GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI POPLAVNEGA SVETA OB RIŽANI IN BADAŠEVICI (Z 2 KARTAMA V PRILOGI, 7 DIAGRAMI IN 14 SLIKAMI V BESEDILU) GEOGRAPHICAL CHARACTERISTICS OF THE AREAS EXPOSED TO INUNDATIONS IN THE RIŽANA A N D BADAŠEVICA RIVERS SYSTEM (SLOVENE ISTRIA) (WITH 2 MAPS IN ANNEX, 7 DIAGRAMS AND 14 FIGURES IN TEXT) D U Š A N P L U T (POGLAVJE: PRSTI IN RASTJE POPLAVNEGA SVETA) (CHAPTER: SOILS AND VEGETATION) SODELOVAL - WITH THE COLLABORATION F R A N C L O V R E N Č A K SPREJETO N A SEJI RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN U M E T N O S T I DNE 7. JUNIJA 1979 I z v l e i e k U D K 551.482.215.3 (497.12-14): 911.3 Geografske značilnosti poplavnega sveta ob Rižani in Badaševici Študija prikazuje osnovne geografske poteze poplavnega področja ob Rižani in Badaševici. Popla- ve so odraz geografskih značilnosti porečja, njihova neizrazitost in kratkotrajnost se zrcali tudi v prsti in rastju. Z regulacijami in melioracijami sta se pogostost in obseg poplav zmanjšala. Prikazana je tudi kmetijska izraba poplavnega sveta in obrati na vodni pogon. A b s t r a c t U D C 551.482.215.215.3 (497. 12-14): 911.3 Geographical Characteristics of the Areas exposed to Inundations in the Rižana and Badaševica Rivers System (Siovene Istria) The study represents the essential geographic features of inundated area along the Rižana and Ba- daševica river. The inundations are the express of geographic traits of river basin; as they are of short duration and are not very big they had not changed the properties of soils and character of vegetation. The frequency and the extent of inundations diminished after regulations and meliorations. The agra- rian land-use and the enterprises, using the kinetic energy of the river, are also shown. Naslov - Address: Mgr. Dušan Plut, asistent PZE za geografijo, Univerza E. Kardelja 61000 Ljubljana Jugoslavija Aškerčeva 12 Dr. Franc Lovrenčak, docent PZE za geografijo Filozofske fakultete Aškerčeva 12 61000 Ljubljana Jugoslavija 1. UVOD Rižana in Badaševica (Kornalunga) sta manjši reki, ki se izlivata v Tržaški zaliv v ne- posredni bližini Kopra. Svoji plitvi strugi sta si vrezali v flišne sedimente Slovenske Istre. Peščenjak, zlasti pa lapor hitro preperevata in obema rečicama je kljub manjši vodnatosti uspelo v spodnjem toku nasuti obilico preperelega materiala. V zgornjih delih toka je str- mec precejšen; od tam Badaševica ter Rižana vztrajno odnašata preperele flišne sedimente. Izoblikovali sta obsežni aluvialni, zamočvirjeni ravnici, ki sta nekako v nasprotju z vod- natostjo obeh rek. Poplavni svet ob Rižani in Badaševici označuje pokrajinska neizrazitost in kratkotraj- nost poplav. Kljub določeni rednosti poplav pred pričetkom obsežnejših regulacij in me- lioracij se v pokrajinski podobi ni izoblikovala značilna poplavna pokrajina s širokim pa- som travnikov ter drobne vodne mreže. Zamočviijenost spodnjih delov danjih ravnic Ri- žane in Badaševice je bila v veliki meri manj posledica poplav kot visoke gladine talne vode, povzročene po bližini morja, kot absolutne erozijske baze ter zastajanja deževnice zaradi pedoloških lastnosti. Pogoste, čeprav kratkotrajne poplave pa so vsekakor prispevale svoj delež k temu, da so obširna zamočvirjena in poplavna področja danjih ravnic gospodarsko slabo izkoriščena. V ozkem pasu neposredno ob moiju so bile soline, ostali deli akumu- lacijskih ravnic pa so bili porasli s higrofilnimi rastlinami, trstičjem, vmes pa so bili na ne- koliko sušnejših delih posamezni travniki in pašniki. Zaradi izjemnega pomena aluvialnih ravnic ob morju ter lege blizu Kopra se je po- večalo zanimanje za poplavno področje Rižane in Badaševice. Starejša naselitev flišne Istre seje namreč v loku izognila neprimernemu vlažnemu svetu obeh dolin. Pogoste nevšečnosti zaradi neurejenih razmer pa so ob rasti Kopra pomenile oviro pri širjenju samega mesta. Obenem je po propadu solin prišlo do povečane zamočviijenosti ter zdravstvenih težav. Ureditev vodnih razmer je postala nujna tudi zaradi kmetijske izrabe ter povečanega pro- metnega pomena zaledja Koprskega zaliva. Z nadaljnjim širjenjem urbanizacije in naraš- čajoče industrializacije v obalnem pasu je porasel pomen poplavnega sveta kot zemljišča, kjer bi se s primernimi ureditvenimi deli lahko postavilo vsaj nizkopritlične stavbe in gos- podarske objekte. Zaradi posebne vloge, ki jo ima bližnje zaledje Koprskega zaliva v okviru Slovenije, je pritisk na nekoč gospodarsko nezanimivi zamočvirjeni svet povzročil že šte- vilna navzkrižja, ki se še stopnjujejo. Glavno navzkrižje izvira iz različnih zahtev industrije in urbanizacije po eni strani ter turizma in kmetijstva po drugi strani. S tega vidika je upravičena geografsko kompleksna osvetlitev poplavnega področja Badaševice in Rižane, čeprav gre v bistvu za skoraj v celoti meliorirano področje. Pomen poplavnega