Na svitlobo dane krajnske kinetijske družbe Tečaj V. srèdo 10. Svečana 47 List 6 Popotnik. opotnik pridem čez goro, Od doma vzamem še slovo In kamor se oko ozrè ? 5 Povsod se mu nov svet odprè. Tad tukaj solnce okr o g j Dolino vidim, hrib in log; Pa naš hřib lepši zelení In solnce naše bolj bliši Tud tu cvetó cvetlicice Po njih šumé cebelice j ? Pa naših rož je lepši cvet Cebelic naših slajši med. ? Skoz mésta hodim in vaší Povsod drugaè se govori j ? Jez, ptujc, nikogar ne poznam In vsred ljudi povsod sim sam. i Prijatli se objemajo Pojejo, si na pí va jo ; 1 Jez grem po poti tih mem njih Vse prazno v per sili je mojih. ? 9 i 2 Dežela ljuba, kje lezis, Ki jezik moj mi govoriš Kjer znanci moji še živé Prijatli moji v grobih spé Zdihujem, prašam vedno: kjé? Prijatli, k vam želi sercćj Perute imeti si želim, De k vam do mû, ko ptić, zletiin. Potocnik Priiioroeilo hodate reži za setev v V gojzdih ili po niivah Ze po ećkrat je bilo v Novicah povédano, kakó 1 jzdnih go línali ali iz sé kani h prost ali d m zopet mlado drevj sejati, de se po njih edi. Mislim tedaj tištim ? ki obsevajo frate ali izsékane goline ne le z lesnim ? semenam, ampak sejejo vmes tudi seme neke réží kteri po nemško Staudenkorn (Eiskorn) pravijo, po slovensko jo borno pa košato rez imenovali, zató kér se mocno razraste,—alipa kesno rez, kér.dve leti ali práv za prav reći, poldrugo leto od setve do žetve potřebuje. Imenovana réž da mečji zernje, debeljši in daljši slamo, kot navadna poljska ozimna rez će se na dobro in moćno zemljo seje; na slabi lahki zemlji pa ne donése. Ona se moćno zakorenini in vraste v dobri gojzdni zemlji, kjer jo sejejo že koj spomladi in okoli krésa; tistiga leta je pa ne žanjejo, kér klasja ne storí, ampak jo pokosijo alí popasejo na jesen v travi; po tem takim se še le práv moćno zgosti in izraste pred zimo, de drugo leto debélo zernie in veliko slamo donese. Tako sejana ^ V rez poverne obilno trud in delo, zakriva in varje pa tudi mlado pognano lesno rastljino v per vih dveh letih. Práv koristno je tedej gorskim gojzdnikam tako rež sejati, kér zraven gojzdne reje 11a izsekanih golinah še žito prideljujejo. Ne le po fratah ali izsekanih plešah se da po nji nar hitreje in nar lepši lesna mladina zrediti, ampak tako naj storí vsak, kteri hoće tudi po drugih gladkih pro storih, kjer nikoli drevja ni bilo, mlade gojzde za rediti. Češki gojzdniki sejejo po izsekanih golinah potem kadar drobnino sožgó ali posék šare poće 9 dijo, na spomlad gojzdno rež, vmes pa na pol ovsa ali jare reži in zakopljejo sejano zernje; v jeseni tistiga leta že pridelajo ovsa ali jare réží obilno , gojzdno rež pa še le v jeseni druziga leta žanjejo. Ta rež je te lastnosti, de se v pervim letu med jarino vsejana, moćno zgosti in vraste, v pa ne gré: po 4 do 12 bilk izraste iz eniga zerna; obrodí bogato klasje, ktero je zlo moćnatigazernja. drugih krajih po Nemškim sejejo košato rež med ajdo, ter jim ni treba réží posebej za kopovati, kar je počasno in trudljivo delo. Po već nemških krajih sejejo košato réž po se z imenovanim obsejanjem in sploh z gojzdno rejo njivah, ki po mnogih skušnjah da ďes eter no žerno _ . V _ • * I V • v • • 1*1 • ,* • i • « 1 • 1 • Iv 4 , 1 • 5 pecajo v • 9 pr vstreci