LETO II.
ŠT. \ 4
GLASILO
METLIŠKE
MLADINE

o
Prod dnevi je bilo noše uredništvo veselo - po dolgem času® öl-S Metlika nam je poslalo nakaznico za 150 novih dinarjev,Prispevka smo bili veseli,ker nam ju pošiljka vlila novih moči in nas navdala z navdušenjem,013 Metlika se za poslan denar najlepše zahvaljujeno,
Tov,P O Ž S K O V 1 .Ivi pridno in marljivo prodaja naše glasilo,se najlepše zahvaljujemo za njen trud*Moramo povedati, da nas vodno,ko ji prinesemo nov izvod "Cas hiti," sprejme nasmejana in z lepo besedo,
Tov,H A M U T A,kakor vidite objavljamo Vas prispevek in Vas obenem prosimo,da nam še pišete*
M I N A iz I.jubljane/čoprav Metličanka/ - nekaj listov naprej imaš obširnejši članek o Tvojem prispevku*Zanima nas,kdo si,kakšna si-kar iz psevdonima ne moremo sklepati,Nina je pač lepo ime.
Marsikdo med bralci se še spominja,da smo v 12,številki glasila postavili šest vprašanj na katere naj bi odgovorili, Prejeli nismo niti enega pisma.Prosimo bralce,da nam pišejo,Pa brez strahu!
UREDNIŠTVO
8,februar»Kulturni prašnik Slovencev«Spominjamo ne Franceta Prešerna,našega najvešjega ustvarjalca,ki Je ponesel slovenski jezik preko naših neja,ki je dokazal takratnim nemškutarjem in Nemcem,da se da tudi v jeziku hlapcev inf dekil ustvarjati največja in najzahtevnejša dola...Bil je genij, je genij in ostal bo genij za pozne redove,ki ga bodo cenili, kot ga cenimo mi.
Rodil se jo v Vrbi,v majhni vasici na Gorenjskem.želja po zikAju ga je kmalu odvedla v cvetfki je bil krut,poln hinavščine,poln čislanja vsega tujega in zaničevanja domačega.To je Prešerna bolelo,mu zadajalo srčne rane iz katerih so rastle pesmi polne revolucionarnih idej,pe3mi,polne lju-
C A'Š HI T I 29, januar 1966
bežni do domovine in izvoljenega dekleta,ki ga jo zavračalo*
Cel čas so blagih sapic pogroš^vale, od tebe,drago deklice prevzetne, prinesle niso božicam prijetno, ki bi bila jih oživila,hvale,
•«,,Zaželel si je,da bi ostal doma,da bi bil kmet,ki bi se veselil,če bi inu obrodilo polje,kmet,ki ne bi vedel za gorje svota:
O Vrba,srečna,draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta, da b* uka žeja me iz tvoj*ga sveta speljala ne bila,golj5fiva ko.eal
,,,Ljubil jo Slovence,3.jubil slovenski jezik.kar je glasno povedal,česar se ni sramoval,kot veliko tedanjih sinov Slove,Bil je poet,svobodomislec!Bil je Slovence!
,.,8, februar,Kulturni praznik Slovencev,Bodimo ponos-nijnaša zemlja,čeprav majhna,je dala svetu velikega moža, velikega poeta,ki ga pozna vsakdo,celo otroci9Kdo ne pozna njegovih mojstrovim:Krsta pri Savici,Sonetnega venca,njegovih Sonetov nesreče,Gazel,Sršenov,kdo ne pozno Nezakonsko mater,Zdravijice,,?In kdo med Slovenci ni ponosen nanj?
Prešeren je postal del vsakega Slovenca,vtihotapil se je v vsako srce,,,In to zasluženo !
Marjan M,
Uvajamo novo rubriko,ki bo zanimiva za večino bralcev.
V vaški številki bomo objavili odgovore treh Metličanov na isto vprašanje.Za današnjo številko smo poiskali žrtve in jih vprašali:KAJ MENITE C "ČAS HITI" IN 0 MklLIokl MLADINI?