sveta se je spreminjal z razvojem proizvajalnih sil in družbe. Obe- nem pa se je spreminjal tudi gospodarski pomen Rižane in Badaševice kot vira energije. Propadanje manjših, a številnih obratov na vodni pogon se ne odraža le v poklicni preslo- jitvi bivših mlinarjev v Rižanski dolini, marveč tudi v zunanji podobi pokrajine. S hidro- tehničnimi deli seje poplavni svet ob obeh vodotokih močno skrčil. Ker je od regulacij pre- teklo šele malo časa, vsa ureditvena dela še niso končana, zato še ni možno zanesljivo oce- niti ali so poplave dokončno odpravljene. Na pokrajinsko ravnotežje vpliva cel spekter geografskih dejavnikov. Poleg strukture je treba poznati tudi njihovo genezo, saj si le na tako zasnovan način lahko razložimo vlogo in pomen poplavnega sveta v celotnem geog- rafskem okolju. Specifičnost vloge ob morju podčrtujejo tudi morske poplave, zasnovane klimatsko in reliefno. Medtem, ko se njihova reliefna zasnovanost pokriva z značilnostmi, ki veljajo za rečne poplave, nima njihova klimatska zasnovanost nobene zveze z klimatsko zasnovanostjo poplav Rižane in Badaševice. 2. NEKATERE HIDROGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI POPLAVNEGA SVETA 2.1. Razprostranjenost in obseg poplavnega sveta Razprostranjenost poplavnega sveta ob Rižani in Badaševici smo ugotavljali predvsem po pripovedovanju starejših domačinov in le manj po neposrednih sledovih v pokrajini. Re- gucije in melioracije so se začele še pred drugo svetovno vojno, zato je ohranjeno le malo neposrednih sledov izpred tega časa. Žal tudi ni nobenih podatkov o pojavljanju in obsegu poplav pred gradnjo solin. Dodatna težava pri določanju obsega poplavnega sveta je po- sledica izseljevanja italijanskega prebivalstva, ki je živelo v neposredni bližini. Kljub temu smo s terenskim delom zbrali precej gradiva za dokaj zanesljiv prikaz obsega poplav pred regulacijami, pa tudi po njih. Dobljene in preverjene podatke smo vnesli v delovno karto 1 : 25.000, sam obseg poplavnega sveta pa smo določili s planimetriranjem. Porečje Rižane sestavlja flišni, nepropustni in apniški, propustni svet. Na kraškem sve- tu, kjer ni površinsko tekočih voda, je določanje razvodnic otežkočeno. Barvanj vod prak- tično ni bilo, razen tistih, ki jih je izvršil italijanski znanstvenik T i m e u s ( Š e r k o 1946). Barvanja so bila izvršena za potrebe hidrotehničnega urada tržaške občine zaradi preskrbe Trsta z vodo. Z njimi je bila ugotovljena zveza Brašnice (potok pri Odolini blizu Materije) z izviri Rižane. Kljub težavam, ki jih ima Koprsko Primoije s pomanjkanjem pitne vode po drugi svetovni vojni, ni bilo podrobnejših barvanj. Meja porečja Rižane ni točno ugo- tovljena, različni avtorji in inštitucije navajajo naslednje podatke o velikosti kraškega dela padavinskega območja Rižane: Hidrometeorološki zavod Slovenije Predlog HMZS leta 1956 (S t e f a n i č ) S a c c o M e l i k N o v a k 120 km2 107 km2 77 km2 173 km2 184 km2 Po podatkih HMZ Slovenije odpade na flišni del neposrednega površinskega odtoka Rižane 58 km2. Po stari razvodnici, kjer niso upoštevani umetni kanali, pa odpade na flišni del 63,4 km2. Skupaj z zbirnim področjem Lukinskega potoka ter dela flišnega odtoka pri Movražu zajema po podatkih HMZ Slovenije celotno porečje Rižane 202 km2; od tega od- pade na kraški del 120 km2, na flišni pa 82 km2. Z upoštevanjem orografskega in geološkega kriterija je bila v razpravi posvečena do- ločena pozornost tudi razmejitvi flišnega in kraškega dela porečja Rižane. Ker je v ospredju naloge predvsem določanje in razlaga poplavnega sveta, ki je seveda le na flišnem svetu, so bili vsi podatki kartografsko prikazani le za flišni del. Nadaljnje raziskave so obenem tudi podčrtale, da so predvsem visoke vode v veliki meri posledica padavin v flišnem svetu, zato je bila meja s kraškim zaledjem prikazana s prekinjeno črto. Po zgoraj navedenih kri- terijih odpade na neposredno področje površinskega odtoka Rižane 62,3 km2, kar se v pre- cejšnji meri ujema s podatki HMZ. Veliko manj zamotana je bila določitev porečja Bada- ševice. Celotno porečje je na flišnem svetu, zato so razvodnice z ostalimi porečji nedvoum- SI. 1. Poplavni svet na levi strani Rižane blizu naselja Loka. Večji del porašča travno rastje SI. 2. Ob zgornjem toku Rižane porašča drevje (topoli, črne jelše) bregove v vrstah vrbovje pa prodišča v strugi ne, potekajo pa po vrhovih slemen. Tudi obseg porečja Badaševice se je zaradi izvedenih regulacijskih del z umetnimi kanali spremenil. Zaradi preusmeritve Olmskega potoka in prečrpavanja na semedelski bonifiki se je obseg porečja zmanjšal in znaša 39,5 km2. V osredju terenskega dela pri raziskovanju hidrogeografskih značilnosti je bilo torej predvsem določanje obsega poplavnega sveta. Obsežne regulacije in melioracije so v veliki meri spremenile podobo pokrajine ter zmanjšale poplave. Zaradi razmeroma kratkega ob- dobja po