104 Glasnik SED 59|2 2019 Knjižne ocene in poročila Barbara Ivančič Kutin Avtorica navaja tudi načine, kako se pripadniki posameznih migracijskih tokov samoopredeljujejo v razmerju do pripadnikov drugih dveh skupin. V tem kontekstu je prelomno leto 1945: tisti, ki so prišli v Argentino pred tem letom, se imenujejo »stari« Slovenci, povojni priseljenci pa »novi« Sloven- ci. To razmejevanje ni zgolj točka na kronološki osi, pač pa izraža tudi raz- like v družbenem ustroju in ideološki pripadnosti. Navzkrižna stališča po- vzročajo vzajemno in strogo razmeje- vanje med nami (»mi«) in njimi (»oni«) ter ustvarjajo ločene skupine. Je pa med izjavami, ki jih navaja avtorica, zaznati tudi željo po preseganju teh opredelitev. Znanstvena monografija Nadie Molek, ki je podprta s številnimi citati in raz- mišljanji intervjuvancev (kar je še zlas- ti dragoceno), prinaša nova spoznanja o različnosti dojemanja slovenstva med slovenskimi migranti v Argentini, zato je bogat vir informacij ne le za an- tropologe, ki se posvečajo vprašanjem nacionalne identitete v manjšinskih kulturah, pač pa tudi za širok spekter raziskovalcev, ki se ukvarjajo s Slo- venci zunaj meja t. i. matične države, z njihovo zgodovino in kulturo. Knjižne ocene in poročila Tisa Kučan Lah* Vsakič znova sem na podlagi prikazov v medijih pa tudi v vsakdanjih pogovorih, ko je bilo govora o temi tujcev, ki se k nam priseljujejo ali pa preč- kajo slovensko ozemlje, začuti- la nekaj, kar je bilo globlje od izrečene retorike sumničavosti, nezaupanja in včasih čistega sovraštva. […] Čutila sem, da se v takih trenutkih premakne nekaj globoko v nas. Nekaj pr- vinskega. (str. 7) S to mislijo nas avtorica Anja Mlakar uvede v svoje delo, v katerem pred- stavi rezultate svojega raziskovanja in razmišljanja o Drugih in drugosti v slovenski slovstveni folklori. Tema- tiko avtorica predstavi strukturirano, od same konceptualizacije drugosti prek dosedanjih raziskav identitete in drugosti v folkloristiki, zgodovinskih Drugih, folklore in kolektivnega spo- mina ter razmišljanj o možnih razlogih za neskladja med zgodovinsko resnič- nostjo in folkloro do večnih Drugih in Drugih med nami. Tematika aktualnih Drugih, torej Drugih med nami, zaradi trenutnih družbenih razmer bralca še zlasti nagovori k razmišljanju o Dru- gih in drugosti ter o njegovem lastnem in družbenem odnosu do problematike. Tako lahko zapišem, da je knjiga izšla v pravem trenutku in je odlično izhodi- šče za iskanje odgovorov na vprašanja, ki se nam porajajo ob aktualnemu do- gajanju v našem vsakdanu. Knjiga je preoblikovana doktorska disertacija in ima poleg predgovora, uvoda in zaključka sedem tematskih sklopov ali poglavij. V uvodu avtorica predstavi termina »Drugi« in »drugost«, nakaže pa tudi na obe kategoriji Drugih, ki ju obrav- nava v nadaljnjih poglavjih: tako opredeli Druge, s katerimi so se pre- bivalci slovenskih pokrajin srečevali v preteklosti in so se ohranili zgolj v kolektivnem spominu (v slovenski slo- vstveni folklori so med njimi največji pečat pustili Turki, Francozi in Huni, na katere se avtorica tudi osredotoča), in Druge, s katerimi smo v vsakdanjem stiku (tu so najpomembnejši Romi, Judje in aktualni Drugi – priseljenci). Knjigo nadaljuje poglavje o konceptu- alizaciji drugosti, v katerem se avtori- ca osredotoči na izvor samega procesa drugačenja, na potrebe, ki jih razume kot tiste, ki pripeljejo do drugačenja in konstrukcije Drugega, na same defini- cije Drugega ipd. V drugem poglavju avtorica bralcu predstavi tudi doseda- nje raziskave identitete in drugosti v folkloristiki, nato pa v tretjem poglav- ju preide na konkretne primere drugo- sti v slovenski folkloristiki. Tam sprva nameni pozornost Drugim, s katerimi so Slovenci prišli v stik v zgodovini, za potrebe raziskave pa te zoži na tiste zgodovinske Druge, ki se v slovenski folklori pojavljajo največkrat – Tur- ke, Francoze in Hune. V tem poglavju poudarek namenja predvsem »razmer- ju med folkloro in zgodovinsko re- * Tisa Kučan Lah, študentka 2. letnika, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Zavetiška 5, 1000 Ljubljana; tisa. kucan@gmail.com. ANJA MLAKAR: Skrivnostni tujec in demonski sovražnik: Drugi in drugost v slovenski slovstveni folklori. Založba ZRC, ZRC SAZU (Studia mythologica Slavica – Supplementa), Ljubljana 2019, 239 str. 105 Glasnik SED 59|2 2019 Knjižne ocene in poročila Tisa Kučan Lah sničnostjo z namenom ločevanja med elementi in motivi, ki so splošno fol- klorni, in tistimi, ki se skladajo z