Tov»S T E F A N POLA K: Izdajanje lista ima vsekakor svoj smisel.Razveseljuj e dejstvo.,da v tako malem kraja izdaja mladina svoje glasilo»List je lepo urejen in nimam posebne pripombe.
Glede mladine se moram pozitivno izraziti,a bi želel,da je mladina bolj iniciativna,bodisi v kulturnem življenju ali pr v gospodarstvu*Mladina n- j bi sodelovala pri raznih društvih in organizacijah,v prostem času pa bi lahko tudi pomagala pri urejanju mest? «.Negativne pojave med mladino pa ostro obsojam,a to ni samo moje mnenje,tako misli večina.Mladina naj bo čvrsta!
Tov.S LAVOLJUB MILOŠEVIČ :Videl sem samo nekaj številk vašega glasila in imam naslednji predlog:
Lahko bi uvedli posebno rubriko,kjer bi komentirali vsak kulturni dogodek,se pravi,podali bi sodbo neke prireditve ali kino predstave0Dopisnike za glasilo bi pridobili tako, da bi apelirali na mladino in vodilne osebnosti,naj prispevalo članke iz življenja, in delovanja mladine v podjetjih,
__________..._____________-"K»—»»«—-—--------»*-<—*—
ČAS II I TI 29. 2. 1966
~.rt
• •'*	* s • A K.-JJS-	*	,....
~~	»*■'.'	'	"«■	l»H' .pi ■W"W.>I«.IW'M'IU I	HP..ILJWM. I' ... i Ulin»«» ■	--
Nakazali bi težave delavske mladine in poiskali vzroke,zakaj ne dopisujejo in kaj jih tare,
O mladini?Opazil sem,da je mladina med predstavami kulturno in ni opaziti kakšnih izpadov.Imam vtis,da so metliški mladinci disciplinirani.Ni mi pa všeč to,da nekateri mladinci kartajo po javnih lokalih,ker s tem kvarijo ugled tudi onim, ki se trudijo,da bi nekaj naredili.
Pri delavski mladini je bilo sprva porazno stanje,ki pa se izboljšuj e,V "BETI" mladinan nima svojega kluba ali kaj podobnega, kjer bi se lahko zbirala,Delavski svet je voljan pomagati mladini.Potrebno bi bilo navezati stike z mestno mladino, kar bi lahko dosegli z najrazličnejšimi oddajami.
Tov.R U S ANTON: Izdajanje glasila je treba samo pohvaliti, vendar ima list premajhen kro sodelavcev*Vedno isti objavljajo svoje SKROMNE prispevke,Tudi sam bi hotel sodelovati? raje bi šel v klub,kot pa zahajal v hotel«
KOT KAŽE SE METLIŠKI MLADINI NE DA DELATI« Vzroki teinu so mi neznani,Ne zdi se mi prav,da med mladinci DOLOČENE OSEBE IZSTOPAJO in bi bile rade povsod "glavneB,čeprav niti s prstom ne mignejo.Mladinci,ki počenjajo negativna dejanja, dajejo slab zgled mlajšim in sploh mladini,ZATO JIH JE TREBA OSTRO KAZNOVATI!DA SE KAJ PODOBNEGA NE EI VEC PONOVILO!
Na mladinskih sestankih bi morali mladinci obravnavati na sta ib le probleme,iz svojih vrst bi morali izločiti mladince,ki kvarijo ugled celotne organizacij .
Stanj e,kakršno je,bo težko izboljšati,ker je med mladinci preveč SAMOVOLJE,se pravi,da vsakdo dela po svoji glavi.
Slišali smo mnenje "trojke",vendar smo s* pozanimali tudi drugodNaj vam napišemo nekaj priporniki so jih izrekli Metličani:
Skoraj vsi ugotavljamo,da je list potreben,ugotavljamo pa • tudi to,da je odmaknjen od stvarnega življenja,preveč abstrakten in morda prekomplicirano pisan.Vse premalo se ulc-
varja z resnično metliško problematiko,z delom organizacij in društev, z mladinskimi problemi, ima premajhen krog sodelavcev, da je uredniški odbor v ''tujini"itd*Ob vsem tem pa stojimo križem rok in ne pošljemo niti enega prispevka* Mislimo,da je naloga in odgovornost nas vseh,da bo list res naš,da bo aktualen,vzgojen in zanimiv za vsakogar.Le tako bo list res tribuna nas vseh,bo odraz življenja v mestu in ne bo enostransko usmerjen,kritikarski in dolgočasen.