ce jim koristniga v tedaj več, kot navadna ozimna réž, in tam kjer so reci povém, kakor je šega po mnogih deželah. gojzdno réž na polji sejali, so spoznali, de je za Avstrijanski, štajarski in ćeski gorjanci, ki se ve- nje setev pol menj semena potréba, kot za setev del aw, ^„MJW.CW ^OIY. IYI Î3V, V gojzdnim posekovanji in dervanji živij ? navadne ozimne réží ; verh tega nepotřebuje gojzdna řež v pervim letu nič obdelovanja, da pa dobro Mratek zapopadek postáv za družino. pico. " ) Imenovana košata rez pa morde ni kaki po sebniga plemena, ampak je navadna ozimna rež prerodí se v košato rez le zato, kér se pred ča ? (Dalje) III. Od dolznosti poslov v službi Posel dolžán, vsako sebi naloženo delo ra |J 1 L/l UUl Oly V l\ UOíilU 1 t/ti IV/ mJ CA i/ \J * AVyl JH CU tU" | v «viwwnj » owiiv sam vseje, in se zastran tega, ko je za časa vse- dovoljno, urno in zvesto opraviti in se ne sme s jana, v dveh letih gosto vkorenini, viga leta vtravi, se pokosí in potem mocno izrasa £j*X l/d»rt V JSC— vu/» vmj ij. v , umu ni ma r L.11U up lavin, lil 3C ItC OUIC in ko se per- tem zgovarjati, de bi naloženo delo imelo od ka kiga sopôsla opravljeno biti CIU IIIUUIIU lAldStt mg» ovpvr^xt* upiu*iji/iiu MHlj alÍ pa , UC Uil Ait* l letu debele bilke, delo vdinjan ni. Brez perpušenja svojiga gospo obrediti. Spridi se darja nima posel pravice, druzíh ljudi na pomoć prepiru in raznašanju de on za to in razšopiri, de zamore v dru moćno slamo in bogato klasj« pa taka rež koj in postane zopet navadna dom če se ob pravim času ne seje, ali čez leto ne kosi setvi po ali če se po navadi v jeseni, enako dru ? seje J. Pajk Keja in pitanje goveje živine* (Dalje.) Poprej rečenimu nasproii skušnja kaže, de se govedo le po tišti meri redi in odebeljuje, kolikor o bil nisi je tečnost piče. To se pa pri po daljšanim pitanji le toliko časa godi, dokler pi tanje dognano ni; po dognanim pitanji pa odjen juje redivnost piče, ki živinčetu ne tekne več ka kor popřed in se poslednjič čez potrebo pokladana ne splačuje več. Zraven tega opomnim, de se goveda v zaćetki pitanja od centa vžitiga sená ali kake druge piče, ki ima 1 centsenene tečnosti * # vi* ^V 1 1 • 1 • • v# i # • i 1 « ) bolj poredijo na životi in na mesi, kot se poredijo malo pred dognanim pita nj em z enako v sebi, mero sená, zato kér so tačas menj pozresne bolj kočljive in se le po bolj vsečni kermi ozirajo in obilniši pojedi pervabiti dajo. Sicer pa že sama pamet -> pi H bíii ■ ■■ riife veliko težji, mora de se volu, ki je že zlo spitan in tedej tudi vsikdar po meri njegove životne teže več klaje dajati; medel fkumern) vol zamore po pitanji pridobiti tretji del životne teže več, kakor je je pred pitanjem imel. De bi se ta reč na tanjko spoznala, naj živinorednik tole prevdari: Siehernimu živinčetu je v zdravim natornim stanu od stvarnika toliko životnosti in kroglosti od-ločene, kolikor je po svojim namenu za življenje potřebuje; v tem stanu živina ni media, pa tudi pitana ne. Je pa sicer zdravo živinče zgubilo to ptrimerno životnost, željno hiti pridobiti si, kar je zgubilo, torej začne bolj požrešno biti, in celo življenje živinčeta je takrat le na živež obernjeno; kolikor huji pa je zahirano govedo, toliko hitreje mu natora pomaga, zastradano