KRONIKA JL/jubljanska mestna občina in njeno prebival stvo se že od nekdaj zanima za povodnji na Barju. Saj je zanimiv že pogled z Gradu na preplavljeno ravan, ki spominja v takih dneh na jezero in je v starih časih, ko so bile povodnji večje, spomi njala še mnogo bolj, zakaj pred osuševalnimi dnevi ni bilo tamkaj drevja ali vsaj samo malo, ni bilo hiš in cesta, tako da primerjava z jezerom ni bila pretirana. Drugič zanima povodenj in je zanimala poprej še bolj radi Ljubljanice, ki je nekdaj tudi v Ljubljani sami delala težave, ko je še tekla mnogo više in ko je še bila glavna prometna žila za blago v smeri proti Trstu ter se je tudi vodni promet ob visoki vodi drugače vršil nego ob nizki. In naposled zanima danes Ljubljano povodenj tudi z najožjega patriotičnega vidika, saj pripada mestni občini velik del Barja in sicer ravno oni del, ki mu povodnji delajo največje preglavice. Ljubljančani trepečcjo ob povodnji za svoje soobčane in župan si mora z občinskimi možmi beliti glavo, kako jih bo odško- doval za ono, kar jim je vzela voda. Vzrokov sedaj dovolj, da se pomenimo nekoliko o povodnjih na Barju, zlasti ko nas k temu žene tudi načelo aktu alnosti, saj je bilo jeseni Barje po povodnjih še prav posebno prizadeto in je voda dosegla višino, kakor že več let ne. Seveda je res, da povodenj na Barju ni nič nenavadnega. Saj ga je voda tako pogosto pre plavljala, da ljudje za to sploh niso uporabljali posebne besede, posebne označbe, marveč so rekli povodnji kratkomalo voda. »Voda bo«, so dejali stari Barjani in mislili s tem na povodenj, kadar je kar naprej lilo in zlasti če je hkrati kopnel sneg. Običajno je najhujše »vode« ali povodnji dobilo Barje v poznejši jeseni in v zgodnji pomladi, kadar je nastopilo veliko deževje, posebno še, če se je hkrati na hitro topil sneg. Če ga je ležalo prav mnogo in ga je južno vreme hitro jemalo, hkrati pa še zalilo z dolgotrajnimi in obilnimi nalivi, je bila velika povodenj neizbežna in v takih primerih je voda tudi najhitreje »priha jala« — voda »prihaja« pravijo namreč Barjani, dokler narašča — »upadala« pa je itak vedno prav počasi. Toda tudi brez snega in v vseh letnih časih ter mesecih se je pojavljala povodenj; 1. 1909. je bila na pr. mnogo večja povodenj nego letos v septembru, ravno za božične praznike, 1. 1908. pa je bila o Velikem Šmarnu, tiste dni po POVODNJI NA LJUBLJANSKEM BARJU DR. ANTON MELIK 3 4 KRONIKA Poplavljeno Bar|e; pogled Iz letala Iznad Mestnega loga čez barjansko Šolo proti jugovzhodu 15. avgustu. Kronika osnovne šole na Barju hrani ogromno gradivo za zgodovino povodnji v zapis kih šolskega vodstva, zakaj tiste dni otroci niso mogli k pouku. In takih dni ni bilo malo. Že takoj tu je treba naglasi ti, da so bile po vodnji nekdaj mnogo bolj pogoste nego sedaj in tudi više so segale. Odkar se je uspešno dovršila poglobitev Gruberjevega prekopa tik pred vojno, se je na Barju glede povodnji mnogo spremenilo. Močno se je poznalo, da se voda nagleje odteka; povodnji so postale mnogo redkejše in tudi naj večje niso dosegle tako visoko ko poprej. Toliko je pomagala že poglobitev Gruberjevega prekopa, kako šele, kadar bi se končala še poglobitev Ljub ljanice v mestu. Že ta uspeh