UCITELJSKI POKRET Čemu to delo? Učiteljski pokret jc zrascl iz potrcbe, da se ustvari sodo-bnemu šolskemu delu prava, v naših razmcrah temelječa osnova. Bila je iluzija, misliti na zboljšanje šole že s samo metodo šolskcga dela. Brez temcljitega poznavanja in upoštevanja stvarnib, materialnih pogojev za usp.vanje našega šolarja. je tako prizadevanje brezupno. To so šc pred ustanovitvijo Učiteljskega pokreta spoznali nckateri posamczniki. Njihovo delo je bilo nujno, kakor vmesni člen v verigi, a ostalo bi za daljc časa izolirano, da ni nastopila skupina učiteljev, ki si je zastavila isto nalogo na širši osnovi. Mlajša guncracija je pričela organizirano in sistematično iskati poti, po katcrih bi se najbolj približala objektivni stvarnosti svojih učcncev. Prepričala se je, da bo šelc po tem spoznanju mogla nuditi učcnccm primerno, življcnjsko znanje. Vsa prizadevanja v tcm pravcu lahko strnemo v dve diametralno si nasprotni smeri. Prva jc žc daljc časa znana in ima pri nas nekaj tradicije. V mislih imam sledeči postopek: učitelj si pomaga z znanjem, ki ga je prinescl iz učitcljišča. Znanje iz psihologijc in pedagogike mu pomaga. kot kriterij za opazovanjc otrok. Po skrbncm lastnem opazovanju razdeli učence v tri skupinc — bolj, srednje in manj nadarjene. Običaj je. da preišče življcnjskc prilikc slabo uspevajočih podrobnejc, dočim se smatrajo ostali za dognano stvar. Tako smo dobili mnogo lepih opisov tipičnih učcncev, a obstajala je nevarnost — zdi se mi cclo, da šc obstaja --, da bi ti primcri ne postali šablonc. Po do danes objavljenih razpravah Učiteljskega pokreta v »Prosveti« mora biti vsakcmu jasno, da bi ta pot ne mogla privesti do zaključenega, kolikor največ mogoče objektivnega, celotnega pregleda razmer slovenskega šolarja in njihovega vpliva na njegovo duševno rast. Ubrati jc bilo treba pot, ki je ravno nasprotna gori nakazani. Pravilno trdi tovariš O. H. v svojem članku »Naši rczultati in novcjša doba« (11. štev. Učit. tov.), ko piše: »Vpliv materialnega dela otrokovega okolja je neprestan. Zaradi tega je razumljivo, da ima ta del vplivov odločilno vlogo pri oblikovanju otrokovega duševnega obraza.« Rdor je živcl v miljeju, ki izziva neugodjc za ncugodjem, ga bo do kraja razumel. Iz tch vrst po vcčini izvira učiteljski kader, ki si je nadel tcžko nalogo raziskavanja. Ncposredni stik z dnevnimi vplivi tega dela miljcja nas je privedel k temu načinu dela. Hoteli smo spoznati najprej zunanje vplive na dušcvno rast slovenskega otroka. Takoj pri scstavi prvih anketnih pol, še bolj pa pri urcjanju zbrancga gradiva, smo začutili, kako slabo nas je šola pripravila za to pot. Pogrešali smo tako rekoč vse, a v prvi vrsti vsaj osnovne pojmc iz sociologijc, biologije, ckonomije in statistike. Spoznali smo, da brez tega nc bomo kos stavljcni nalogi. Kaj zdaj? Prcostalo nam je edino, da s samoizobrazbo zamujeno dopolnimo. Svoj čas žc je naša stanovska organizacija načela isti problem, a ni uspela, ker delo ni bilo vezano na konkretne nalogc na tercnu. Takrat pa sc jc pojavila potreba po tem znanju zaradi rcšitve nastalih problemov, ki so izzivali k rešitvi. In šlo jc! Nc morda idealno, saj prvc brazde v celini niso nikoli lepe, čeprav so najvažnejše. Doslej enotna zgradba prcbivalstva Slovcnije se je pred našimi očmi razčlenila v jasno nakazane