ureditvenih delih imajo navedbe o obsegu poplav po regulacijah bolj informativen pomen. Katastrofalno visokih pretokov po navedenih ureditvenih delih ni bilo, naprave še niso bile dovolj preizkušene, da bi lahko zanesljivo sklepali o dokončni odpravi poplav v spodnjem delu obeh dolin. Terensko delo je podčrtalo nujnost razlikovanja področij po- gostih, bolj rednih poplav ter izjemnih poplav pred regulacijami. Morske poplave kot po- seben tip poplav so sicer razmeroma pogoste, vendar le izjemoma poplavijo večje površine. Samo v izjemnih primerih sežejo prek obrambnih nasipov ter poplavijo del semedelske bo- nifike. Zaradi lokacije koprske avtobusne postaje v neposredni bližini morja ter slabe za- varovanosti pred valovi morska voda v zimski polovici leta večkrat zalije postajališče. Mor- ske poplave ogrožajo tudi bližnje ulice ter preplavljajo cesto Koper - Semedela - Izola. Kljub manjšemu obsegu in pomenu morskih poplav jih je bilo treba nekoliko bolj osvetliti zaradi specifičnih meteoroloških vzrokov pojavljanja. Na spodnjem, obmorskem delu se- medelske bonifike se obseg morskih poplav ujema z obsegom poplav Badaševice pred re- gulacijami. Rečne poplave ob Badaševici in Rižani so pred regulacijami imele razmeroma velik obseg. Izredne poplave pred regulacijami ob Rižani so zajele 657,5 ha površine, redne pa 421,5 ha. Nekoliko manjši obseg so imele izredne poplave ob Badaševici in sicer 419,5 ha, pogoste pa 317,5 ha. V zaledju Koprskega zaliva je bilo 1077 ha površin z izrednimi po- plavami ter 739 ha z rednimi. Površine, ki so jih ogrožale poplave, so obsegale znaten del ravnih površin, saj so se praktično ujemale z obsegom danjih ravnic. Čeprav so naše na- vedbe zaradi časovne odmaknjenosti in pomanjkanja originalnih podatkov nekoliko manj zanesljive, nas vendar opozarjajo na nujnost regulacij. Poplave so z zamočvirjenostjo vred onemogočale intenzivno kmetijsko obdelavo na obsežnih, ravnih površinah danjih ravnic v neposredni bližini mesta Koper ter Trsta. Poplavni in zamočvirjeni svet je zaradi lege ob Kopru onemogočal nadaljnjo rast mes- ta. Šele z nasipavanjem ob morski obali in izsuševanjem se je Koper resnično povezal s kopnim ter se začel širiti na področje bivših solin in poplavnega sveta. Morske poplave ima- jo posebno mesto, ker nastopajo na urbaniziranih površinah. Rečne poplave niso onemo- gočale le naseljevanja, temveč tudi ustrezno prometno povezavo. Večina prometnih poti je potekala po slemenih in se je tako izognila vlažnim in slabo nosilnim danjim ravnicam Rižane in Badaševice. Tudi naselja so segala zgolj do roba poplavnega sveta, šele po re- gulacijah so nastale prve kmetije v spodnjih delih akumulacijskih ravnic. Zaradi načrtova- nega širjenja urbanizacije ter industrijske cone v bivše poplavno področje je potrebno ustrezno osvetliti tudi širše vzroke in posledice poplav in ovrednotiti izvedena in načrto- vana melioracijska dela. Tudi kmetijstvo vse bolj posega v nekoč poplavni svet, kjer je kljub slabšim pedološkim lastnostim možna intenzivna kmetijska proizvodnja, pogojena z me- diteranskim podnebjem ter možnostjo strojne obdelave. Razprostranjenost poplavnega sveta se skoraj v celoti pokriva z obsegom danjih ravnic. Najbolj obsežna njegova področja so v spodnjem delu obeh dolin. Rižana je poplavljala področje ankaranskih solin, ki so segale v loku od Bertokov do Ankarana. Poplavljen je bil tudi ostali del ravnice v trikotniku Dekani - Ankaran - Bertoki. Izjemne poplave so segale do samega vznožja osamelca Sermina, ki je ob katastrofalnih poplavah postal otok. Ob izjemno velikih poplavah je bilo torej poplavljeno celotno nižinsko področje pod De- kani, kjer se razširi Rižanska dolina. Pred dograditvijo razbremenilnika je bilo najbolj po- gosto poplavljeno področje med Serminom in Ankaranom. Rižana je pri Dekanih spreme- nila svojo smer in zavila nekoliko proti severu. Poplave je pospeševala tudi zajezitvena voda hudourniških potokov s pobočij nad Škofijami ter Ankaranom. Zaradi spremembe v smeri Rižane, ki nekoliko zavije, je bilo področje južno od Sermina v celoti pod vodo le ob iz- jemno visokih vodah. V srednjem in zgornjem toku Rižane so bila le manjša področja po- gostih poplav. Zanimivo je dejstvo, da ob pritokih Rižane ni obsežnejših površin aluvial- nega sveta. Poplav ob pritokih Rižane ni bilo, saj so struge potokov globoke. Strmec hu- dourniških potokov in skromni obseg zbirnega področja onemogočata poplave. Pomen hu- dourniških potokov je zlasti v dovajanju vode Rižani, predvsem ob nalivih, ter v zajeze- vanju visokih vod Rižane. Tudi Badaševica je pogosto poplavljala, predvsem v spodnjem toku. Obseg poplavnega sveta je zajemal celotno področje bivših semedelskih solin, v razliko od Rižanske doline pa so poplave nastopale tudi v spodnjih delih dolin stranskih pritokov, ki so si izoblikovali razmeroma obsežne akumulacijske ravnice. Poplave ob