si nadomestiti. Kdor svojo živino fbodi si za pleme ali za molžo, mlado ali staro), spod natorno primero glešta in nje potrebno izrejo s slabo in nezadostno klajo zatira, si sam sebi škódje, kér še to malo pičo, ki je živin cetu daje, brez dobička zaverže. Takó zanemar jene goveda nimajo nobene cene, kér nimajo ne mesá, mleka, in tudi za pleme potrebne moći ne. ne loja, ne (Dalje sledi.) Gospod Dr. Orel sejejo po malim košato rež (Stauden-korn) že tri leta, torej bi nam prav ljubo bilo, ko bi nam ob kratkim svoje skušnje v Novicah oznanili in povedali, kje bi se nar lože pohvaljena rež dobila. Vredništvo. *#) Zvediti tečnost mnogoverstne živinske piće so kmetij učeni možje dobro k seno za mero p i i kteri vse druge pice v njih tečnosti primerjajo, in po ti primeri izda ali redi 1 cent sená toliko kot 3 centi pšenične slame i 1 t 1 6. list No v 11 11 n 11 li li li li li i li li li li 2 centa in pol ovsene slame , 40-50 funtov zitniga zernja i krompirj 1843 2 centa 2 centa in pol repe i. t. d. (poglej Vredništvo. najemati, kér se po tem jedila perložnost daje. Posli , kteri svoje službe malopridno, leno in z nevoljo opravljajo, ali se sicer nespodobno za ■ Vf mi- M m m 1 « mm m ~ . ~ « * derže, in po takim djanji morebiti gospodarja per siliti mislijo, de bi jih iz službe spustil, imajo biti samovoljno kaznovani in k dopolnjenju svoje službe ojstro persiljeni. Brez pervoljénja gospodarjeviga se ne smé noben posel ob netleljah ali praznikih po kerčmah ( oštarijah }, plesiših , shodili i. d. klatiti per volil, ima ob ce je naroceni pa gospodar poslu izhod uri zopet domá biti. Posel je dolžán, za njemu zaupane reci dober stati, in gospodarju vse izročiti, kader iz službe gré. Ce je pa pôsel po svoji lenóbi ali zanikerno sti kaj pogubil ali popačil, ima gospodarju škodo poverniti, in gospodár ima tudi pravico, svojo škodo od lona potegniti. Če pa posel kake samovoljne hude delà dopernaša, mora po ukazu strahovavnih bukev in po policijskih postavah kaznovan ali štra fan biti. Tisti ljudjé, ki pôslam k raznašanju, k tat vini ali k drugimu malopridnimu zaderžanju perložnost daj ej o , imajo razun poverniJa škode, tudi še z ojstro kaznjo na životi pokorjeni biti. De se pôslam perložnost k igranju za denarje odvzame, se imajo gosposkini služabniki, župani in persežni možje večkrat, posebno ob nedeljah ali praznikih, neprevidama v kerčme in druge zberališa podati ? na znanje dati. in v prepovedanih igrah zapazene igravce (Dalje sledi.) Prošnja farniaiiov do sojiga faj mostra« (Dalje.) Pa ravno pomanjkanje tacih mater in ocetov, ki ne morejo brez jeze kaznovati so djali je spet ena nova stran, ktera bi vam sole priporočevati mogla, kér se kaznovanje otrók ne le veliko bolj po zasluženji, ampak tudi veliko previđniši, in brez nevarnosti zgodi. Tudi pri nar veeih p regres en jih se tuk ej y kakor je to že po posebnih šolskih postavah prepoveda no. zunej šibe nob eno drugo orodje v roke ne vza i me; in tudi siba se, kakor nar ojstrejsi kazen, le po r e d k i m in vselej s p o p r e j š n i m p o d u č e n j e m rabi. Predenj namrec šolski učenik kakosno tako ojstrejsi kazen kakimu šolarju nameni ali prisodi, je zavezan, njegovo zadolženje dobro preiskati, in šolskimu