja, vodja TOZD 1. Pri nas 20 let in 4 mesece. Je prizadeven delavec. Vsa leta je družbenopolitično aktiven na področju delavskega samoupravljanja in je član ZKS. Bil le dolga leta tudi aktiven v mladinski organizaciji na področju občine Kamnik. srebrno značko prejmejo: 1. FLIS Maks, lesnoindustrijski tehnik, mojster krivilnice PE-7, TOZD 1. Pri nas 22 let. Vsa leta aktivno sodeluje v družbenih organizacijah podjetja, sindikatu in 00 ZKS. . 2. JEGLIČ Anton, lesnoindustrijski de- 'Ovodja, zaposlen na delovnem mestu vodje oddelka v TOZD 2. Pri nas je 22 let ' mesecev. , Je prizadeven delavec podjetja, druž-oenopolitično dela vsa leta v sindikatu 'n v organih delavskega samoupravljanja. 3. SIKOŠEK Franc, lesnoindustrijski oelovodja, zaposlen kot vodja površinske obdelave v TOZD 2. Pri nas je 20 let in d mesece. Vsa leta dela marljivo na delovnem mestu in prizadevno opravlja odgovorna o®a v organih samoupravljanja. Aktivno ren tu<*' v družbenih organizacijah na te- t ,4: URANKAR Franc, lesnoindustrijski =hnik, zaposlen kot planer v teh. pripra-1 dela DSSS. Pri nas je 26 let in 7 mesecev. Delavec vsa leta zelo prizadevno Prav;lja razne zadolžitve v sindikalni orga-.baciji, kakor tudi v samoupravnih orga- 3. MAREN Henrik, mizar v TOZD 4. Pri nas (skupno s SLOGO) 19 let im 8 mesecev. Delavec uspešno in požrtvovalno deluje pri razvoju in uveljavljanju delavskega samoupravljanja in pri razvoju medsebojnih odnosov, tako v kolektivu, kakor tudi v krajevni skupnosti. 4. MAREN Miha, mizar v PE-5, TOZD 1. Pri nas 19 let in 8 mesecev. Je marljiv delavec, vsa leta aktivno sodeluje v odborih sindikata, kakor tudi v samoupravnih organih podjetja. 5. PODLIPNIK Anton, mizar, šabloner' v PE-8, TOZD 1. Pri nas je 26 let in 7 mesecev. Delavec je zelo marljiv, na terenu aktivno dela v SZDL in v lovski družini. 6. VAVPETIČ Ivanka, stenodaktilograf, prodajni referent v TOZD 9. Pri nas 25 let in 9 mesecev. Je zelo prizadevna na delovnem mestu, aktivno sodeluje v samoupravnih organih, več let pa je delala tudi pri DPD SVOBODA Duplica. JAVNO POHVALJENI: 1. GAŠPERLIN Marija, lesnoindustrijski tehnik, zaposlena v PE-5, TOZD 1. Pri nas 4 leta in 5 mesecev. Za prizadevno delo na delovnem mestu in aktivno delo v mladinski organizaciji. 2. GRABNAR Vida, administrator, zaposlena v finančni službi DSSS. Pri nas 16 let in 2 meseca. Nekaj o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti Samoupravni socialistični sistem SFRJ zagotavlja optimalne možnosti za razvoj sistema splošnega ljudskega odpora in zavarovanja pred vsemi oblikami zunanje nevarnosti ter dejavnosti notranjih sovražnikov. Praksa je že potrdila, da je za naše razmere izgradnja obrambnega sistema na podlagi zamisli splošnega ljudskega odpora zelo učinkovita in najbolj sprejemljiv prispevek vseh struktur družbe za svojo obrambo in samozaščito. Obrambni sistem, zgrajen na temeljih splošnega ljudskega odpora, omogoča uspešno delovanje vseh ljudskih množic v obrambi proti vsakemu agresorju, ki bi skušal ogrožati našo svobodo, neodvisnost in suverenost naših narodov, omogoča pa tudi organiziranje in opravljanje vseh obrambnih priprav v miru za boj proti eventualni agresiji, kakor tudi za obrambne ukrepe ob naravnih in drugih hudih nesrečah. Vsaki vrsti agresije na našo deželo se bomo lahko uprli z odločnim in