Defenzivna vožnja — pogoj za varen promet
Za varno vožnjo so potrebne določene spretnosli. ki jih mora voznik pridobiti v avto šoli. Spretnosti, ki so na ta način pridobljenc, so izra-žene v obliki družbeno priznanega potrdila, ki je garancija oziroma naj bi bilo verifirirano znanje o prometu, medtem ko se resnična »šola« šele pričenja.
Vožnja motornega vozila je zelo odgovorno delo, za katero je potrebno skladno funkdoniranje telesnih in duševnih zmogljivosti posameznika. Vsakdanjih pro-metnih situacij, ki se bfiskovito menjajo, je veliko. in le vešč voznik jim je lahko kos.
V strokovnem svetu je zelo poznan izraz »defenzivna vož-nja«. Mnogi si pod tem predstav-Ijajo marsikaj drugega, kar v re-snid pomeni. O^novne značilno-sti defenzivne vožnje so nasled-nje:
opazovanje, razmišljanje in predvidevanje.
Od vsakega posameznika se pričakuje, da ima, oziroma bi moral imeti sposobnost prilaga-janja vožnje trenutnim razme-ram na cesti. Prevelik občutek za previdnost, ki največkrat pppe-Ije do oviranja prometa (počasna vožnja). je ravno tako nevaren, kakor vožnja voznikov, ki agrc-sivno vozijo (prehitra vožnja). Eni in drugi verjetno ne poznajo ali ne upoštevajo načina defen-zivne vožnje.
Izkušen voznik vozi dokaj hitro, se ne utrudi ter s svojim dolgoletnim vožniškim stažem in izkušnjami ne dovoli da bi ga ne-
predvidene okoliščine v prometu pripeljale v neposredno nevar-nost. Tak voznik je za sopotnika velikokrat uganka. saj njegov način vožnje ne kaže posebnega zanimanja za dogajanja na cesti, vendar je vedno pripravljen na pra\očasno ukrepanjc. '
Njegov nadn vožnjc je defen-ziven, predvideva presenečenja in je ob določenih situadjah, kot so: otroci ob vozišču, vožnja mimo avtobusa, ki stoji na posta-jališču, bližnjem križišču ne glede na prednost itd., vedno pripravljen ukrepati.
Tudi v mestnem vrvežu se bo tak voznik hitro znašel in ukrepal ter se ne bo zapletal v razne ma-nevre po nepotrebnem, raje se jih bo izgonil. Pri sami vožnji bo vedno razmislil (še ko ima čas), kaj storiti, če bi kdo skočil, stopil.
zapeljal predenj itd. V takih pri-merih bo njegovo reagiranje in ukrepanje podzavestno, kar se bo pokazalo v spremen jeni hitro-.sti vožnje.
Odsev trenutnega razpolože-nja, ki se v vsakdanjem življenju -hitro menja, nas lahko zavede. Posledica takih momentov so ne-sreče, ki jih družba in posamez-nik drago piačuje.
Zato si je Ireba zapomniti: ko smo udeleženi v prometu, bo-dimo vedno pozorni, razmiš-Ijajmo in predvidevajmo, kje iahko pričakujemo nevarnost, saj le tak način omogoča prvoča-sno reagiranje in ukrepanje na določeno situacijo. Tako se še pravi čas izognemo nesrečam, ki dan za dnem terjajo velik cestni davek.
JOŽE JAGRlČ