vlad-niku, to je, fajmoštru ali vodju povedati. In po tem še le, če tudi šolski vladniktakošno kazen za pravično in potrebno spozná, jo sme pričo njega ali pričo sta-risev, ako zraven priti hočejo ali morejo, nad otrokam spolniti. Navadno se tako kaznovanje tudi ne zgodi od šolskiga učenika sa miga kteri bi utegnil vcasih, zlasti razžaljen bil, lahko preojster biti; am kader je on sam pak od kakiga druziga, kteri je od šolskiga vladnika v to odbran. Tokó so tedej šolske kazni, zraven tega, de 30 stopnji pregrešenja veliko bolj primerjene, tudi pri njih spolnovanji vse nevarnosti proste. Iz m sicer v spomm slavniga rojstniga dneva Njih Cesar tega vidite so na koncu te zlage rekli koko šola ske Visokosti Ivana (21. Prosenca) nar pridnišim ućen po trojni poti, namreč: z ukam, vajo, in s hvalo cam risarske sole darila v svitlih novih tolarjih. in straham otroke h kreposti ali lepimu zaderžanju Namesto družbiniga vodja, ki zavoljo opravkov niso domá napeljuje, in koko ona, ce je v dobrim stanu, veliko bili, so po dokončanim nagovoru in po razsodku tukaj-gotovši, to od zgol polnisi in sirji ta namen doseže, kakor pa se sniga učitelja, gosp. J. Oblaka delili letas visokorodni -Waxen stein ski, vpričo veliko čast- domace izreje, zlasti od nevednih ali pa malo grof Oton Barbo pobožnih starišev dočakovati zamore. — In to je nar veći nih gospodov in udov obertniske družbe, naslednjim učen- cam sledece darila: Blažetu Marovtu, mizarskimu in pa Janezu in nar imenitniši koristnost, ktero sole ne le posame silim otrokam. ampak ce li m družinám, celim sose skam, ja celi domovini prinesejo. Zakaj, kakor véste: Borofskitu, malarskimu podmojstru, slednjimu po dva eno je poglavitno potrebno, in to je krepost ali po- tolarja. Antonu Lampicu, tesarskimu učencu, Ja-božnost. Od nje visi vsa naša prihodnja, in kakor nezu Večajitu, mizarskimu podmojstru, Francetu hoćemo pozneje še nemalo bolj prevdariti, tudi v meri naša časna sreća. Pobožnost nar veči Podkrajšeku, pasárskimu učencu, Balantu Zadni , pravi s. pismo, karju i pasárskimu podmojstru in pa Alojzju Hartiku ? (Tim. I. 4, 8.) je za vse dobra, kér ona ima obiju- rokovičarskimu podmojstru: slednjimu en tolar, bo sedanjiga življenja (sedanje sreće) in prihod- Pohvaljeni so bili RoslerFranc, strugarski pod njiga. Ce pa k takimu napeljevanju h kreposti, kakor mojster. — Wohlfart Vilhelm, tkavski podmojster. smo od konca rekli, pristopi tudi še drugič modro in Janez žlahtni od Mulić Palmberg, ključarski podmojster.— Janez Berthold, zidarski podmojster in pa vedno brihtanj e uma ali glave ali z drugimi besedami: zbudovanje in ojstrenje njih umetnosti in prebrisno- Ludvik Rub esa, mizarski podmojster. in tretjič tudi poduk v tacih z nan jih, ktere so Iz nagovora, s kterim so gosp. grof Barb o zbraně v vsakim stanu nar potrebniši in nar koristniši, nam- učence k zmirej veči rec pridnosti budili, le sledece vazné poduk v branji, pisanji in raj tanji; tedej se besede tukej perstavimo: „Mládenči! časi so se spre- zamore reci, de je v takim poduku vse zedinjeno, kar obernili. Dan današnji niso ljudjé već zadovoljni s sta- dragi je k dobri izreji potrebniga in de tokó izrejeni otroci rimi, slabimi, nepripravnimi, burnimi in od vsih platí perpravni