je napravil na Barja- ne velik vtis; dobili so zaupanje v osuševalna dela in pričeli računiti z bližajočo se dobo, ko bodo povodnji sploh izginile z dnevnega reda. Pri pre- motrivanju škode, ki so jo povzročile novejše povodnji, zlasti pa letošnja, moramo imeti ta-lc dejstva vedno pred očmi: uspeh z Gruberjevim kanalom je povzročil, da je škoda letošnje sep tembrske poplave tako velika. Spoznavši uspeh prve polovice izvršenega dela in pričakujoč na daljnjih ugodnih posledic od poglobitve Ljublja nice Barjani z nevarnostjo povodnji za bodočnost niso več računih. Poprej so na pr. pri gradnji nove hiše gledali, da so na stavbišče navozili prsti in kamenja in nato zgradili poslopje tako visoko, da bi tudi najvišja voda ne mogla v hišo, v vežo, kleti in kašče ter v hlev — kleti, ki bi bile v zemlji in bi vhod vanje vodil po stopnicah navzdol, na Barju sploh ne poznajo, marveč imajo samo nad zemne shrambe. — Tako so Barjani poprej delali pri gradnji novih hiš in hlevov ter vsakršnih po slopij; višina najvišjih povodnji jim je bila mera za višino nove zgradbe. Treba pa je vedeti, da nove gradnje na Barju niso bile tako redka za deva, ne morda spričo gmotnega blagostanja, ki ga nikdar ni bilo kaj prida, marveč iz drugega vzroka. Na Barju najmanj uro hoda naokrog ni bilo nikakega kamna. Zato so gradili poprej do mala samo lesene hiše in hleve. Ker so tla mehka, bi bilo treba za zidano zgradbo mnogo trdnejše osnove; saj je itak treba za vsako količkaj težko zgradbo najprej zabiti kole v zemljo, tako da so dobesedno vse barjanske hiše še danes — stavbe na koleh. Na Barju je vlaga doma, lesene hiše so kmalu potrebne obnove, zakaj les trohni in gnije, zlasti ob zemlji in je zato treba kmalu obnoviti spodnje dele ali jih podzidati. Pri taki priliki so Barjani »hišo vzdignili«, to se pravi, nasuli so iznova trdinske prsti v temelje, tako da so prišla tla v hiši za potrebno mero na višje. Še drugi vzroki so silili na tako proceduro. Vse Barje je imelo v površini plast šote, ponekod bolj, drugod manj debelo. Ta šotna plast pa se je polagoma uničevala, nekoliko, ker so jo zrezali in pokurili, potem, ker so jo požgali za gnojenje in tretjič, ker sploh ta plast pri obdelovanju ob stiku z zrakom gine ter se krči. Pri tem pa nismo niti vpoštevali, za koliko se je sploh višina barske ravnine zmanj šala, ko se je poprej z vodo prepojena zgornja plast osušila in skrčila. V nekaterih sektorjih, ki jih nekdaj po voden j sploh ni zalila, ali pa samo na plitvo, je v kesnejši dobi, po odstranitvi od- nosno skrčitvi šotne plasti, voda nastopila prav na visoko, povsod pa lahko rečemo, da se je spo- redno s poglobi j evan jem Ljubljanice in kanala v Ljubljani nižala tudi gladina Barja, kar je sproti uničevalo vsaj del osuševalnih uspehov. S krčenjem šotne plasti so tudi barjanske hiše »lezle v zemljo« in vedno iznova jih je bilo treba vzdigovati. V zadnjih desetletjih, zlasti pa v prvi dobi po vojne konjunkture so Barjani zelo predelavah stare lesene v nove zidane hiše in 1. 