naglim uporom le pod pogojem, če bo organizacija splošnega ljudskega odpora in stopnja pripravljenosti na dovolj visoki stopnji. Prav tako se bomo lahko uprli raznim poskusom »specialne vojne«, ki bi skušala s svojim podtalnim delovanjem razbijati naš družbeni sistem in enotnost naših narodov. Samoupravni organi v organizacijah združenega dela in sveti krajevnih skupnosti organizirajo odbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, štabe in enote civilne zaščite in enote narodne zaščite, jih opremljajo, pripravljajo in usposabljajo za delo v primeru neposredne vojne nevarnosti ali v vojni ter za delo v primeru naravnih in drugih nesreč. Na podlagi zakonskih predpisov pa sprejemajo samoupravne akte in obrambne načrte. Zakon o ljudski obrambi določa, da se mora vsak delovni človek in občan obvezno vključiti v oborožen boj in v izvrševanje drugih nalog ljudske obrambe v skladu z zahtevami organiziranja splošnega ljudskega odpora in delovanja oboroženih sil. Pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe uresničujejo tudi ženske enakopravno z moškimi. Seveda pa glede izvrševanja posameznih dolžnosti žensk določa zakon in na njegovi podlagi sprejeti samoupravni akti. Sestavni del obrambnih načrtov OZD in krajevnih skupnosti so tudi samoupravni akti o družbeni samozaščiti, ki določajo pravice in dolžnosti delavcev oziroma občanov s področja družbene samozaščite im načrti civilne zaščite z nalogami, ki jih imajo posamezne ekipe v primeru naravnih in drugih nesreč in v primeru neposredne vojne nevarnosti ali vojni. Naloge samozaščite prebivalstva ob naravnih in drugih hudih nesrečah so, da se vsakdo kar najhitreje in prizadevno vključi v reševanje, oziroma da sodeluje pri preprečevanju raznih nesreč, ki grozijo zaradi poplav, zemeljskih in snežnih plazov, raznih požarov ter visokega snega, ki s svojo težo ogroža stanovanjske in druge objekte. Moralna in človečanska dolžnost vsakogar, ki ije opazil, da preti nevarnost kakršnekoli nesreče, v kateri so ogroženi ljudje in imetje je, da nesrečo prepreči, če je le mogoče, sicer pa o nevarnosti najhitreje obvesti najbližjo postajo milice, gasilsko enoto ali drug pristojen organ. V primeru potresa je nujno, da se koristijo kot samozaščitni ukrepi varnejši predeli v stavbah, kot so: podboji vrat v nosilnih zidovih, ozki hodniki in drugi manj- ši prostori v notranjosti zgradb, za toliko časa, dokler trajajo prvi potresni sunki, nato pa moramo hitro zapustiti stanovanje oziroma hišo. Na prostem se ne smemo zadrževati v neposredni bližini zgradb, da ne dobimo poškodb zaradi strešne opeke ali drugih predmetov, ki bi padli s stavbe v potresnih sunkih, ki sledijo v krajših ali daljših presledkih. Vsekakor je treba po vsaki nesreči reševati v prvi vrsti ljudi in jim nuditi prvo pomoč, nato živali, preprečevati morebitne začetne požare, ki so nastali zaradi poškodovane električne ali plinske napeljave ali drugih naprav, ki lahko povzročijo požar in nato še premično imetje. To so najbolj značilne naloge delovnih ljudi in občanov v okviru samozaščite, ki s svojo prisotnostjo lahko veliko pripo- LASTNOST DELAVCA SO Sl PRIDOBILI: V TOZD-1 KLEMEN Dominik, KV mizar — PE-8 POTOČNIK Peter, NK delavec — PE-7 PLAZNIK Tone, NK delavec — PE-7 KASTELIC Alenka, NK delavka — PE-4 PANJETA Kada, NK delavka — PE-7 