postanejo, pozneje v obilnisi mi izdelki, ampak hocejo imeti blagó lično, pripravno V ti obertniski šoli dobite meri sojo časno in věčno srečo uterditi in zveršovati. po novi segi m po cení. Poglejte tedej glavo pristavili so z pomoleno rokó in povzdignjeno kokó velik je prid solskiga uka ce je po godu! Tukej so eno rosnjo (Weile) premolknili, in potem urno spet poprijeli. In vundei so djali vam s tem ? kar sim vam dosedej od poglavitne koristnosti sol skiga uka povedal, še kratko in malo nisim vsih do brih straní razlozil, ktere šola za stariše in otroke w ima, ali saj lahko imeti zamore. In če ta poglavitni ? sad šolskiga poduka, od kteriga sim vam dosedej go voril. po nekakim izgledu s. pisma — zlatimu jabelku v sreberni posodi permerim: tokó varn zraven tega zamorem tudi še zaterditi in obljubiti, de vam vaši otročiči, ako jim boste pustili ga vtergati, ne bodo brez priloženih ali podloženih lepih zelenih peresic domu přinesli. Mislim, de ne bote teško uměli i tem reci hočem. Menim namrec, de boste iz šole jo napravite , zraven popřej imenovanih posrlavitnih » kaj s ako do- ? brot tudi še mnoge druge koriste in pomočke dosegli ; in nemorem se zder i za se in za soje otroke žati, de bi vam jih saj ob kratkim ne razlozil. Nobe nimu zmed vas so djali nemore biti neznano ? ka košno moč de navada v člověku imá, in koliko de je na tem ležeče, de se precej v mladosti vsega dobriga privadi. Sv. pismo pravi : (Pripov. 22, 6.) kar se ml a denic navadi P1 u ? od tega „Pregovor je: tudi star ne odsto- Tudi pri nas imamo pregovor : Navada je železná suknja. S tem hoćemo reci, ,de je navado teškó sleči, ali teško se poboljšati, če se je kdo v kako h ud o navado zapledel; pa de ravno tokó tudi dobra navada pri člověku veliko moć ima, ga pri dobrim obderžati, zlasti ako se je V ze ? v pervih letih začela. - In mnoge takošne dobre navade si pridobiti, otrokam ravno šola nar lepši in nar pogostniši priložnost da. — Le nekterih hoćem opom- so djali in se zopet od nas proti mat era m niti obernili. (Dalje sledi.) II elite v častnili daril vse , césar potřebujete, brez plačila: poduk, risarsko pripravo in predpodobe. Poslužite se lepe priložnosti. Saj bo le k vašimu ne ? k priđu las tni mu priđu, k priđu vaše rodovi tistiga kraj a ? kjer se boste vselili, in v čast domovine". Zahvala in prošnja (Dalje.) de so začeli šolski prijatlji na učil-(Pádagogik) se ozirati, in de si šolnikarji (Sçhulmànner) prizadevajo, pripravnikam v o obuditi. Lánsko leto je Cel- nice Hvala Bogu, detovodstv P d za 1st skim pripravnikam taka mila spodbada od dveh strani pritekla; perva je došla iz Celovca, kjer je neki iskreni rodoljub vesletni tečaj Ljubljanskih Novic enimu pripravniku v Celi bil omislil ; drug pa je došla iz Grad več ( ea, od kodar je neki prepoštovani mladine prijatel pletenih cekinov Celski pripravnici za darila poslal in sporočil: naj bi se tištim pripravnikam na koncu leta v dar podělili, ki so se v lepim djanji in v dobrim učenji nar bolj obnesli. Pervo teh zla tih daril je dobil pri posledním občnim klicanji 3. Serpana pripravnik Rok Orač iz Šmarske fare, kar je Graški časopis imenovaniga mesca bil razglasil. Taki in enaki mili dari domaćih in stranskih dobrotnikov pa tudi