Badaševici so imele širši obseg tudi v srednjem delu doline. Številni, ob nalivih dobro vodnati vodotoki, so prinašali tudi večje količine sedimentov. Njihove struge v spodnjem delu so plitve in je voda pogosto prestopila bregove. Po vodnogospodarskih delih pred drugo svetovno vojno in po njej so bile zabeležene le manjše poplave. Ob Rižani so poplave nastopile na manjših in med seboj nepovezanih površinah, ki skupaj obsegajo nekaj več kot 20 ha. Tudi na Badaševici so po regulacijskih delih občasno poplavljene le manjše površine (10,5 ha). Pri navedenih podatkih pa je treba upoštevati dejstvo, da po letu 1965, ko so se zaključila glavna ureditvena dela, ni bilo iz- jemno visokih pretokov. Praktično so imele največji obseg morske poplave, ki so leta 1966 zajele 57,7 ha površin (vključno s poplavljenim delom Kopra). 2.2. Poplavni režim in hidrogeografska razčlenitev poplavnega področja Po pripovedovanju starejših prebivalcev, ki so imeli zemljišče na poplavljenem svetu, so bile poplave pred regulacijami zelo pogoste tako ob Rižani kot ob Badaševici. Zaradi plitve struge je voda že po malo večjem deževju prestopila bregove. V spodnjem in srednjem delu je strmec že manjši, obe rečici sta akumulirali flišne sedimente. Pred regulacijami so bile poplave vsakoleten pojav, v obdobju desetih let pa je po navadi prišlo tudi to izjemno velikih poplav. Pogoste poplave pa so nastopile ob izjemno deževnih letih tudi dvakrat ali celo trikrat na leto. Samo v sušnih letih ni prišlo do poplav. Beležke s terena so pokazale, da so nastopale poplave pred regulacijami dejansko preko celega leta. Najbolj pogoste pa so bile jeseni in spomladi. Veliko škodo so povzročale tudi ob poletnih nalivih, ko so sušili seno, visoka voda pa je večkrat odnesla tudi druge poljedelske pridelke. Zaradi pogostih nalivov in poplav v juliju je iz doline Badaševice znan pregovor, da ob Lazarju vedno na- stopijo poplave. V dolini Badaševice so bile poletne poplave še posebno pogoste. Verjetno je to posledica dejstva, da dobiva Badaševica vso vodo s flišnih slemen, kamor segajo hu- dourniški pritoki, ki poleti zajezijo strugo glavne vode, saj so zelo kratki. Zato pride visoka voda Badaševice in pritokov, dejansko istočasno v ravnino. Starejši kmetje se posebno do- bro spominjajo izjemno visoke vode iz leta 1925 (14. avg.), ko je po kratkotrajnem, vendar intenzivnem deževju prišlo do velikih poplav, ki so uničile pridelek. Po šesturnem deževju s točo od 9. do 15. ure sta Rižana in Badaševica do 16. ure že narastli in poplavili obsežne dele danje ravnice, mline ter bližnje prometne poti. Največ škode je bilo na njivah ter trav- nikih, v srednjem in zgornjem delu Rižanske doline pa so bile poškodovane tudi vinske trte. Poplave so trajale le slabe tri ure, nato pa se je voda umaknila v struge. Največ poplav je bilo tako ob Rižani kot ob Badaševici v oktobru in novembru. Po- plave v spomladanskih mesecih so tudi razmeroma pogoste, vendar jih kmetje manj ome- njajo. Vzrok je nedvoumno v tem, da ob spomladanskih poplavah ni bil ogrožen kmetijski pridelek. Dejstvo, da so poplave nastopile le nekaj ur po nalivih, potijuje tezo, da kraški del porečja Rižane nima večjega vpliva na obseg in trajanje poplav. Najbolj pogoste so le nekajurne poplave, neredko pa visoka voda odteče že po eni uri, predvsem poleti. Nekoliko dlje trajajo poplave ob spomladanskem in jesenskem deževju, vendar le izjemoma več ka- kor 24 ur. Poplavna voda posebno hitro odteče iz poplavljenega sveta v zgornjem in sred- njem delu obeh dolin. Nekoliko dalj časa se zadržuje na bonifikah, predvsem v plitvih ko- tanjah, kjer zastaja tudi deževnica. Vsekakor lahko zaključimo, da so poplave ob Rižani in Badaševici kratkotrajne, kar bi kazalo upoštevati pri podrobnejši klasifikaciji poplav v Sloveniji (G a m s 1973). Voda ob rednih poplavah je le poredko segala več kot 0,5 m nad strugo. Skupno pa je vodostaj ob poplavah narasel za približno 1,5 m nad normalo. Normalna višina vode je bila zaradi plitve struge le dobrega pol metra pod bregom, zato so večje poplave nastopile ob vsakem, nekoliko večjem deževju. Po pripovedovanju domačinov je ob izjemno veliki poplavi v letu 1925 voda narastla za več kot dva metra nad normalno višino ter poplavila vse bližnje prometne komunikacije. Pri opuščenem mlinu pred naseljem Rižane je voda preplavila 100 m ceste ter zalila kletne prostore mlina. 