LUKANC Bojan, KV zidar — PE-8 KLEMEN Anton, NK delavec — PE-4 2AVBI Stanislav, NK delavec — PE-5 CIGUT Milan, NK delavec — PE-7 POLJANŠEK Jožica, NK delavka — PE-7 MOMčILOVIč Slavoljub, NK delavec — PE-4 NADVEŽNIK Dragica, NK delavka — PE-7 BOJEČ Marija, NK delavka — PE-7 KALIŠNIK Franc, NK delavec — PE-8 URŠIČ Miroslav, NK delavec — PE-4 ŠIŠAK Josip, NK delavec — PE-4 RIBIR Marija, NK delavka — PE-6 ZUPANČIČ Janja, NK delavka — PE-4 ZUPANČIČ Anica, NK delavka — PE-6 KOVIČ Marko, NK delavec — PE-4 KLADNIK Marjan, NK delavec — PE-4 US Frančiška, NK delavka — PE-6 V TOZD 2 POTOČNIK Zvonko, NK delavec ROŠKAR Ana, NK delavka PANČUR Janez, KV mizar V DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB POHLIN Marjan, strojni ključavničar — PE-2 RAVNIK Hijacinta, pripravnik — ERC morejo strokovnim enotam civilne zaščite pri reševanju življenj in imetja ob najpogostejših naravnih in drugih hudih nesrečah. Štab, oziroma enote civilne zaščite, so razdeljene po strokovnih ekipah, ki imajo poleg že omenjenih nalog v miru, v primeru vojne ali vojne nevarnosti še dodatne naloge, in sicer: organizirajo urejanje in pripravo zaklonišč, skrbijo za zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin, vršijo evakuacijo prebivalstva in materialnih dobrin iz ogroženih območij, skrbijo in organizirajo preskrbo ogroženega in prizadetega prebivalstva, organizirajo zatemmjevanje stanovanjskih in drugih objektov in vozil, organizirajo in izvajajo radiacijsko, biološko in kemično zaščito, raziskujejo in ukrepajo o najdbi neeksplodiranih bojnih sredstvih, skrbijo za red ob zračnih napadih in drugih vojnih akcijah itd. Glede na geostrateški položaj SR Slovenije, ki je v primeru medblokovske vojne najbolj ogrožen del ozemlja Jugoslavije, preko katerega potekajo glavne komunikacijske zveze med vzhodom in zahodom, je pričakovati na našem območju močnejše zračne napade in eventualno uporabo nuklearnega, kemičnega in biološkega orožja, kar nam narekuje, da morajo biti enote civilne zaščite pripravljene in organizirane tako, da se hitro aktivirajo in pričnejo z delom, da so manevrsko sposobne za reševanje v najtežjih situacijah in da so tehnično in kadrovsko sposobne za delovanje v vseh variantah vojne. L. Jeran V TOZD RESTAVRACIJA HACE Dragica, NK delavka ŠTEBE Maks, KV natakar V TOZD TRGOVINA VVAGNER Stojan, NK delavec LASTNOST DELAVCA JE PRENEHALA: V TOZD 1 HROVAT Pavla, NK delavka — PE-8 CIGUT Milan, NK delavec — PE-7 SOVINŠEK Viktor, NK delavec — PE-8 SERKO Stanislav, KV avtoklepar — PE-3 JERAS Franc, PK mizar — PE-7 V TOZD 2 BURJA Franc, KV mizar HAFNER Florjan, KV mizar V TOZD 3 HRIBAR Ivica, NK delavka V TOZD 4 JAGODIC Franc, KV mizar V TOZD RESTAVRACIJA DROLC Ivanka, NK delavka V TOZD TRGOVINA ERAZEM Franc, KV mizar V DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB KOŽELJ Franc, KV ključavničar — PE-2 ULČAR Jurij, KV elektrikar — PE-2 KREGAR Dušan, KV ključavničar PE-2 „ TESTEN Ivan, KV kovinobrusač — PE-J KOČAR Stanislav, KV ključavničar PE-1 or BANIČ Štefka, KV prodajalka — ERD Kadrovske spremembe v oktobru 1976 Gradnja upravno-prodajne zgradbe V letošnjem letu smo ponovno pričeli z gradnjo upravno prodajne zgradbe, kar smo prenehali oktobra 1973. Neprimerni prostori, prenatrpanost prostorov in starost sedanjega upravnega poslopja, saj stoji že od