razrcdnc skupine, kakor smo bili tega vajcni lc v znanstvenih razpravah o tujih narodih, ki žive v drugačnih gospodarskih razmerah. Svojc znanje smo obogatili z novim spoznanjem: življcnje ni šlo mimo belih hišic na idiličnem, od prometa umaknjencm hribčku, marvcč je z vso ali šc večjo silo udrlo tudi tu, nc le prcko praga tesnega delavčevega stanovanja v industrijskcm kraju, kakor smo bili vajeni gledati na stvari dotlej. Kdor sc je aktivno udeležcval dela bodisi pri zbiranju podatkov ali pri urejcvanju zbranega gradiva, jc moral sproti spopolnjevati svojc znanje. Splošna učiteljcva izo^brazba sc jc s spoznavanjem življenjskih pogojev njegovih učencev močno dvignila. V naših, še bolj pa v vrstah lajikov, ki jim naše delo ni bilo simpatično, so se sproti javljali mnogi prigovori. Pri soudeležbi na dclu bi taki ugovori sami po sebi izgubili svojo vrednost, tako pa moramo zaradi jasnosti povedati še to. Navajam samo povsem splošno vprašanje: Čeemu to delo? Kakšen napor. da izveš, koliko oseb spi v eni sobi in na koliko stanovalcev pride ena postelja, daljc koliko hlač ima en učenec iz določene kategorije itd., ko vendar veš, da ne bo odslej daljc spalo nič manj oseb v cni sobi in ne bodo imeli otroci zato nič več hlač. Res je - nič sc zato ne bodo spremenile socialne razmerc v dobro slovcnskega otroka, šc slabše so, kakor vemo. Pozabili stc pa važnejšc, tako zvano javno mnenje. Široka javnost do tega časa ni niti pomislila, v kako težkih razmerah dorašča in sc šola tisti mladi rod, ki naj zaživi novo, lepše življenjc. Po zaslugi učiteljstva je bila javnost ob dvanajsti uri opozorjcna na najbolj pcrcči problem našcga časa. Učiteljstvo je pravilno pojmilo svojo nalogo in je brez ozira na žrtvc, ki so s takim deloin v zvczi, opravilo pravo pionirsko delo. Od prvih razprav dr. Žgeča, ki so raztresena v »Popotnikih«, »Zbornikih SSM« in drugod, preko Doberškove knjige: »Vpliv socialnih razmer na razvoj otroka na Prevaljah«, Jurančičeve: »Iz šole za narod« in M6derndorferjeve: »Slovenska vas na Dolenjskem« do Ledinekovega dela: »Moj razred« je bila dolga pot, ki jo je moral prehoditi vsak učitelj pokretaš vzporedno $ svojim delom. Učiteljskemu pokretu se je posrečilo zainteresirati razmeroma široki krog učiteljstva za probleme, ki so neposredno vezani na dnevno poklicno delo. Povezal je široki krog pedagoških delavcev na terenu v organizirano skupino -¦- skupino, ki se zavestno bori za zboljšanje socialnih pogojev slovenskega otroka. Bori se z orožjem, ki bi edino smelo odločati prj vsaki akciji. Izsledki so v visoki meri objektivni in postavljeni na znanstveno višino, ki jo piiznava krog resnih znanstvenikov. Da je temu tako, ni lc zasluga ozkega kroga obdelovalcev zbranega gradiva, ampak vseh onih tovarišic in tovarišev, ki so spričo obilnega poklicnega dela vendarle še našli čas za brskanje po posestnih listih, merjenje, tehtanje itd., kakor so to zahtevale anketne pole. Tako je nastajalo delo v mcdsebojni povczanosti in pomoči. Naše delo še zdaleka ni opravljeno. Naša samoizobrazba mora dalje v označeni smeri. Ce smo si doslej vsaj nekoliko ogledali zunanje vplive otrokovega miljeja, če smo zmerili njegovo biološko silo, moramo zdaj k raziskovanju njegove duševne zmogljivosti. Čas bo pokazal, ali smo stavljeni nalogi dorasli! Kimovec France.