Tedenska priloga „Slovenca" z dne 19. aprila 1925, štev. 83.
Štev. 17.
Ilustrirani slovenec
Nova palača jugoslovanskega parlamenta v Belgradu.
ki jo sedaj gradijo in utegne biti prihodnjo jesen končana.
Poslopje predvojne srbske narodne skupščine.
Poslopje, kjer zboruje zadnja leta naš parlament.
Blagoslovitev   novih   zvonov   v   Dupljah   pri   Tržiču,
Odbor za nabavo zvonov.
Blagoslovitev zvonov dne 19. marca 1925,
Podzemeljsko bograst\jvenIje (1. del: Trbovlje).
»ogled na celokupni trboveljski pretti revir.
Dolina Save pri Trbovljah.
Na levem bregu je videti novo elektrarno.
Železniška postaja Trbovlje.
Vas Trbovlje.
Dnevni kop »Dobrna«.
Dnevni kop »Agnes«.
Separacija od severa*.
Uradništvo trboveljskega rudnika.
(Spodaj v sredini ravnatelj ing. Julij Pauer.)
Zapadno premogokopno okrožje.
Gvido-jašek.
Trboveljski premogokop je največji v Sloveniji in tudi v Jugoslaviji ter je zato seveda ogromnega gospodarskega pomena za Slovenijo, ki je sploh bogata na prirodnih zakladih. V Trbovljah so kopali premog že v začetku druge polovice preteklega stoletja, toda ves obrat je bil neznaten. Obstojal je iz državnih rovov »Vode<< in iz Ponkracijevih, prej Maurerjevih rudokopov v dolini Trboveljščice, blizu železniške postaje Trbovlje. Leta 1873. se je pa ustanovila z nemškim in francoskim kapitalom Trboveljska premogokopna družba (d. d.), ki je takoj začela s smotrenim izrabljanjem tamošnjih podzemeljskih zakladov. Prevzela je najprej zgoraj navedene premogovnike, 1. 1880. premogokopa Zagorje in Hrastnik, 1. 1884. premogovnik Liboje pri Celju, 1. 1885. kočevski premogovnik, 1. 1889. premogovnika Ojstro in Huda jama blizu Laškega in Rimskih toplic in končno 1. 1904. premogovno kadunjo Rajhenstein pri Raj-henburgu. Tako je danes (1. 1924.) s svojimi 79 uradniki, 346 poduradniki in 9566 delavci ter 1.56 milij. ton produkcije premoga največje podjetje v naši državi.
Od vsega tega ogromnega kompleksa tvori obrat v Trbovljah nad polovico vsega podjetja. Trboveljski premogovnik leži 242 m nad morjem in pripada mlajši terciarni formaciji ter je v višini 225 m proti jugu zvezan z 1.6 km dolgim Savskim rovom z železniško progo Ljubljana—Zagreb. Ta rudnik ima eno samo povprečno, 24 m debelo premogovno plast. Premog se izkopava iz dveh jamskih okrožij ter na dveh dnevnih kopih (Agnes in Dobrna). Jamskega tira je 37.5 km, dnevnega 79 km, skupno s 41 lokomotivami in 3000 vozički. Vsa produkcija znaša dnevno ca. 280 vagonov (1. 1924. skupno 867.000 ton), ki se izvaža skozi Savski rov v pralnico ob železnici in tu nalaga v vagone. Vse obratovanje je urejeno še dokaj moderno, in sicer na električni pogon. L. 1924. je bilo zaposlenih v trboveljskem premogokopu 31 uradnikov, 174 poduradnikov in 4983 delavcev, tamošnji premog je pa s svojimi 4726 kalorijami primeren za kurjavo lokomotiv, industrijskih strojev in hišnih peči. Delavci stanujejo delcma v družbenih stanovanjskih hišah, katerih je 267, in sicer za 1532 ože-njencev in 1526 samcev. Poleg tega ima družba še 78 obratnih in 13 gospodarskih poslopij, velik rudniški konsum in v gradnji je nova bolnica. S premogovnikom je združena tudi velika električna centrala, cela vrsta raznih delavnic, cementarna in opekarna. Zaslužek delavcev je slab in tudi stanovanjske razmere so jako neugodne.
Rudniška naselbina »Polaj« pri Trbovljah.
Opekarna.
Pralnica premoga.

f C. g. Auguštin Sever, kaplan v Preserjih
na mrtvaškem odru (umrl 12. marca 1925). Pokojnik je bil dobro znan zlasti med našimi vojaki iz svetovne vojne. (Sliko je posnel fotograf g. Zaletel.)
G. Nikolaj Rus
(s soprogo), sluga mestnega fizikata ljubljanskega, ki^ je šel lansko leto po 50 letnem vzornem službovanju v izredno zasluženi pokoj
Ameriški Slovenec,
g. Jakob Debevec, na ribolovu v Kanadi. — Spremljala ga je velika sreča in tu ga vidimo s 14 funtov težko >pickerello«.
Letošnje pomladanske obleke.
Mercedes Perez de Vargas,
največja španska tragedinja, ki je pred kratkim umrla v Madridu.
Ellen Terry,
znamenita angleška igralka, kateri je podelil angleški kralj ob priliki njene 70 letnice visoko odlikovanje.
Razprava o novem stanovanjskem zakonu.
Tovarna   „Zlatorog" v   Mariboru.
Pogled v oddelek za izdelovanje glicerina.
Pogled na celokupno tovarno.
Tvornice »Zlatorog« v Mariboru spadajo danes med najmodernejša industrijska podjetja v Jugoslaviji. Podjetje je ustanovil leta 1887. Drag. Broz, leta 1919. so ga pa prevzeli sedanji lastniki ter v vseh ozirih izdatno razširili tako, da sestoji danes iz tvornice za izdelavo mila z letno kapaciteto 300 vagonov, tvornice za izdelovanje kristalne vode z letno kapaciteto 100 vagonov in tvornice za iidelovanje glicerina, ki je edina v državi in znaša njena letna kapaciteta 12 vagonov vseh vrst glicerina. Električni pogon preskrbuje 16 motorjev, skupno s 96 konjskimi silami.
Fotolito in offsettisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.