leta 1904, nam narekuje, da naj se čimprej dokonča začeta gradnja, kar se predvideva v prihodnjem letu. Verjetno marsikoga zanima, kaj se gradi? V delu je montaža osebnega dvigala firme OTIS FREISSLER nosilnosti 600 kg za 8 oseb. Montira se telefonska centrala M 48 300/30, razen komandnega pulta, kar se bo montiralo pozneje, ko bodo montirane ostale instalacije. Z novo telefonsko centralo bo omogočena boljša povezava s TOZD-2, kar je v sedanjih razmerah nemogoče. Zgrajen je dimnik za centralno kurjavo. Stavba bo ogrevana s centralno kurjavo na toplo vodo. V kotlovnici bosta postav-'jena dva kotla TAM STADLER Z 800, sistem ogrevanja 90/70 °C. Voda iz kotlov služila za radiatorsko ogrevanje, za napajanje aklimatov in za rezervne priključke. V delu je instalacija prezračevanja. Naprave za prezračevanje so nameščene v kotlovnici. Zajem svežega zraka je izveden preko okenskih žaluzij. Naprave za Prezračevanje bodo montirane v prostorih za WC, garderobah, govorilnici, sejni sobi, Povsod tam, kjer je potrebno. Odvod onesnaženega zraka gre preko skupnega sistema in strešnega ventilatorja na prosto. Izvršena je instalacija vodovoda s suho nidrantsko mrežo ter napravljeni vsi od-f°ki Iz sanitarnih prostorov. Oddana so aluminijska dela za zasteklitev vhoda, prireja in kleti. . ‘Na južni fasadni steni so montirane Žaluzije, ki bodo varovale prostore pred s°nčnimi žarki. 1 laki v avli in stopnišču bodo iz kamna °Ziroma marmorja, medtem ko bodo tlaki v delovnih prostorih iz tapisona. Stropi v Prostorih bodo obešeni na stropno konstrukcijo, v katerih bodo nameščene svetil-Ke. vtičnice za elektriko in telefon pa bo-a° montirane v tleh. Predelne stene bodo izdelek STOL-a, prav tako tudi stenske obloge. Sedaj pa še poglejmo, kako bodo službe razporejene po nadstropjih: KLET: bo služila za skladišče pisarniškega materiala, blagajno, kotlovnico s strojnico, skupni bife za vse službe v zgradbi, telefonsko centralo s prostorom za telefonista in sanitarije. PRITLIČJE: bo služilo za razstavni prostor z govorilnicami, hkrati je v pritličju tudi glavni vhod in sanitarije. I. NADSTROPJE: je namenjeno za prodajno službo za domači in tuji trg ter sanitarijam. II. NADSTROPJE: je namenjeno za splošni sektor. V njem so prostori za kadrovsko službo, tajništvo, glavnega direktorja, sejno sobo, strojepisnico, razmnoževalni stroji, ekspedit ter prostori za sanitarije z garderobami. III. NADSTROPJE: je namenjeno za tehnični sektor in nabavno službo, sanitarije in garderobo. IV. NADSTROPJE: je namenjeno za finančni sektor, tj. za knjigovodstvo, finančno, materialno, za strojna knjiženja, za direktorja finančne službe, sanitarije in garderobe. V teku so razgovori glede gradnje II. faze razstavno-prodajne zgradbe in restavracije. Stremi se za tem, da službe ostanejo v istih etažah, kot so dosedaj določene, tudi v II. fazi gradnje. A. Glažar Z novo telefonsko centralo bo mogoče hitro vzpostaviti telefonske zveze Vzdrževanje priprav in naprav Pri površinski obdelavi lesa Tako kot je pomembno, da delovne turi>l"ave in naprave zavarujemo, je važno j- da jih vzdržujemo, da ohranijo vse tehtn°St'’ ^ smo j'h dosegli z vgraditvijo mke varnosti. Zato je potrebno vsako c pravo vzdrževati in popravljati posebej, Zah**ni oddelek Pa mora ustrezati vsem obi V3m varnost'- V obratih površinske ra