Pot do znanja
Komisija predsedstva CK ZKS za idejnopolitidna vpra-šanja vzgoge, izobraževanja, kulture m zmanosti je y drugl potovioi januarja sklenila prvi krog razprav o reformi usmer-jenega izobraževanja v Slove-niji, ki so bile namenjene pred-vsem delavcem v vzgojnoizo-braževalni dejavnosti. Elaborat »Zasnove usmerjenega izobra-ževanja«, ki ga je pripravila skupina sodelavcev republiške-ga zavoda za šolstvo, pomeni konferetizacijo idej ustrezndh resolucij 10. kongresa jugoslo-vanskih komunistov in 7. kon-gresa ZKS.
Osnutek reforme obsega spre-membe izobraževanja po kon-čanem osnovnem splošnem izo-braževanju do konca sedanje štiriletne srednje šole, načelno pa obravnava tudi možnosbi izobraževanja ob delu. še po-sebej gradivo obravnava prvo fazo reforme usmerjenega izo-braževanja, torej prvo in dru-go leto usmerjenega izobraže-vanja kot razdiobja, v katerem naj bi učenci obvladali skupne programske osnove in začetne programske usmeritve za po-kliono usposabljanje. Vsem ti-stim učencem, ki iz lastnih na-gibov ali zaradi dnigih vzro-kov ne bodo nadaljevali šola-nja po prvi fazi, bo na osnovi nomenklature poklicev in po-klionih profilov omogočeno po-kliono usposabljanje že v tem dvoletnem  obdobju.
Skupne in posebne programe s trajanjem šolanja, odvisno od poklica, ki si ga učenec izbere (na  primer  za  strojnega  klju-
čavničarja ali strojnega tehni-ka) določa druga faza reforme usmerjenega izobraževanja. Ni dTOma, da daje sistem možno-sbi za zrelejše pokiicno odloča-nje na pragu življenjske odio-čitve, zlasti še, ker se pokliona odločitev premafcne najmanj za leto dni. Hkratd s tem se-veda v precejšnji meri zmamj-šuje vsakoletni osip in nudd že zaposlenkn delavcem širšemož-nosti za njihovo poklicno iao-braževanje, torej za izobraže-vanje ot>  delu.
Reforma u&merjenega izobra-ževanja pomeni revoluoionanni korak k preobrazbi dosedaoje-ga izobraževalnega sistema, saj odpravlja ostanke meščanske družbe, to je sedanjo razdeli-tev šol na tiste, ki so usposab-Ijale zgolj za fiaična dela in na tiste, ki so potnagale obli-kovati intelektuaLne poklice.
Ob razpravi o reformi usmer-jenega izobraževanja, je komi-sija predsedstva CK ZKS za idejnopolitična vprašanja vzgo-je, izobraževanja, kulture in znanosti sodila, da terja refor-ma ne samo spremembo odno-sov znotraj izobraževalne de-javnosti, temveč tudt spremd-njanje odnosov v celotnem združenem delu. Načelo »azo-braževanja iz dela in <za delo« namreč pomeni tesftejše pove-zovanje organizacij združenega dela z usmerjenirn izobraževa-njein. Seveda bosta roorali y tem procesu sodelovabi tudd obe univerzd, saj sta tudi oni del usmerjenega izobraževanja. Z razpravo komisije pred-sedstva CK ZKS za idejnopali-
tična vprašanja vzgoje, izobra-ževanja, kulture ln znaeosti se je končal tx>rej prvi kirog razprav o načrtovani refor-mi usmerjenega izobraževanja, medtem ko se bo drugi krog, javna razprava, ki jo bosta vo-dila BK SZDL in sindikati za-čel februarja in bo trajala do aprila. Vanjo bo treba slej ko prej vkljuoifoi tudi. združeno delo, javna razprava bo roo-rala sefii tudi do slehernega delavca v temeljnih in drugih organdzacijah zdinuženega dela. Ne gre namreč prezreti dej-stva, da bodo prav pripombe, ki bodo prišle iz delavskih vrst največ prispevale k do končnemu oblikovanju zasnov usmerjenega izobraževanja v naši republilci. Zato bo moralo biti gradivo, pripravljeno za ja-vno razpravo, napisano vbolj razumljivem   jeziku.
Oba nosilca javne razprave — RK SZDL in ES ZSS — prlčakujeta, da bi že do spo-mladi dobili odgovore na vpra-šanja, kdaj bi glede na eko-nomske, kadrovske in dnige zmogljivosti v združenem delu začeli v Sloveniji z uresniče-vanjem prve faze usmerjemega izobraževanja in v katerih raz-vitdh izobraževalnih centrih (mednje sodd vsekakor tudl Ljubljana) bi se kazalo reior-me v vsakodmevni izobraževal-ni praksi oprijeti že lebošinoo jesen. Sprioo njenega velikega pomena lahko pričakujemo, da bodo v javno razpravo tvorno posegli tttdi delavoi v organi-zacijah zdrnženega dela v Cen-tru.                                   I. V.