zgo- dovinsko resničnostjo« (str. 48). V podpoglavja, v katerih je pozornost namenjena posameznim skupinam Drugih, so vključene tudi povedke, ki jih je avtorica, če so objavljene v celo- ti, navedla v obliki iz vira, saj je s tem želela čim pristneje prikazati jezik pri- povedovalca. Med zgodovinskimi Drugimi se avtori- ca temeljiteje posveti Turkom, ki so na Slovenskem pustili pečat v času svojih vpadov. Njihova podoba v slovenski slovstveni folklori se »sklada s podobo demoniziranega barbarskega sovražni- ka« (str. 55). V pripovedkah se poleg njihove krutosti in barbarstva pojavlja- jo tudi religijske dihotomije ter etnič- ne podobnosti/različnosti in jezikovne drugačnosti. Tem značilnostim Turkov v slovenski slovstveni folklori se av- torica podrobneje posveti v odlomkih o ustanovitvi novih naselij po napadu Turkov, zamenljivosti različnih vrst drugosti v folklori in o pomenu tega za folkloro o Turkih. Piše tudi o njihovem odnosu do fizičnega prostora, zadnji dve podpoglavji tega sklopa pa name- nja nadnaravnemu v folklori o Turkih in liku junaka, ki je premagal Turke (npr. Peter Klepec). Zaradi okupacije slovenskega ozemlja v času Ilirskih provinc so za slovensko folkloro postali pomembni tudi Fran- cozi. Slovstveno folkloro o Francozih je avtorica skrčila na manjše katego- rije, utemeljene na podlagi podobnih vsebinskih motivov. Kot zadnje iz te skupine v nekoliko krajšem poglavju predstavi še Hune, ki so v slovenski folklori prav tako pustili močan pečat, čeprav je po njihovem odhodu z oze- mlja današnje Slovenije to območje prečkalo še kar nekaj, kot pravi avtori- ca, barbarskih plemen. O razmerju med folkloristiko, zgodo- vino in kolektivnim spominom avtori- ca razmišlja še v dveh krajših poglav- jih, nato pa v šestem poglavju preide na že prej omenjeni drugi sklop Dru- gih, ki jih imenuje Večni Drugi. V to kategorijo uvršča etnične skupnosti, s katerimi so imeli Slovenci dolgotraj- nejši stik, osredotoči pa se na Rome in Jude. Sama pravi, da je prve izbra- la zaradi njihovega velikega vpliva na slovensko slovstveno folkloro, druge pa zato, ker so imeli velik vpliv na fol- kloro drugih narodov, s katerimi smo imeli pogostejše stike. Romi, ki na območju današnje Slo- venije bivajo že več kot 600 let, so v slovenski folkloristiki precej opazni, spremljajo jih mnogi stereotipi, nji- hova podoba pa je izrazito mistična in ambivalentna. Avtorica v tem poglavju predstavi zgodovino Romov, njihov položaj v Sloveniji, folkloristične razi- skave in slovstveno folkloro o Romih; tej nameni več podpoglavij. Čeprav je slovenska folklora o Judih ze- lo skromna, se tradicionalne predstave o njih prenašajo skozi stoletja in so pri večinski skupnosti aktualne še danes. Tudi tukaj nas avtorica popelje skozi podpoglavja o zgodovini Judov na Slo- venskem, seznani nas s problematiko njihovega raziskovanja ter predstavi Ju- de kot Druge v folklornih predstavah in slovstveni folklori o Judih. Kot zadnjim se v nekoliko krajšem sedmem poglavju avtorica posveti še aktualnim Drugim – priseljencem v sodobni Sloveniji in njihovi etnični drugačnosti, »saj je kulturna raznoli- kost sestavni del današnje družbe in folkloristi svojo pozornost obračajo na medkulturne in medetnične stike ter na vlogo, ki jo ima folklora v proce- sih, ki se nanašajo na identiteto« (str. 197). V tem delu knjige se – sodobne pripovedke še niso sistematično zbrane – opira predvsem na še neobjavljene vire. Predstavi predsodke do prišlekov, ki jih npr. prepoznamo v pripovedkah o kontaminaciji hrane v lokalih v lasti tujcev. Te pripovedke izražajo negativ- ni odnos do prišlekov in dvom v stikih z drugačnostjo v slovenskem okolju, zaradi svoje aktualnosti pa lahko moč- no vplivajo na življenje obravnavanih in odnos družbe do njih. Avtorica na koncu poglavja opomni, da je ta te- matika še precej neraziskana in zato primerna za nadaljnjo obravnavo in dopolnitev. V zaključku Anja Mlakar smiselno povzame svoje ugotovitve in opaža- nja. Ugotavlja, da se pri mehanizmih drugačenja odražajo predvsem Drugim pripisane negativne lastnosti in dej- stvo, »da vsaka doba ustvari svojega lastnega Drugega« (str. 211). Knjiga je vsekakor strokovno podkre- pljena in obogatena z mnogimi ugo- tovitvami in citati domačih in tujih antropologov, folkloristov, etnologov ipd., obenem pa je napisana dovolj pregledno in jezikovno dostopno, da je zelo zanimiva za širše občinstvo in navsezadnje tudi za študente, ki bi se želeli poglobiti v sodobno in preteklo razumevanje drugosti in Drugih.