1926. je bilo od skupnega števila 189 hiš samo še 41 lesenih. Toda zavedeni v zmoto po imenitnem učinku prve polovice poglobi j evalnih del v Ljubljani pri novih gradnjah niso več gledali na višino nekdanjih povodnji, marveč so nove gradbe postavljali v normalni splošni višini zemljišča, kakor da niso na Barju in se za povodnji sploh ni treba več brigati. Prav tako so nekdaj izbirali zemljišče po višini za posamezne sadeže in tamkaj, kjer je njiva KRONIKA kmalu prišla pod vodo, niso posejali ali posadili tega, kar je bolj občutljivo, odnosno, kar zori šele v dobi, ko je po voden j bolj verjetna. Od poglo bitve Gruberjevega kanala dalje so se za višine njiv manj brigali, ker se je zdelo, da so povsod že precej enako varni pred povodnjijo. Celo pri hranjenju sadežev se je opazila razlika, zakaj, kadar so v nekdanjih časih spravljali krompir, repo, peso itd. za zimo, so deli podenj šote ali kaj podobnega, da bi pridelka ne zajela morebitna povodenj. Sedaj nastane vprašanje, ali naj Barjani prično znova »vzdigovati« svoje hiše, da se zavarujejo pred povodni j o, ali naj počakajo še toliko časa, da se poglobi tudi Ljubljanica in se bodo potem poplave zares nehale in če ne povsem nehale, pa vsaj bistveno omejile. O tem seveda resnega vpra šanja ne more biti, marveč moramo reči, da je navedeno en razlog več za to, da se dela v Ljub ljanici čim bolj pospešijo. Skrbne mestne in druge očete bi lahko postalo strah pri navedbi, da se šotna plast na Barju spo- redno s poglobljevanjem struge v Ljubljani krči in ravnina s tem niža, češ, potem nam sedanja dela pomagajo zopet samo za nekaj let. V tolažbo naj navedem takoj, da se je šotna plast teh sto let, odkar se Barje obdeluje, že tako močno skrčila, da se more stanjšati komaj še kaj prida, plast sive jezerske ilovice, ki leži pod njo, pa je povsem drugačna in se ne krči. Res pa je, da bo na bodoči razpored povodnji vplivalo, kadar se odstrani (»zreže«) še oni zadnji večji kompleks šote, ki je na Koslerjevem veleposestvu zadaj, to je južno, za Črno vasjo, ker bo mogla voda od ižanske strani bolj hitro udariti neposredno proti Črni vasi. Sicer pa so osuševalni načrti že od nek daj računih s tem, da na nekaterih najnižjih sek torjih poplave popolnoma preprečiti nikdar ne bo mogoče. Taki sektorji so pri Havptmanicah, v Lipah, pri Bevkah in še ponekod. Ali večina zem ljišča je vendarle v taki legi, da se bo po osuše valnih načrtih popolnoma obvarovala od povodnji. Kako bo seveda pri največjih poplavah ob kakih vremenskih katastrofah, ko padejo v kratkem času povsem izredne množine dežja, to je seveda drugo vprašanje. Ali takrat so povodnji pač splo šen pojav, ne več posebnost Barja. Take izredne razmere so bile vsekakor tudi v letošnjem septem bru, kakor nam pričajo meteorološki podatki o padavinah in potrjujejo vesti o silnih povodnjih na široko po Slovenskem in deloma tudi Hrvat skem. V tem ima Barje pač neugodno lego. Poplavljeno Barje; pogled Iz letala Iznad Rakove Jelše — Igu — Sv.Ahaca (ravna čria )e Ižanska cesta) Ljubljansko Barje je namreč skoro kakor kraško polje, kakor Cerkniško, Planinsko ali Radensko; da bi ga mogli s polno pravico tako imenovati, mu prav za prav ne manjka dosti drugega, kakor da bi imeli v Ljubljani veliko ponikvo, kamor bi se odtekala Ljubljanica, namesto, da se zbaše pod Gradom na Ljubljansko polje. Drugače pa ima Barje bistvena svojstva kraških