Že stara zastavica, pa jo je težko uganiti. Dragi ,,Tovarš!" Ker prinašaš v svoji pisani torbici tudi zastavice, na! tukaj ti podam jaz eno, klero že sam nekoliko časa ugibani, pa je le uganiti ne morem. Vem tudi, da jo z mano vred že marsikteri učitelj dalj časa ugiba, pa je tudi ne more uganiti. Znabiti bi bil pa vpndar le kteri tolikanj srečen in premeden, da bi jo prav in spodobno uganil; zatoraj , naj gre na svitlo! — Koliko trudapoln jp učitpljski stan, to ti, dragi nčUelj , ni treba praviti, saj sam skušaš; da bi pa pravil lo drugiui, kteri tega ne skušajo, bi le bob v stcno mptal; zaloraj — rajp inolčiin. Kako imeniten je učiteljski stan za dpržavo in za vso človeško družbo, menim, mi tudi ni trpba še le dokazovati, ako se 1p pomisli, da po učiteljili pribajajo prihodnji dpržavljani in po učiteljih se širi oniika in naprpdek inpd narod. Učitelji so, kteriin se izroča naj dražje , kar iniajo starši, — njih otroci; oni so, ktpri položijo pervo podlago izobraženja v persi šp nezmožnega deteta, na kterega ze znabiti v njegovi moški dobi ponosno ozira ves narod, — in čigar slavo narodi in narodi kujejo med zvezde v oblake; — oni so toraj pervi, kteri sicer nevidno pa naj pred obdelujejo gručast steber inarmorni, ki ga narod poznejše, kakor izdelani kip dviga na slavo svojili velikanov. Da je tako, je tudi deržava spoznala in kazala, ker je učitelje zavoljo njib imenitnega opravila in dobička, ki ga s podukom celi deržavi napravljajo, razredila, kakor vradnike, v dietne razrede, in jim je tudi dovolila nositi vradniško odoro ali unifbnno, da bi s tem bolj pospešila namen učiteljskega stanu i. t. d. Ako kdo misli, da to ni res, naj le pogleda v knjigo političnib šolskib uredb str. 41, g. 62, in vidil bo, kako je černo na belo do lasca tiskano, da učitelji Ijudskih šol se štejejo v 11. dietni razrpd, in <Sj. 63 govor/ od odore ali uniforme učiteljev. Ako pa še kdn dvoini in niisli, da to velja le drugim učiteljem, in ne tudi nam, — znabiti zato, kpr slovensko učimo, — bere naj kurendo ljubljanskega konzistorija, ki jp izšla 31. vinotoka 1849 po sl. niinisfprstvenem ukazu 14. vel. serpana 1849, ako se ne niolini, z vradno številko I722/ass. Kaj da je botla deržava s lem doseči, se labko ugane. Hotla je nainreč s tpni učiteljem spoštovanje in veljavo pri Ijudstvii pridobiti, ker brez tega ne niorc učitelj v svojem poklicn storiti toliko, kolikor se od njega tirja. Res čuden pripomočpk! — Strelia pred, kot liiša! — Kako pa se strinja ta njen uanipn z niatcrialiiiin stanjpm marsiktprega učitelja, to je zastavica, ktero razrešiti so našp dušne moči preslabe, in ako bi tudi šlo za glavo. Ker so učitelji zpld potrpbni, in njih poklic zelo težaven, kako se li slrinja njiiiova plača z njilioviini dolžnostnii ? Ali ni vsak delavec vredpn svojpga plačila? — Vcrao sicer, da deržava ne more vsenm kaj, kar tndi ne tirjamo; obžalujemo pa, da med tem, ko je pri drugih javnih slanovib v.sp bolj vredeno, se ne poprinip rpsnobno tudi naša stvar. Venio tudi, da razne okoliščine vpliko k teniu pripoinorpjo; obžalujpino pa tudi, da ravno na.s vsplej zadevajo. Sodniški hlapci (beriči) imajo po 200 gl. letne plače, zraven prosto stanovanje, obleko in še druge dohodke. Ako bi se s lemi dobodki primerili dobodki marsikteriga učitplja, bi se jasno vidilo, koliko slabeji so. In vendar, kteri izined tili ima impnitnejše opravila in večje dolžnosti? Kteri stori več za blagor ljudstva? — Da! zadnjič spm bral v npkem nemškem listu, da ste razpisane bile služba policijskega služabnika in podučitelja, perva z lptnira dohodkora 210 gl. s prostim stanovanjem in z 52 gl. za obleko, — druga pa, — (ne ustraši se!) s 36 gl. 8 kr., — reci: špst in trideset goldinarjev in osem krajcarjev!! Da se kaj tacega 1861. leta zgoditi more, bi si človek misliti ne mogel, pa ,,živemu človpku se vse primeri,* pravi naš pregovor. To sicer se ni zgodilo ravno v naši slovenski domovini; žalostna priča pa je, naj si bo tu ali tani, kako se drugače niisli, drugače ravna z učiteljskim stanoni. 