Mladina je problem zase,ki ni trko lahak in nov*Skoraj vsi smo mnenja,da je treba delikte med mladino ostro obsoditi,še več,da je treba prestopnike ostro kaznovati,posebno še,če so le-ti mladinski funkcionarji in bi morali biti res pravi mladinci.Zakaj se bojimo javno razpravljati c podobnih problemih,ki mečejo senco na celotno organizacijo?
In zakaj ne poiščemo vzrokov za podobno počenjanje?Tako in podobno se je vpraševala večina anketIrancev.
Malokdo pa je una'1 na vprašanje tudi odgovoriti«
Ugotavljamo,da se mladina odtujuje od organiziranega življenja in si išče zabavo drugje,tudi v religiji,da ima cerkev vedno večji vpliv na mladino,da pa je na drugi strani metliška mladina takorekoč razpadla.Ali ne bi mogli najti pametnega načina za sodelovanje in delovanje z mladino oz. mla-dine,da bi jo vzgajali oz,da bo se vzgajala ne samo za danes, ampak tudi za jutri,da bi pripomoglo k dosegi cilja,ideje, ki je terjala mnogo krvi?
Uek pripomoček temu bi bil lahko tudi ni>£ list,s pomočjo katerega bi seznanjali ljudi s problemi komune,z načrti za prihodnost,s katerim bi usmerjali mladino na pravo pot.In to vsi-stari in mladi!
Potrudimo se in storimo kaj,dokler nas"danes" še ni prerasel in dokler nam "jut,ri" še ni pobegnil!
/Zahvaljujemo se vsem,ki so odgovorili na naša vprašanja/
Vsekakor je reforma najaktualnejša tema naših pogovorov in razgovorov.Mi smo si zadali nalogo,da v našem listu odgovorimo na zgoraj zastavljeno vprašanje,
v
Ce je gospodarska reforma tako pomembna za naš nadaljnji gospodarski razvoj,potem bo verjetno marsikdo vprašal,zakaj jo še].e letos julija/1965/ prišlo do njenega začetka in zakaj ne že nekaj let preja
Pri poskusu kratkega odgovora na to vprašanje naj se najprej spomnimo,da je bila že leta 1961 zamišljena tako široka gospodarska reforma,vendar je ostalo v praktičnem izvajanju le pri devizni reformi z majhnimi rezultati,Očitno takrat niso bili zagotovljeni vsi pogoji za uspešen začetek in nadaljnjo izvedbo tako pomembne drurbone akcije.Da bi premaga-ligledanja in odpor vseh tistih,ki ne morejo ali nočejo spoznati, da je možen njihov in splošni napredek le,če premagamo razna kratkoročna,lokalna in podobna ozka gledanja in se smelo vključimo z intenzivnim, visokoproduktivniru, modernim gospodarjenjem v mednarodni trg,so bila potrebna avtoritativna stališča osmega kongresa Zveze komunistov Jugoslavij o.Nakongresu se je pokazala podobna enotnost o tem,v katero splošno smer je trebe voditi bodoču gospodarski in družbeni razvoj.To seveda no pomeni,da ne bo v praktičnem izvajanju reforme raznih nas--protovanj pristašev starega obrtno-industrijskega načinu
proizvodnje in primitivnega načina življenja.To bo seveda zahtevalo temeljit obračun z vsem zastarelim,"kirurškiposeg", kakor je to ob neki priliki dejal tovariš Tito,
Upoštevati pa moramo tudi to,do zahteva tako odgovorna in zapletena zadeva,kot je priprava gospodarske reforme s tako daljnosežnimi učinki,tudi temeljito znanstveno in sti'okovno proučitev s čimer so se ukvarjali zvezni organi in znanstveni inštituti dve leti in pol.Tako obširno delo je šele ornogoe
---------------------------------- ’■ - -—------—----;------- ... ...

