—•¦*< 5i >»•—
Ledene cvetice
je Ijnbi Uog ustvaril cvetiee človekn v radost io veselje, poslal jih je Šg^doli na zomljo. da si vsaka poišče prostorček, kder bode rastla, vspevala in cvetela.
A neizkužene evetice uiso poznale ne pota, m> krajev. najmaDJSe izmej njih so se cclo bale dolgega potovanja. Svitle solzice se jim udero po lepih lifcieih in milo prosijo Ijubega Boga. da bi jim dal voditelja Da pot.
Dobrotljivi Stvarnik se nasmeji njihovej tesnosrčnosti in bojazni, razdeli je v tri oddelke ter jim obljubi voditelja, ki je bode v vsakem kraji in ob vsakem (Sasu varoval nevarnostij. Cvetice so bile zadovoljne in Gospod jim veli odpotovati. In glej! Jedva se poda.jo na pot vže jim priskače ljubezniv deček naproti. Zdrno zardela Jiea so mu krilj beli, kodrasti lasje in njegov gtes j*1 bi) prijeten kakor sladko petje drobnih ptičic. Rokli mu so vigred. Lehkonoge. bojazljive cvetiee prvega oddelka so se mu takoj pridružile in mu sledile; bili so: snegobeli zvouiki. ralilo rdečkaste vetcrnice, višnjave jeternice, modre rjjolice in še mnogo, mnogo drugih. Bohotne cvetice drugega oddelka: dehteie rože, oSabni naprstniki, pogumni ostrožnik, žare^-e lilije in .še inuogo dnigih, katerim se je belolasi deeek dozdeval neizku^en in preošaben, šle so svojo pot naprej. — Ne dolgo in srečajo zalega mladcniča lepe vitke rasti. Dopade) se jim je in pridružile so se njemu. Bekli mu so: sel vročega poletja. Na poti so ostale sam6 zakasnele cvetiee tretjega oddelka, katerim se je vže na počasnej lioji videlo, da se jim ne raudi naprej; bile so to: žarno cvcteie georgine, raznobojue astre, bledoliSni podleski, jasnooki zimzelen in Se liekaj drugih. — A tudi tc niso ostalc same. Pridružil se jim je mož krepke rasti', zagorelih lic. Napovednika jeseni so ga zvaii Ijudje. Pozdravil jih je kot stare znanke ter jim ponudil svoje prijateljstvo in voditeljstvo. Zaupajoč »jegovej izkusenosti ii) trdnej ZDafajnosti, udale so se njegovemH vodstvu; že ce]6 najzadnejše so se pridružile njegovej četi \n izginile za gorami. Kraalu za tem pride star raoi. Dolga brada in vcdki lasje so 11111 bili beli kakor sncg in le s težavo je hodil. Česlo je postajal, opiral sc na berlo, gledal v daljavo in zmajeval nojevoljno s svojo sivo glavo. Hil je gruden — ali kakor so mu Ijudjc sploh rekli starček-zimec. Kcr ni nikogar pričakal, splezal sc je s poslednimi mofrai na vieoko goro, s katere se je videlo dalef na okoli. Zagledal je tudi svoje toviriše, ki so se vsak s svojo četieo razhajali «a vse strani svcta. Žalost ga obide, solze se. mu udero po lioih in siroke gube se mu vležcjo raz eelo in liee. Ozre se v nebo in s tresoeiin glasom vzdihn« k liogu: nZakaj si me pozabil?" — In videč radost svojih bratov. vzkipel je od joze ter godrnjal zoper Hoga. A gospod ga zavrne: ^Zakaj je tvoje sree nehvaležno se obrnilo od mcneV Kako si mogel misliti, da sem te pozabilV Ali si mogel vedeti. da morda zate nisem prihranit še ve^je ra-dosti. Naineraval som, izročiti tcbi vso cvetice, da jo od časa do časa vzameš v svoje rarstvo — a sedaj jo bodem izročil materi zemlji, ker Ha srci, v katerem prevladujejo stiasti, se slabo počiva. Predrznil si se celo godrnjati zoper mene, zatorej ti bodem poslal praviino kazeu.
Nato je Bog nstvaril nove cvetice, — a imelo niso ne baiTe, ne živUenjs, pe vonjave, niti cvetja. Bile so ledene cvetice — jedini kras mrzle zime. N^m ia
—•¦<   oo   >¦•----
žalosten je odhajal starvek s svojitni cveticami. Spomina.1 se je besed Gospodovih, zamiijene sreče in britko se je kesal.
A Bog je dober in usmiljen. Ganila ga je osoda nesrečnega star5ka in mislil je. kako bi storil, da bi se tudi toli cvetic ljudje vcselili. Poslal je na to zlato solnSece, katero je z najmilejSitni svojimi žarki obsejalo ledene evetiee in ti J.arki so V cveticah zablesteli kot najlepši biseri, ki so očarali sleharnega gledalca.                   
Od  tedaj  si  stareek  neutnidljivo   prizadeva,  da goji in brani svoje evetiee           
kolikor zna in more.  In ko vže davno ni nobene evetice veb v naravi, dihne on          
Kvoje nežne cvetice na naša okna, da se jih vzradosti ataro in mlado.                            
Jz tiemškega prcrelci J. M.