8. novembra 1948 je po deževju prišlo do velikih poplav ob Badaševici. Poplavne vode so preplavile vso dolino vključno z že melioriranimi površinami na semedelski Bonifiki. Ob Rižani so bile v istem času po- plave manjše, saj so bile tu meliorirane večje površine. Tudi te poplave so bile posledica naliva, saj je v Semedeli v 16 urah padlo 72 mm dežja, pretok Rižane pri Kubedu je znašal 98,5 m3/sek. (Urbanistični program 1966). Poplavna voda Badaševice, pa tudi Rižane je neposreden odraz padavinskih razmer. Padavinska voda, katero zbirajo Badaševica in njeni pritoki, hitro odteče, dolina Badaševice pa je zelo kratka, zato se množina njene vode zelo hitro poveča. V primeru, da v porečju Badaševice pade več kot 20 mm padavin, je že nevarnost, da pride do poplav (Urbanistični program 1966). Podobne razmere so tudi ob Rižani. Stranski pritoki so kratki, zato takoj po nalivu vodnatost močno naraste. Poleg nižjih hudourniških potokov, ki zajezujejo strugo Rižane, ima za današnje poplave poseben pomen Hrastoveljski potok, ki ob nalivih zelo hitro naraste in poplavlja. Podatki za kolebanje višine vode po mesečnih poprečkih za Rižano kažejo na manjše razlike kot bi jih pričakovali, na večje mesečne razlike pa sklepamo po vrednostih za pre- toke. (Za obdobje 1966-1973 - podatki iz Hidroloških godišnjakov.) Najnižji pretoki so v poletnih mesecih, najvišji pa v spomladanskih in jesenskih mesecih. Vsekakor nam mesečni poprečki ne dajejo pravega odgovora glede izvora in dinamike poplavne vode, ki je v veliki meri posledica nekajurnih padavin, o čemer pričajo med drugim poplave v letih 1925-1935 in 1948, ki so nastopile takoj po intenzivnem deževju, višina vode pa je v nekaj urah močno upadla. Nekoliko bolj umirjene poteze rečnega režima Rižane so seveda posledica deleža kraškega porečja, ki pa ima večji pomen predvsem za nizke in srednje vode. Kljub nepo- polnim podatkom in različne lokacije vodomerne in meteorološke postaje je primerjava med visokimi pretoki na postaji Kubed in dnevnimi količinami padavin na meteorološki postaji Koper (1955-1963, mesečna poročila HMZ za navedeno obdobje) pokazala, da se nastop skrajno visokih pretokov v precejšnji meri ujema z visokimi dnevnimi količinami pa- davin. Potrjuje se domneva, da padavinske vode iz kraškega zaledja bistveno ne vplivajo na poplave ob Rižani. Manjša korelacija med dnevnimi vrednostmi za visoke pritoke in dnev- nimi padavinami za flišno področje v spomladanskih mesecih, ko se v kraškem zaledju topi sneg. Poplavno področje Rižane pred regulacijami razpade po hidrogeografski razčlenitvi na dva dela. Prvi del zajema poplavno področje ob srednjem ter zgornjem toku. Ozka proga aluvialnega sveta na obeh bregovih Rižane se vleče od izvira pa vse do naselja Dekani. Po- plavni svet ni razčlenjen, saj hudourniški pritoki niso ustvarili večjih naplavnih ravnic. V spodnjem in srednjem delu doline Rižane imajo hudourniški potoki še precejšen strmec. Prenešeno gradivo se ne nalaga, prevzame ga Rižana in odnese naprej. Poplavno področje je omejeno zgolj na ozko aluvialno ravnico Rižane. Visoke vode Rižane zajezujejo zlasti pritoki z leve strani, ki imajo večji strmec in rušilno moč, o čemer pričajo razmeroma debeli prodniki iz peščenjaka. Čeprav so bile izvedene melioracije in so na Rižani številne pre- graje, Rižana še vedno prinaša gradivo in ga postopoma odlaga na zaščitenih delih struge. Pred regulacijami so številni jezovi ob strugi Rižane sicer zmanjševali prenos gradiva, ob- enem pa so stopnjevali obseg poplav zaradi narasle višine vode. Strma pobočja hudourniš- kih grap so v glavnem porasla z gozdom, kar zmanjšuje erozijo ter denudacijo v zgornjem toku Rižane. Denudirani material sestavljata prod in finejši drobir, ki se kopičita pred jezovi mlinov in drugih obratov na vodni pogon. V spodnjem delu Rižanske doline se danja ravnica raz- širi. Struga Rižane je bila pred regulacijami zelo plitva. V njej seje nabiralo finejše gradivo, zlasti glina in ilovica. Ob velikih poplavah pa je deroča voda prinesla tudi v spodnji del doline do nekaj decimetrov debele prodnike. Strugo je ponekod zaraščalo gosto trsičje, kar je hkrati z gladino talne vode ustvarjalo pogoje za bolj umirjen, skoraj ravninski tip poplav, ki pa so bile kratkotrajne. Svoj delež so prispevali tudi potoki med Ankaranom in Dekani ter deževnica, ki se je zaradi glinene in ilovnate osnove zadrževala na površju. Podobne razmere so bile tudi v spodnjem delu Badaševice. V zgornjem in srednjem delu doline pa je bil bolj kot ob Rižani pomemben delež hudourniških potokov. Bavški po- tok, ki se izliva v Badaševico pri Vanganelu, je tako vodnat kot Badaševica. Zaradi večjega strmca pa je pred postavitvijo pregrade prinašal večje količine materiala kot Badaševica. Pri zajezitvi visokih voda so sodelovali tudi ostali večji hudourniški pritoki kot so Cerej, Pradisol, Pjažentin in Olmo. V razliko od Rižanske doline, kjer ob pritokih praktično ni poplavnega sveta, se je ob večjih pritokih Badaševice izoblikovalo poplavno področje, ven- darle le v spodnjih delih ravnic. Z gradnjo zbiralnika na Bavškem potoku, ki zadržuje vodo ob nalivih in večdnevnih deževjih, se je pogostost poplav močno zmanjšala. Hkrati z ure- ditvijo struge Badaševice in preusmeritvijo Olma so se vodne razmere izboljšale. Zanimivo je vprašanje, zakaj je pritokom ob Badaševici uspelo izoblikovati akumulacijske ravnice, kjer so pred regulacijami nastopale poplave, pritokom Rižane pa to ni uspelo. Jasno je na- mreč, da razlike niso posledica razlik v geološki sestavi. Vendar so podolžni profili pritokov Badaševice bolj uravnoteženi kot to velja za pritoke Rižane. Razlike v nadmorski višini tudi niso take, da bi si z njimi pojasnili razlike v strmcu pritokov in obsegu aluvialnih ravnic. Postavlja se vprašanje, v kakšni meri so razlike glede aluvialnih ravnic med pritoki Rižane in Badaševice posledica različnega hidrogeografskega razvoja oziroma kasnejše pretočitve Rižane, ki naj bi pred pretočitvijo tekla mimo Črnega Kala proti Tržaškemu zalivu. 