polj, ima na vsem južnem robu od Vrhnike pa do pod Šmarjem kraške izvirke, ki mu dovajajo podzemsko vodo od blizu in daleč s Krasa, celo zelo od daleč. Voda skozi kraške votline in podzemske vodotoke pa teče mnogo bolj počasi nego na površini, zato na stopijo povodnji na kraških poljih in tako tudi na Barju z znatno zakasnitvijo. Toda na Barje teko tudi drugačne vode, tudi normalni, povrhnje tekoči potoki. Največja sta Gradaščica z Malo vodo in pa Iška; Borovniščnica, Želimeljščica in Tunjica so manj pomembne. Iška in Gradaščica sta obe prav opasni vodi, ki imata obe svoje precej razsežno povod je v velikih strmi nah, kjer voda ob nalivih naglo zdrvi navzdol in je kar brž v glavni strugi. Prav s hudourniškim zna čajem drvita v kotlino Ljubljanskega Barja, kjer silno mnogo pripomoreta k povodnjim. Na srečo še, da se Gradaščica z Malo vodo (ali Malim grab nom) izteka v Ljubljanico tik pred mestom tako, da more njena voda brž oditi skozi mesto; vendar pa zadržuje znatno odtok Ljubljanice. Pri onih silnih nalivih v Polhovgrajskih hribih v 1. 1926. je Gradaščica s toliko silo zajezila Ljubljanico, da se je ob tej voda ustavila ter potem celo pričela teči nazaj proti Vrhniki, kar je vendar nekaj povsem nenavadnega. Mimogrede: prav tako stvar so letos opazovali ob Cerkniškem jezeru; ko je bila ona KRONIKA silovita povoden j v Cerknici, je Cerkniški potok, ki jo je povzročil, s toliko silo in vodno množino drl v jezersko kotanjo, da je ustavil Stržen in ga zajezil, da je pričel teči navzgor proti izvirku. Še hujša od Gradaščice pa je Iška, ki teče po znani skoro vintgarsko tesni debri in udari, ko dospe v kotlino Barja, z vso silo čez ter poplavi polja in travnike pri Iški vasi, Strahomerju, Vrblenah, To- mišlj u in celo pri Brestu ter Mateni, na kar ^se raz- lije na pravo Barje. Toda to je čisto drugačna povodenj od prave barske; Iška udari čez bregove na hitro in preplavi v deročem navalu polja in vasi za nekaj ur, potem pa voda brž odleti. Tu povodnji že davno ni več, ko prične iška voda šele pritiskati na pravo Barje ter tamkaj napenjati gladino povodnji. Na ves južni del Barja vpliva voda iz Iške, zakaj ta potok je sedaj napeljan mimo Lip in Črne vasi neposredno v Ljubljanico, poprej, pred osuševanjem, pa se je v vijugah iz tekal skupaj z Loščico v Iščico prav tam, kjer se sedaj od Ižanske ceste cepi cesta na Havptmanice. Ob starih strugah pa so ostale niže ležeče proge, ki jih ob povodnji posebno na debelo zalije voda. Ob potokih po tem takem povodenj prav naglo na stopi in tudi zelo naglo mine, je pa zato bolj silo vita. Na Barju samem pa se poplava zelo zavleče, kasneje prične in dalje časa traja, a zato je mirna in nikdar silovita ter nikoli ne more presenetiti z nenadnim nastopom. Prav za prav so bile vse septembrske povodnji na Slovenskem podobne bodisi prvemu ali drugemu tipu. Savinja je dosegla višek ter opravila pogla vitne poškodbe že soboto, 23. sept.; zvečer je že pričela upadati in je v nekaj urah že močno od- Hiša v Lipah, v enem od najnižjih delov Barja S poplavljenega Barja; pogled na Ižansko cesto v smeri proti Ljubljani letela. Enako je bilo s povodnijo Cerkniškega potoka, Sodraške Bistrice, Rašice itd. Toda