niso ostali brez dobrih nasledkov in so v naših mladencih veselje do branja koristnih bukev obudili ; zlasti pa po slovenskih bukvah prašajo, tako de so dvoje Novice za vse premalo ho- ? zató sta dva domaća dobrotnika se dru dile tisa N drugiga pa za pripravnike » dva iz letas naročila: eniga za šolarje 4. klasa To je vse lepo in dobro, pa slabimu stanu pripravnikov (preparandov) s tem še vunder ni popolnama pomagano; in po mojih mislih tudi sole po deželi ne bodo mogle pred v dober stan priti, dokler pripravniki potrebnih pripomočkov ne bodo dobivali, in učiteljski dohodki ne bojo poboljšani. Za šolarja vsakiga drugiga šolstva še stariši koliko toliko skerbijo, se zavoli t- 5 ali stiftenge dobijo, ali pomoge v poslednih lo vah (testamentih) izročijo; le pripravniki učilištva vsih V risarski soli obertniske družbe V Ljubljani. pripomočkov pogrešujejo. Mladenci od ubogih starišev (od Vednosti rokođelskiga stanu bolj povzdigniti deli bogatih tako ni nobeniga) pridejo v pripravnico negodne - * ^vuuu Muij jju T /iui^niii j uvii MU^auii iaau ni iiuuuni^u j piiuvjv ? ^II^IMTIUVV ^ obertniska družba (Industrie-Verein) v Ljubljani učenosti in nezmožni na pomoći; namesto de bi se 0 veseljem svojimu pokliču udali, imajo skerbi za V « V zivez nešenim poméni večkrat, ko v pervotnim, in v raznih namesto de bi pripravnik se pràv pràv h krajih razno rabijo, v nekterih krajih neteku clo neko cez m cez; uku teškiga detovodstva in še težjiga glasnistv pri prav Jjal ? osebnost podlagajo: mislim de bo slovenskim jezikoslov se mora pečati s šolanjem (Instruiren) malih otrók, cam vstreženo , ako jim po pricejočim razloženji njih de se pi V • in obleče, in Bog daj ? de ga se dobi (Konec sledi.) jezični zaklad za dve poméni veći priraste. V prenesenim poméni je „netek" v doljnih krajih Celjski g a kroga za Savo, morebiti tudi unkraj Save Furtim povest na Krajnskim, pogerdno imé kletvica, ter poméni to kar beseda h u die, vender s tem razločkam, de le - tU, IV«! «" 11 « 7 * wmw ° 1 Pred nekimi 120 léti sta si dva mladenca posebno manj poredni Slovenci netekujejo, bolj sirovi pa hudiču prizadjala, pesni (pustni) večer prav veselo dopernesti. Ko je ta izvoljeni večer přišel, se, kar je bilo moč V tih krajih je Slovencu vsaka nasprotnost brez gerdo našémita, združit. Mimo in gresta vun, se z v r šno je bilo nju perve drugi mi sem ami kerčme gredé slišita god ce. Kolik- jejo. razločka „netek." Viši proti Celji imajo Slovenci samo tistiga za veselje, ko tovarsev plesati vidita ! Tudi ona dva se vredita seta in skačeta, de se vse trése. neteka, ki ni lahko za nasititi, ki vec jesti in piti na noter stopita in polno stanico- enkrat potřebuje, ko po navadi člověku gré. Němci ? in pie Ko se tukaj vsiga naveličata, se podasta v drugo keremo, in pregovorita tudi veei del tovarsije z njima, iti. Se spakvaje in vřískaje grejo po potu ; kar se za- šli ši drobni hájilo žalostni irlas cerkveniíra zvončka. Ob pravijo takimu „Vielfrass." Ta poslednji pomén besede „neteka" izvira posebno iz te pripovesti: Ne tek je, pravijo, neko bitje, ki v človeški podobi zmírám po sveti hodí, piti juni, z/aiuoiui i>i/iiwtxnŘ« y. vuiiviv«. - ffW IZpije VeC , KO obhájilo! stopimo hitro v te ulice!"