3. POPLAVE KOT ODRAZ GEOGRAFSKIH ZNAČILNOSTI POREČJA 3.1. Reliefne značilnosti Porečje Badaševice sestavljajo v celoti flišni sedimenti, porečje Rižane pa sestavljata dve osnovni reliefni enoti, ki se med seboj ločita po geoloških, hidrografskih, reliefnih in ostalih geografskih dejavnikih. Spodnji del Rižane je flišni, ostalo pa pripada kraškemu po- vršju. Glede obsega kraškega dela porečja si avtorji niso enotni, vsekakor pa zavzema okoli dve tretjini vsega porečja. Kot je bilo že rečeno, prispevajo k odtoku tudi vode, ki v slepih dolinah ob Brkinih poniknejo ob zakraselem Podgrajskem podolju, kot je pokazalo osam- ljeno barvanje ponikalnice pri Materiji. Analiza hidroloških podatkov glede pojavljanja po- plav kaže da prispevajo vode iz flišnega dela porečja Rižane večino poplavnih vod. Pri Ri- žani in Badaševici nastopijo poplave le nekaj ur po deževju, kar je dokaz, da kraško površje ne prispeva poplavne vode. Vendar ima kraški svet kljub temu pomembno vlogo, saj pride iz kraškega sveta večina vode pri nizkih in srednjih vodostajih. D i a g r a m 1 KLIMATOGRAM ZA KOPER IN KUBED ( 1 9 3 1 - 1 9 6 0 ) Koper (n.v.33m) Kubed (n .v .262m) 5<=13,8°C P - 960m m akt.TS 10°C = 3950°C efekt.T S10° C -1700° C št.dni S 10° C =231 X-11,9°C P " J130 mm akt.TS 10°C = 3420 efekt.T S10° C = 1380 št dni ž 10° C = 204 D i a g r a m 2 REČNI REŽIM RIŽANE PRI KUBEDU za 8 letno obdobje (1966-1973) K o l e b a n j e v o d n e g a p r e t o k a m3/s 8 J F M A M J J A S O N D Ko leban je višine v o d e popreč. letna viš. vode J F M A M J J A S O N D pop rečna letna višina vode (76,5cm) pop rečna maksimalna višina vode (120cm) absolutna maksimalna višina vode (201 cm) absolutna maksimalna višina vode ( 5 0 c m ) Preden preidemo k nekoliko podrobnejši označitvi posameznih delov porečja obeh re- čic, se moramo na kratko pomuditi pri razvoju reliefa, ki se odraža v današnji izobliko- vanosti rečne mreže. Za to izoblikovanost je poleg procesa zakrasevanja na apnencih po- membno dejstvo, da se je po odložitvi eocenskih sedimentov morje v Jadranu pomaknilo daleč proti zahodu. Vse dosedanje obrežje je bilo v miocenu in pliocenu kopno. Po M e - 1 i k o v e m mnenju je sam udor Tržaškega zaliva mlajšega nastanka ter pripada nekako dobi po sredi pliocena. Tržaški zaliv je postal privlačen za vodotoke s kopnega šele v mlaj- šem pliocenu, ko si je tudi Rižana z zadenjsko erozijo občutno povečala obseg svojega po- rečja. O tem nam po mnenju V. K o k o l e t a priča sistem nivojev, ki se nadaljujejo v smeri današnje doline Osapske Reke ( K o k o l e 1956). Pretočitev je morala zajeti pliocensko reko v današnji dolini zgornje Rižane že v višini 210 m. Petrografskih razlik ni, zato si zo- žitev doline v osrednjem delu ter značilen nagib kot tudi obliko pobočij tolmačimo lahko le z zadenjsko erozijo Rižane kot posledico nižanja erozijske baze v Tržaškem zalivu. Navedeno trditev podkrepijo tudi podatki o strmcu Rižane in Badaševice. Strmec Ba- daševice ima normalen potek, značilen za vodotoke, ki v geološki zgodovini niso doživljali večjih tektonskih sprememb ali pretočitev. V svojem zgornjem toku, ki zajema hudourniš- ki, večkrat suhi del struge nad naseljem Vanganel, ima Badaševica velik strmec, dolina je zelo ozka, struga pa poglobljena, saj deluje v osredju globinska erozija. Strmec znaša 3,91 % zato prinaša Badaševica ob nalivih večje prodnike. Pri izlivu Bavškega potoka se strmec Badaševice na kratki razdalji zelo zmanjša, rečica začne nasipavati. V svojem spodnjem toku pa je strmec le še 0,14%. Badaševica začne odlagati tudi finejše gradivo in vijugati. Zaradi zelo strmega zgornjega toka je tudi poprečni strmec zelo velik, saj znaša 2,07%. Strmec Badaševice Nadmorska višina - 1 Nadmorska višina - 2 Razlika Dolžina Strmec 1. Od izvira do izliva Bavškega potoka 196 m 23 m 173 m 4400 m 3,93% 2. Od izliva Bavškega potoka do Štuletov 23 m 3 m 20 m 2900 m 0,69 % 3. Od Štuletov do izliva v morje 3 m 0 m 3 m 2200 m 0,14 % 4. Vrednosti za celoten tok Badaševice 196 m 0 m 196 m 9500 m 2,07 % Strmec Rižane 1. Od izvira do izliva Požarskega potoka 69 m 49 m 20 m 4600 m 0,43 % 2. Od izliva Požarskega potoka do izliva Martižina 49 m 22 m 27 m 2500 m 1,08% 3. Od izliva Martižina do izliva Sekolovca 22 