v kraških poljih je voda še dolgo potem naraščala, ko je v potokih že davno upadla; pri Račni je začela padati šele v torek, v Strugah je prav tako še ves dan v nedeljo rasla, se držala na višku še v ponedeljek in se je šele v noči na torek vidno znižala. Podobno je bilo na Kočevskem polju in prav tako na Loškem in Cerkniškem polju. Na Ljubljanskem Barju je voda vso noč od sobote na nedeljo močno naraščala in tudi še prve ure dopoldne; šele okrog poldne se je obrnilo in po poldne je prav počasi upadala. Vidimo tedaj isti pojav kakor na kraških poljih, samo da v manjši meri, to pa samo radi uspeha dosedanjih osuše valnih del. Zakaj da smo pred 150 leti, bi bila tudi na Barju povodenj rasla še nekaj dni, bi dosegla bržkone višino, kakor bi je niti stari ljudje ne pomnili, upadala pa bi tako počasi, da bi se jezero držalo še bogve koliko tednov, kakor se je držalo Cerkniško in Planinsko. Dosedanjim osuševalnim delom se moramo zahvaliti, da je septembrska poplava ostala po višini in po trajanju znatno za mnogimi izpred vojne, pa tudi za nekaterimi iz povojne dobe. Tudi na Cerkniškem jezeru in pri Ložu se letos ni dosegla rekordna višina povodnji, zakaj tudi tamkaj so bili — z razširjenjem in oči ščenjem požiralnikov — vodi olajšali ter pospešili odtok, če hočemo primerjati velikost povodnji na posameznih poljih in rekah, moramo vzeti v pri merjavo samo one, kjer ni bilo nič regulacijskih del ali le malo. Zato se mi zdi, da so Struge in Sa vinja boljša mera. Povodenj na Barju je pokazala še nekatere te žave, nad katerimi se Barjani upravičeno jezijo in KRONIKA ki nas zopet spominjajo na kraška polja. Voda, ki je bila zalila ravnino mnogo kilometrov na široko, bi se odtekla hitreje, če je ne bi prav zelo zadrže vale nekatere ovire, na pr. ceste, nekateri štradoni in zlasti mostovi, ki so pretesni. Tu moramo za boljše razumevanje opozoriti na nekatere ne majhne napake, ki so se napravile pri izvedbi prvih regulacijskih del, zlasti pa pri kolonizaciji Barja. Ko so napravili načrt za prvo naselbino, današnjo Črno vas, bi bilo neprimerno bolje, ako bi bili cesto izpeljali tik ob Ljubljanici in ob njej postavili hiše. Zakaj ob reki je zemljišče znatno višje in trdnejše, tu ni šotne plasti, marveč samo trdinska zemlja, ki se ne krči in ne niža. Proga višjega zemljišča spremlja Ljubljanico na vsem toku od Vrhnike do Ljubljane; toliko se dviga visoko, da jo zalijejo samo največje povodnji, sicer pa moli iz vode (prim. sliki, kjer se lepo vidi pas kopnega trdinskega zemljišča na obeh straneh reke). Tu bi ostala cesta na suhem, prav tako domovi, imeli bi vrh tega mnogo boljšo zemljo za vrtove in ugodneje bi bilo za gradnjo hiš in poslopij, za živino glede vode itd. Tako pa se je kolonija, sedanja Črna vas, osnovala par sto metrov vstran od Ljubljanice, in sicer vzporedno z njo, enako kakor pelje vzporedno z reko tudi spodnja Ižanska cesta. Še bolj vstran se je posta vila Ilovica. Obe cesti — in seveda naselja ob njih — sta brž pod vodo, posebno neugodno pa je, da zadržujeta vodo, ki bi ji bilo treba odpreti čim neposredne j šo pot proti Ljubljanici. Zlasti odkar Gruberjev kanal tako naglo požira vodo, se opaža pri povodnjih na Barju, da Ižanska