čilo izdelati ustrezne predloge in jih predložiti zvezni skupščini tur vsej javnosti kohoo maja 1065.
Občiski komite ZKS in osnovna organizacija ZKS Metlika sta organizirali seminar za mlade aktiviste.Poglejmo naslove obravnavanih temsDrutbono polit bv. sistem in sistem samoupravljanja,Problemi gospodarskega pasvoja občine in širše družbene skupnosti,Zgodovinski pomen ZKJ Ju sedconje metode dola,Vlogo in dejavnost družbene političnih organizacij,In kako je seminar uspel,ksj si j« lahko pridobil povprečen mladinec,ju bilo organizacija v redu? so vprašanja,ki smo jih postavili tov.Želetfc in nekaterim mladincem:
Tov.I V k N k S L 12 :Predvidenih je bilo več tem,a so odpadle,Delo ni potekalo najboljše,ker so b£ia predavanja razbita.Že sama oblika ni najbolj priljubljenajv bodočo bi raje obravnavali perečo temo in to v obliki razgovora. Stvori bi lahko širše obdelovali,morda bi organizirali neke vrste mladinsko tribuno.Paziti ti morali tudi na sestavo poslušalcev,zdaj upr. so bili na seminarju mladinci iz srednjih šol pa tudi taki,ki nimajo končane niti osemletke. Treba je prirediti način podajanja,kar ni tako lahk04
M_L_A_D_I_N__C_I_:Predavanjo so potrebna,saj se na tak način
seznani mlad človek z razvojem,načrti in s problematiko tribune. Treba bi organizirati več takih predavanj}to je tudi

pot za sodelovanje na relaciji -mladi - stari»Organizacija seminarja ni bila najboljša.Prvo predavanje je npr» odpadlo, zato so bila najbrž druga toliko manj obiskana»Več časa bi treba določiti za debatiranje,ker mlade ljudi zanimajo različne stvari.
Kaj smo di pridobili? Povpre&en mladinec si je lahko dosti pridobil,bodisi iz političnega ali gospodarskega področja, želimo si že več podobnih seminarjev,ki naj bi bili po možnosti bolj strnjeni-tudi obisk bi bil brez dvoma večji, želimo si več debatiranja.
Odgovore je zbral Toni u
Z nekaj besedami povedano je belokranjski muzej v Metliki odlično urejen,zato ni čudno,da ga obiskuje vedno več ljudi. Čistoča, urejenost razstavljenih predmetov,tišina in domačnost dajejo muzeju posdben čar in pustijo v človeku občutek zadovoljstva,občutek,da je zapuščina dedov v pravih rokah,v rokah,ki znajo spoštovati dragocene predmete preteklosti,... prefinjenim okusom so urejene vse sobe,celo hodniki imajo svojo lepoto in vrednost.V muzej bi s ponosom lahko pripeljali še tako izbirčnega človeka,ki bi bil z o-biskora brez dvoma zadovoljen,še večjbil bi presenečen I
Ze na hcrdski stopnji človeštva zasledimo religiozna verovanja. Pračlovek je imel verske predstave in obrede.To opazimo na načinu pokopavanja mrtvecev,Izkopanine so nam pokazale,da so človekovo glavo pokopavali ločeno od telesa. Tako lahko govorimo o kultu lobanje,Zmotno bi bilo misliti, da je ločitev lobanjo cd trupla ostanek ljudožerst-va,ker bi morali potom poleg lobanje najti še ostale kosti. Odprto je vprašanje iz česa je obstajal kult lobanj e. Pino je jasno;bili sc prepričani,da je lobanja središče Člove osebnosti .?>T* pa tc edini faktor pri formiranju kulta lobanje.
Človečnjak je tedaj pred dvema problemomaiživljenjski obstoj in skrb za potomstvo,!ivljenjski obstoj je pogojen z nabiranjem hrane in lovom,Skrb za potomstvo razberemo iz raznih slik po jamah,Nekateri poudarjeni deli ženske naša predvidevanja potrjujejo.