m 9 m 13 m 1600 m 0,81% 4. Od izliva Sekolovca do morja 9 m Om 9 m 6000 m 0,15% 5. Vrednosti za celoten tok Rižane 69 m 0 m 69 m 14.700 m 0,47 % SI. 3. Nasipe ob urejenih tokovih Rižane in Badaševice poraščajo nasajeni topoli. Struga Badaševice je gosto zaraščena s hidrofilnim rastjem, v zgornjem delu levo in desno sestoji trstenike SI. 4. Poplavni svet ob spodnji Badaševici je postal zaradi mreže odvodnih kanalov primeren za obdelovalne površine. V ozadju topolov nasad Drugačno podobo pa nam dajejo vrednosti za Rižano. Pričakovali bi namreč, da se bo podobno kot pri Badaševici strmec Rižane manjšal od izvira proti izlivu. Vendar je str- mec Rižane največji v srednjem delu toka, nekako od sotočja z Požarskim studencem do izliva Martižana (1,08%). Tudi v odseku od izliva Martižana do izliva Sekolovca oziroma do naselja Dekani je strmec Rižane razmeroma velik, nato pa se občutno zmanjša in začne Rižana meandrirati. Razlike v strmcu obeh rek se kažejo tudi v izoblikovanosti obeh dolin. Dolina Badaševice je najožja v svojem zgornjem delu, pod naseljem Vanganel pa se razširi. Rižanska dolina pa je praktično najožja v svojem srednjem delu, kar je brez dvoma nepra- vilnost, ki potrjuje tezo o kasnejši pretočitvi Rižane. Genetske razlike so vidne tudi v obsegu poplav, ki so o Badaševici v spodnjem in srednjem delu doline, ob Rižani pa je poplavni svet praktično le v spodnjem delu doline, višje pa le v ozkem pasu neposredno ob strugi. Precejšen strmec Rižane v srednjem toku je povzročil odnašanje debelejšega gradiva skoraj do izliva Rižane v morje. Badaševica pa je odlagala debelejše gradivo v glavnem pri naselju Vanganel. Poglavitne poteze hidrogeografske mreže so brez dvoma posledica sprememb v pleis- tocenu. Nivo Jadranskega morja se je znižal v genetični zvezi s poledenitvijo. Morska gla- dina se je znižala za okoli 90 m, morje je izginilo s celotnega področja Tržaškega zaliva. Podrobnejše in temeljite Šifrerjeve raziskave so potrdile domnevo, da je izdatna sprememba v odnosu med morjem in kopnim posledica poledenitve in ne zgolj tektonike, kot seje več- krat tolmačilo (Š i f r e r 1965). Zalivi rek so potopljeni spodnji deli dolin, nasuti z flišnimi sedimenti, ki segajo še daleč v morje. Š i f r e r po analogiji s procesi v wiirmski dobi drugod sklepa, da je prevladovala v zgornjih delih dolin Rižane in Badaševice ter njenih pritokov erozija skozi ves pleistocen. V teh delih dolin je plast proda na wiirmskih terasah izredno tanka. Ob visokih vodah se je pričela plast proda premikati, pri tem pa je prišlo kljub ten- dencam bočnega vrezovanja do izdatne globinske erozije. V spodnjih delih dolin Rižane in Badaševice so ob transgresijah prevladovale akumulacija, skromno bočno vrezovanje in ab- razija, ob regresijah pa je tudi tu prevladovala erozija, ki je odstranila veliko gradiva iz pre- tekle dobe. Akumulacijsko gradivo pokriva celotno površino danje ravnice, kjer so skoraj povsod nastopile poplave. Na spremembe v fazah nasipavanja nas opozarja neenakost nasutega gradiva. Vrtanja ob ustju Rižane so pokazala, da je bilo nasutega na živo skalno osnovo nad 30 m materiala različne starosti. Več metrov debelim prodnim plastem, katere sestav- ljajo nekaj cm debeli prodniki iz peščenjakov, laporjev in tudi apnencev, sledijo peščene in ilovnate plasti, drobnopeščene ilovice, grobopeščene ilovice in peski s primešanimi pro- dniki, ki pokrivajo obrežne dele moija. Drobnopeščene ilovice so vrhnje plasti tudi v spod- njem delu akumulacijske ravnice ob Rižani. V ravnini višje ob Rižani pa se v vrhnji plasti hitro poveča količina peska, o čemer pričajo podrobnejše pedološke analize. Na severni strani se v vrhnji plasti poveča tudi delež proda, ki so ga v ravnino prinesli večji hudourniški potoki ( Š i f r e r 1965). Različna višina posameznih plasti kaže na nagnjenost akumula- cijske ravnice. V dobi velikega nasipavanja Rižane, Badaševica ni imela toliko moči, da bi prenašala debeli prod še naprej po dolini navzdol in je zato nasipavala v spodnjem delu doline proti Kopru predvsem ilovnate sedimente, kar se dogaja tudi danes. Porečje Rižane sestavljata torej dva tipa reliefa kot posledica različne geološke zgradbe in morfoloških procesov. V apniškem delu porečja, ki ga predstavlja Podgorski kras s Slav- nikom in del Podgrajskega podolja, prevladuje tipično kraško površje, ki pa se glede na pre- vlado eocenskih, paleocenskih ali mezozoiskih apnencev med seboj razlikuje. Tektonski pre- miki so v prehodnem pasu med Ospom, Črnim Kalom, Zazidom in Rakitovcem o čemer nam pričajo številni narivi plasti starejšega apnenca na mlajše flišne plasti. Markantni strmi apniški rob se od Socerba vleče proti jugovzhodu naprej v notranjost Istre. Predvsem v pod- ročju med Kubedom, Movražom in Zazidom srečamo morfološko razgiban svet, kjer se prepletata normalni in kraški relief, s številnimi ponikalnicami. Posebnosti