— pravi mlajši tišti hiši, kjer i vse kraje in vsako hišo posebej obiše, in jesti in Kjer mu radovoljno kaj dajo, ne pojé in ne ko navaden člověk; ali gorje tistimu kraju prosi. več naših dveh mladencev. ga » Naj bo obhájilo! kaj to meni ]yad takšnimi se razserdi " • J vionmu JVitAJU, brez jesti in piti odpraviti hočejo. • fV i i - _ ^ w mar? jaz grem svoj pot naprej!" ? preise vse kote po celi hjši Zdaj se perbliža duhovni s svétim obhajilam. se oderzne starji. in kar koli najde živeža, bodi si za ljudi ali za živino Vsi in ako bi ga ravno za vec let drugim dosti bilo , ? ? pozre skočijo na stran v ulice; odvéžejo si hitro krinke (šeme) vsega na enkrat. Narveči sode polně vina z enim ser z obraza in pokleknejo na tla ; prederzni mladenč pa kljejem sprazne. Takšnim ljudém njive gre v sercu preklinovaje, vinogradi in sa biti ? m e m o de ravno zdaj mora obhájilo dunosne drevesa tri leta nič ne rodijo. Tako delà netek povsod, kjer ga iz skoposti brez jesti in piti odpravljajo. v keremo, v ktero so se bili iti namenili. Z zaničevanjem tam od boječnosti svojih tovaršev Kjer ga perpoveduje, in jih komaj caka, de bi jim ojstro po- zmožnosti postrežejo, tam se pa prijazno sprimejo in mu koliko toliko po vedal, kakšni bedaki de so. ? ? Ali ne pričaka nobeniga. hvalezniga skaže. Vse prazne vreče fžaklje") napolni z nar lepšo pšenico. vse Njega prevzetne besede in njegovo slabo zaderžanje je prazne sode jim s narboljšim vinam nalije in jim velike bilo vse prestrašilo, tako, de se nobeden več podstopil kupe zlata pusti. Zatorej pravijo ni ? krinke na obraz djati mislimi vsak na svoj dom. m razsli so se s cudnimi j ni varno neznaniga Od jeze gorec, de so ga vsi popustili, se tudi on neteka naměřili. člověka brez jesti in piti od hise odpravijati, kér bi sè lahko přiměřilo, de bi opravljaje neznanca, v njem na domu podá; verže klobuk pod klop, in odterga ves raz J. Drobnic. kačen trake, s kterimi je bila krinka privezana ter jo 1 v , , Vf,, • • f , hoce od sebe vreći: ali Strah i kteri o JOJ ne gré z obraza! Poslavljeuje. ga je obletel, se popisati nemore. Toliko Presvitli Cesar po povém, de ga je pri ti priči vsa moč zapustila; na tla njegovi starši na pol tega leta dozdanjiga vodj ikšim sklepu od 20. Prosenca nemških šol v Celji, viso- 5 se je zgrudil; drugi mertviga našli. dan so ga Kako so se mogli prestrašiti ! Kdo zapopade še le strah in žalost, ko mu hočejo pa kočastitlj C e 1 j s k i gosp Matija Vodušek za pát in t » faj mo št olili. Gospod V bili polivali, ? gerdo poverhnino z de bi ga k so v ti častili službi naslednik milostlj La obraza potegniti, ta ? pa se ne dá? — Jók in plakanje je napolnilo celo hišo 4P, in sklicalo vse sosede. — Z mnogoterimi sredstvi opra vijo, de k sebi pride. Ves zgrevan in z velikim jokam pové zdaj vzrok kazni božje. po duhovniga, de je nad njim mo vantinskig Martina a kneza in skofa Slomšeka. a gati. Kér pak Slovenci besedo „netek" v pre mernik Pšenice domace 1 > » banaške•• • 1 > Turšiee............ 1 > Sorsice............ 1 > Réži .............. 1 » Ječmena........... 1 > Prosa ............. 1 » Ajde .............. í » Ovsa.............. 3 1 2 1 1 1 1 45 o 1 28 24 20 2 o 1 1 4 12 o 32 20 58 lrrednik Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.