Preprosta ljudstva v Afriki,Aziji,J.Ameriki in Avstralci živijo še danes v rodovni ureditvi.Rodovi potekajo od skupne pramatere ali praočeta,tako da je prednik mitološko bitje,Navadno je to dol Človeka/glava/,redkokje rastlina ali žival.To'je njihov totem,ki je svet in nedotakljiv,TOTEM je materializiran in je konkreten posrednik med ljudmi določeno potrošniške skupnosti v katere kolektiv veiuje in kateri naj ljudem pomagajo v boju Z3 obstoj,Predmeti to-» teraov so različni,pr tudi oblike in načini oboževanja.Vse te razlike so nastale zavoljo raznoterih gospodarskih razmerji so vplivale na razvoj ljudi,To obliko verovanja imenujemo TOTEMIZEM.Vse sile,ki delujejo v naravi,naj bodo znane ali neznane,ugodne ali neugodne imenuje znanost MANA,
Verovanje v mano,v brezoblično,tajanstveno,toda v močno in neomejno silo lahko smatramo za primitivno opazovanje višjo sile*Ker mislijo mislijo ljudje no tej stopnji konkretno,nimajo pojma o duši,kaj žele abstraktno pred stavo o njej8Zato tu ni mogoče govoriti o monoteizmu,ampak o panteizmu»Rodovi so si količino mane povečevali z magijskimi obredi0Magijske obrede so določevali vrači,ki so jih postavili iz svojih vrst koolektivi«
Totemistično verovanje je z magijo in tabujem naj starejša oblika verovanja pomešana z animatlzrnom»Imamo pa še ljudstva ,ki ne poznajo totemizraa/Pigmejoi,Bučmani,Eskimi/,ker ne poznajo totemov in nimajo animistične predstaveo Imenovana ljudstva so živela v težkih pogojih,zato je prehodil njihov razvoj težko pot.Njihova verovanja so fuzija tbte-zma in animatizma.
Verovanj a je raj starejša in edina ideologija starih ljudstev in se '" jej kažejo ostali obrisi družbene dejavnosti /filozofija,pravo,morala/*Vtem pomenu predstavlja religija konglomerat epoho praskupnosti.
Jože Mozetič
I

*»**!£* *£•.«
'HOLCVI Žrl JO
Ždijo nam rodovi
pod plazom strašnih sanj.
Ječijo še grobovi, je večnost kruta zanj.
Tam strašne noči večne človek bedni se boji, vse dneve tu nesrečne obraz se mu solzi.
Tegoba brez primere odkrita je očem, le skromne so besede, ki z njimi tu povem:
Preveč krvi je že izteklo in čas požrl je ljudskih muk, da bi bilo kje zanj še peklo, trpljenje večno in brezup.
In ta sproščeni čut britkosti, ki človek ga ima, mogočen je vir modrosti od uma in srca.
ROGATa MISSL
On tebe s kamnom,ti njega s predavanjem* IN
Kdor nima kaj delati,navadno največ dola.
Literarna s t r a n
....
Šla je po ulici* Vsi so se ozirali za njo.Laskalo ji je,ni vedela,kako bi nosila glavo,da bi izgledale lepša, draže ena in prikupna. IZGLEUJi«. je lepa,tudi sama je bila prepričana v to.Pa ne samo lepa,tudi prikupna Je,tako ji je na plesu rekel frajer z grivo,ki je tudi mislil,da je lep. "Tudi tc?. gleda za mano, "si je šepetala in se v srcu smejala tiho,a dovolj glasno,da se je slišala."Danes imam srečen dan,osvajam,vžigam!"Od navdušenja in sreče bi najraje prepevala,© to se ne bi podalo njenemu obrazčku,si je mislila in potegnila trebuh navznotraj,ustnice pa našo-bila,kot bi jedla paradajz."To je dan zmagoslavja !"bi skoraj na glas zakričala,ko je srečavala ženske,ki so jo prezirljivo,a vseeno z nasmehom gledale,kc je prodirala proti domu...