8aj je že zadosti žalostno, če inia podučitelj le 150 gl., ali da povem bolj na tanko J57 '/„ gl. na leto, ali pa še kaj nianj. In kaj še! Še to se nc inore dobiti, kadar bi rpvež hotpl in kakor bi sniel tirjati. Po npklerih krajih si niora učitelj (ako borno plačilce sam od hiše do hiše pri krajcarju pobirati, zraven pa še tnarsiktero žallovo požirati. Ako se pa to tudi povsod npgodi, se niora pa učitelj večkrat podložno ukloniti neiuili osodi, ktpra niu zapove čakati, dokler ni drugače. Kaj milslite, kaj jp sad lakib okoliščin? — Ali bo učitelj, ki je že tako slabo plačan, in potcm, ko se niu še (o ne da o pravem času, veselo šel na svoje delo? — Piše se siccr lahko, kako naj bo učitelj unel v svojeni poklicu, ali poskušati jc troba. Govori sp lahko, kako naj si učitelj prizadpva, da se vedno bolj in bolj i/.obražuje, kako naj si v ta iianien omeni to ali uno knjigo. Ali čp niu je treba skerbeti za naj potrebnišo brano, ako sp mora borili z rpvščino in ponianjkanjem, se more pač nialo tpga od njega tirjati. Svetuje se niu tudi laliko, kako naj varono živi', da ne zabrede v dolgove: ali koliko se tega zgoditi morp, ve, kdor si v takih okoliščinah sam skuša. Ako se pa tak nesrpčnež kjp pri svojili vik.ših kaj pritoži, se mu vcci del odgovarja, da naj poterpi', in da se ne moro pomagati. Vemo sicer, da sp ne niore vsaketnu precpj zgoditi po volji; vprao pa ludi, koliko časa more učitelj poterpeti brpz dobodkov, in ako bi tudi mogel, saj je vsak dplavec vreden svojega plačila: zatoraj obžalujemo to , da ravno učitelj jp primoran za svojo kprvavo zasluženo plačo tako rekoč še prositi, kakor da bi niu bila iz zgolj milosti podeljena, ali pa še tožariti se in mesce in leta čakati, preden kaj dobi. To so rane šolstva, na kterili bolebajo naše prpplitve uredbe in spodkopujejo dobri namen. Dokler sp jim ne pomaga, se more od njih le prisiljeni sad pričakovati, dokler popolnoiua ne omagajo, enako drevesu, ktero raste v pusti zemlji, kjer mu reje primanjkuje. Ravno tako je pa fudi toliko časa zastonj, da bi si učitelj pri Ijudstvu spoštovanjc in vpljavo pridobil, dokler se Jjudem daje vzrok misliti, da učiteljski stan mora biti pač nepoireben, ker se niu njegov trud tako nerpdno in slabo plačujp, kpr prpgovor pravi, da je vsak delavec vrpden svojega plačila. In dokler se ta pregovor na tanko ne spolni tudi pri učitelju, toliko časa bojo zaderževali slabi nasledki spoštovanje učiteljpvo tudi pri proslih Ijudeh. Xaj bi toraj marsikdo premislil to žalostno zastavieo in pomagal po svoji moči, da bi je ne bilo treba ugibati marsiktpremu učitelju. Xaj bi to tudi resnobno pretresli v priliodnjem dpželskem zboru, i« ako se že druzega ne zboljša , naj bi se saj to, da bi učitelju iip bilo treba pa tuliko potili svojega plačila iskati in čakati. Zdaj, ko se poteguje za druge reči, je čas, da bi se tudi za učitelje kaj storilo, da bi še bolj iip zaostali. To preserčno prosiino, in tudi upamo, da bo tudi nam enkrat prisvitela čista pravica enako jutranji niili zarji po tatuni noči. — Ti pa, dragi ,,Tovarš", sprejnii voljno pričujoče vprstp, in postajaj tako na vse strani pravi učiteljski organ! Obljubiin Ti, ako Ti bo Ijubo, da Ti bom v prihodnje še večkrat postregel z enakimi spisi. *) Bog daj , da bi padle niojp odkritosernie besede v rodovitno zemljo, in da bi obrodile zažpleni sad po dobrpni nampnu, kterega sem pri tem impl! Fr. Gerbic. *) Akoravno ,,Uč. Tovarš" ne poje rad pogosto jeremijad, si vendar šteje za svojo dolžnost, da včasi tudi vsemu svetu pokaže skeleče rane svojih odkritoserčnih, Ijubili bratov. Vredn.