in Črnovaška cesta močno zadržujeta odtok in večkrat se je lahko ugotovilo, da stoji voda v času upadanja na eni strani ceste celo za nekaj decimetrov više nego na drugi strani; da je bilo tako tudi pri zadnji povodnji v septembru, nam priča slika, posneta v nedeljo pop. na Ižanski cesti blizu mosta čez Prošco, ki mnogo preslabo propušča vodo (na levi je Ljubljanica, na desni zato višja voda, zato dere čez cesto). V načrtih je tudi regulacija prekopov in po tokov, sploh pretoka na Barju, pride pa na vrsto šele po končanih delih v glavni strugi v Ljublja nici. Barjani so se že mnogo trudili, da dosežejo pospešitev teh del, in vodstvo osuševalnih del bi prav gotovo nič ne pogrešilo, ako bi njegove pred loge resno vzelo v pretres. Zakaj že sedaj bi se za znatne hektarje skrčila povodenj, če bi se vodi olajšal odtok s tem, da bi se vsi mostovi čez Ižansko in Črnovaško cesto temeljito razširili, na- Poplavljeno Barje; hiša v Črni vasi, zgradba Iz zadnjih let pravili pa tudi nekateri novi mostovi - predori, katerih funkcija bi bila samo odvajanje vode v času povodnji. Sploh bi morali vsi mostovi na cestah na Barju imeti dva do trikrat večji prerez nego ga potrebujejo pri normalni ali zmerno nad normalo stoječi vodi; sedaj imajo tak velik prerez skoro le mostovi na Iščici. Pa tudi mnogi zasebni mostovi silno zadržujejo odtok vode, ker so premajhni. Na Barju je ves svet preprežen z jarki, vsak zemljiški kos obdan z njimi. Posebno važno funkcijo imajo oni večji jarki, ki teko ob cestah in ki se vanje izteka voda iz manjših jarkov. En sam premajhen most na takem odtočnem jarku, pa se mnogim posestnikom zadržuje odtok in zavleče povodenj za nekaj dni. Tudi zasebni mostovi, zlasti na pomembnejših jarkih, bodo morali imeti predpisano določeno velikost prereza, tudi tu dva do trikrat tako ve liko, kakor jo potrebuje normalna voda. Mestna občina ljubljanska samo pospeši osuševalna dela, ako se v svojem področju, kjer je stvar najaktu alnejša, že sedaj loti organizacije teh za regula cijo vodnega odtoka prav nujnih podrobnosti, kakor so jih razkrile zlasti povodnji od poglobitve Gruberjevega prekopa dalje. Badi poplav na Barju trpijo pač vsi, ki imajo tamkaj zemljišče. Vendar je razlika ta, da imajo kmetje iz starih vasi, ki stoje ob Barju že sto letja, na barskih tleh vendarle pretežno le trav nike in pašo, dočim imajo njive največ na višjem zemljišču, ki ga povodenj ne doseže. Po osuše vanju naseljeni kolonisti, to so Barjani v pravem pomenu, pa imajo prav vse svoje zemljišče v te renu, ki ga vode preplavljajo in njim spričo tega povodnji, kakor je bila septembra, vzamejo prav 8 KRONIKA ves pridelek. Tudi so vasi, ki jih imamo na ob robju Barske kotline in na osamljeno stoječih gričih sredi Barja, razen ob Iški, precej vse po stavljene na višjem, tako da jih vode ne dosežejo, dočim so prave barjanske vasi sredi ravnine, ki jo brez ovir zalije voda. Ker te vasi z neznatno izjemo vse pripadajo skupnosti mestne občine ljubljanske, je Ljubljana ob povodnjih na Barju vselej, sama posredno najhujše prizadeta in ima po tem takem na uspešni omejitvi povodnji in čim hitrejši dovršitvi regulacijskih del v mestnem delu Ljubljanice največji interes.