Postavila se je pred ogledalo in padla v nezavest. je v sami •— KOMBINEŽI.«•
Naročil si jo konjak,ga na dušek zlil vase,kot da namerava naročiti še enega.Prižgal si je cigareto, zakašljal, a zelo previdno,da ni bilo opaziti, se razkoračil,priprl oči in čakal kot branjevka v samopostrežbi..."Mora priti,saj «va se zmenila,"mu je škrtnilo v možganih,"še en konjak, ne,raje kislo vodo!"
"Lepo dekle j e,ni kaj reči.Pa lahka je,saj jo obračam kot veter klopotec,"mu Je rojilo pod lasmi. "Spoznala sva se,ah,to ni važno«Bila je plašna kot srca.Takoj je trznila,samo nasmetil sem se ji.
Ni edina!Še več jih bi,a mi je dovolj ta.Morda &e bi ztasg^l*. .Pevi poljub,za njo doživetje,zame ena več.Pa tista noč pri meni,ko naših ni bilo doma... Videla je,kdo sem.Nisem eden tistih,ki opletajo,®
H I. T X jermoarja 1966
LJC T B R A H N A STR A N_________________________________________
nikoli do konca no oplejejo.Ah punca,no,no.Jaz sen ds so in vam,kje je treba koga prijeti.. .Mora priti,deset je že.'1
Prilila je,a ne prava «Njegova profesorica je prielor. bo vil je ukor pa bi že več, n ga je resilo to,da je bil san in da je pil kislo vodo...
Priznal je,da je Šakal na - KRz'>.FJPIC.O KTOPASQ «
že dolgo sta se poznala.Ona jo bila trgovka,on pa rogoveo. In ljubila sta se,On je ljubil njo,ona je ljubila krojača« On jo je pozdravljal,ona mu je odzdravljala.On je pla« Seval,ona je jodla in pila.On je užival,ona je uživala s krojačem,On je kupil avto,ona je vozila.On se je pripravljal na poroko,ona se je pripravljala na možitev Ona se je poročila s krojačem,on je ostal san«Bil jima je priča.
Jr V*
V veličastnem kslapu so se mu tistega sanjavega večera ružile iskrive iveri skritih miselnih predsodkov.hozjalo-krat se je vrtinčil v podobnih domislicah,kako odkriti tajanstvenost ljubezenske sle,ki vre s kipečd,vitalno silo In z neminljivostjo v življenjski vcaB.danjc4ti.Ali je že koga resnično ljubil?Morda mirno gladino morja,h kateri
LITER ARNA STRAN_______________
se je vračal vedno znova.Ali pa svoje starše?Je imel kdaj dekle?N? si znal odgovoriti.
Takaj je pričel na obalo?Da bi iskal,iskal rešitev.Kakšno rcšiaev?Zaklad,neprecenljiv zakladsŽe dolgo je iskal inspi-
v
racijo.Čakal jo je ves napet in vznemirjen kot ribič,ki vrže trnek v vodo,da bo ulovil veliko ribo«
Bi L je namreč umetnik-skladatelj«svoje lastne duše?sodnik svojih dejanj,alfa in omega svojih notranjih sporov«kisal je slabe skladbe,skladbe brez fantazije.Kritiki so jih dobro sprejemali,občinstvo ne,razen nekaterih posameznikov. Opazil je ,da je lačenflotil so je tunove konzerve»Vzdramil se je,ko mu je padla v morje,saj je zaslišal šum,ki se mu je globoko zarezal v telo,v dušo,v celotno njegovo bistvo. Stresel se je,postal živeen»ker ga je končno obiskala inspiracij a, Na pr e j je šlo zlahka, začel je metati kamenje v vodo., se tolkel po telesu,glavi,nogah,kričal,tekel,sopihal, celo slekel se je.Doživljal je umetnost«dokler se ni onemoglo zgrudil.Zaželel si je spanja,zaspal je na ohlajenem peku in sanjal o pravkar doživeti inspiraciji«Sanjal je o svojem samostojnem koncertu na koncertnem odru,kjer je bila njegova poslednja ustvarjalnost poplačana z bučnim aplavzom maloštevilne koncertne publike,ki se je zadovoljila in izživljala z ncojnevejšimi izraznimi sredstvi v sodobni glasbeni umetnosti,sej je bila že vsega dobrega in vrednega presita. Obljubili so mu študij v Pragi,končno je uspel,uspel po mesecu intenzivnega dela,si je mislil in v blaženosti premetaval po ohlajeni zemeljski polobli.
Kmalu se je prebudil,se preselil v vihar krute resničnosti , ki ga je še vedno trpinčila vpozni večerni uri.Zavedel se je svojega položaja,da ne bo mogel uspeti brez talenta,brez določenih sposobnosti in da ne bo vreden imenovati se služabnika glasbene umetnisti.Kam naj se poda?Sramoval se je svoje nezmožnosti za mmetniško ustvarjanje.Že v drugič je skušal na^ti rešitev,tokrat resnično inspiracijo.Mora uspeti,doseči in uresničiti mora svoje kulturno poslanstvo o ka-
cTÄ s H I T X 29. januar 1985’
LITERARNA STRAN
terem je pravkar sanjal«Vendar vse zaman«rešitve ni našel-O.PAČ SLIŠATI ŠE ENKRAT ŠUM IZ elegantnim skokom se je pognal v temo,zaslišal šum in zagrnili, so ga valovi«
Že čez nekaj časa,kot da bi se mu mudilo,se je pritihotapil mesec in oznanil nov dan,ki naj bi zopet kaj prinesel?
Tvojega pisma, smo bili zelo veseli,saj si med redkimi bralci, ki so se nam oglasili.Pohvalno je tudi to,dr si nam pisala iz Ljubljane in s tem pokazala,da še vedno z zanimanjem spremljaš delovanje mladinske organizacij e,ki si ji. včasih pripadala.Tudi za kritične pripombe glede nekaterih pomanjkljivosti, prav lepa hvala,skušali jih bomo odpraviti,
Zdaj pa poglejmo tvoj prispevek: Pomladni dan.Objavili ga nismo,ker morda ni najbolj za objavo,saj je pisan brez vsakega doživetja,pusto,dolgočasno,pač pisan,zato,da je pisan.Imam občutek,da opisanega nisi nikoli doživela,da e nisi nikoli opazovala narave ali pa jo ne ljubiš,ker bi jo sicer opisala pristneje,doživeteje,opisala bi jo takšno, kot je v resnici,živahno,zanimivo,očarljivo,na pa papirnato, ptvorjeno in mrtvo.Se ti ne zdi,da je vse nekam prisiljeno, da so ti besede težko tekle izpod peresa in da si ob vsem tem spominjanju/kaj drugega to tudi ni/ostala popolnoma neprizadeta,da si pisala,ker si čutila to kot dolžnost do našega glasila in ne zaradi očarljivosti,ki jo je napravila nate narava ob Obrhu?Takšno pisanje* je posiljevanje umetnostij to je umetnost zaradi umetnosti.In nič drügega. Samo tol Vendar ne bodi užaljena; to je le mnenje skromnega zemljana.Pa piši še kaj!!!
Uredništvo
VA NDM-l£EM
Najlažje s,e bori proti huliganstvu ravno-huligan!
-	' C »'»
7 • t_>L j • V VA. x
Največkrat govore o napakah ljudje,ki jih sami zngroše, kor jih najbolje poznajo.
K I/Ti iM ki A
/U l Jntivj
HINAVŠČINA je bližnjica kariere.
V ’ y XV/V'A Vt
%
Največji osel jo človek,ki hoče ugoditi celemu svetu.
' vi , 0	V
V
> /
•	. w \
u o \
UTErj J
/ \ / o
'v
)

vRu >K#]Pv
Ci?
k*»jUbk £tfvL'čAč i j k
jV^/V*C5vAxO A
Vrana v službi ne verjaae vrani v pokoju.
uhMTkAvr
Tudi belci gradijo stavbe na črno !
OFlJTE°KL.OFUTE°tO ()Pu7
List je izdal oduči- v sestavi?
GALPERIC Toni, MATEKOVIČ Marjan,KHaSEVSC Anica I HOČEVAR Vojko, KOPINIČ Darinka. MOZETIČ Ježe, 1
g
1 *	^vr •1t'5V	!f,V4- ".!*uv7
ČAP HITI 29,japuor 1966