prepletanja geo- loške zgradbe se odražajo tako v reliefu kot v hidrografski mreži. Pasovi višje ležečih oh- ranjenih paleocenskih in eocenskih apnencev se prepletajo s pasovi laporja in peščenjaka, kjer je razvita normalna hidrografska mreža. Periodično vodnati vodotoki s Hišnega sveta se izgubljajo v požiralnikih ob stiku z razpokanimi numulitnimi in alveolinskimi apnenci. Podgorski kras, ki se strmo dviga nad razrezanimi Hišnimi plastmi, sestavljajo v glavnem foraminiferni apnenci iz spodnjega eocena (Osnovna geološka karta SFRJ, sekcija Trst, 1 : 100000). Planotasto površje kraškega sveta, ki se najviše vzpne s Slavnikom (1028 m), prekinjajo ozke, v dinarski smeri potekajoče flišne plasti. Značilna so podolja s prostranimi globelmi, med njimi pa se polagoma dvigujejo zaobljene planote. Obilica golega skalovja je posledica intenzivnega mehaničnega preperevanja. Eocenski apnenci naglo mehanično preperevajo, zato so bolj v strmih pobočjih nastala posamezna melišča. Podgorski kras je torej rahlo valovit svet, kjer se položne vzpetine prepletajo s ploskimi globelmi, ki potekajo v smeri JV-SZ (K o k o 1 e 1956). Kraške oblike so razmeroma slabo razvite, dokaj plitve in ne posebno goste. V razliko od Podgrajskega podolja, razvitega na čistih krednih apnen- cih, so kraške poteze manj izrazite. Celotno porečje Badaševice in področje pod izvirom Rižane je na flišni podlagi. Eo- censke peščenjake in laporje obkrožajo na stiku s kraškim reliefom eocenski apnenci. Za- radi svojih petrografskih lastnosti so flišni deli porečja močno razčlenjeni. Prečne doline se menjavajo z vmesnimi hrbti višjega sveta. Številni pritoki Rižane in Badaševice so izob- likovali neštete doline, dolinice in grape, vmes pa so ostali griči, brda ter večinoma zaobljena slemena. Posamezne lokalne razlike so posledica prevlade peščenjaka ali lapoija. Peščenjak je bolj odporen, v vrhnjem sloju pa je izpostavljen močnejšemu razpadanju. Debeloplas- toviti peščenjak se pokaže le v manjšem obsegu. Pogosteje se pojavlja le rahlo razpadajoči, tankoplastoviti peščenjak. Čisti peščenjak se napoji z vodo in je do neke mere tudi prepus- Sl. 5. Gosto zaraščeni breg ob Rižani, levo stebla trstenike SI. 6. V povirju Bavškega potoka, ki se pri Vanganelu izliva v Badaševico, so posamezna erozijska žarišča, ki so nastala na strmih pobočjih zaradi pretiranega krčenja vegetacije ten. Na širokih slemenih od Gažona do Marezig se na kratke razdalje menjavajo plasti la- porja in peščenjaka. Najvišje dele pokriva predvsem peščenjak, kije v primerjavi z laporjem bolj odporen proti preperevanju in predvsem odplakovanju. Peščenjaki prevladujejo, čim višje gremo na pobočja in slemena, predvsem v povirju Badaševice ter na pobočjih levih pri- tokov. V nasprotju s peščenjakom pa je lapor za vodo docela nepropusten. Večina pobočij je iz laporja, kjer zaradi hitrega preperevanja nastaja obilica prepereline. Sestavljata jo glina in ilovica, zato je odplakovanje še bolj učinkovito. Lapornate ploščice, ki nastopajo kot proizvod preperevanja, voda hitro odnaša, deloma pa tudi raztaplja. Vsekakor je to eden izmed poglavitnih vzrokov, da v akumulacijskih ravnicah obeh rečic prevladujejo ilovnate in glinaste plasti, ne pa prod. Tudi v samih strugah je obilo peska, gline in ilovice; še največ proda je v zgornjem toku Rižane. Erozija prsti ni pomembna le zaradi stalnega in hitrega zasipavanja struge in akumulacijskih ravnic. Veliko škode nastaja tudi v žariščnih področjih erozije, kjer voda stalno odnaša rodovitno prst (slika 6). Samo gozdna površina in sistem urejenih in negovanih teras lahko ohrani strmejša pobočja pred posledicami denudacije in erozije. Razširjenost gozdnih površin potrjuje izreden pomen vegetacijske odeje v borbi pro- ti eroziji. Kljub ekonomsko manj pomembnim dohodkom so strma pobpčja praviloma po- rasla z gozdom in grmovjem. Več gozdnih površin je na osojnih, severnih pobočjih, ki so praviloma tudi strmejša. Vegetacija preprečuje odnašanje prsti s koreninskim slojem, ob- enem pa je pomembna kot porabnik vode. Gozdne površine na nagnjenih površinah so ob- držale in celo povečale svoj pomen pri preprečevanju škodljivega odnašanja rodovitne prsti. Izvedena hidrotehnična dela preprečujejo poplave glede na trenutno situacijo in višino na- sutega materiala. Vzrok za nadaljnje nasipavanje pa še ni odpravljen oziroma omejen. Ure- ditev razmer glede erozije prsti v celotnem zbirnem področju obeh vodotokov je pogoj za uspešnost melioracij in regulacij v obeh danjih ravnicah. Z zmanjšanim nanašanjem novega gradiva v doline se manjša verjetnost nastopa poplave, manjšajo pa se tudi stroški za vzdr- ževanje naprav na melioracijskih površinah. Drevesno-grmovni sestoji so zelo pomembni v številnih strmih grapah, ki se globoko zajedajo v pobočja. Nekontroliran poseg človeka v naravo s krčenjem gozda po strmih pobočjih in grapah odpira prosto pot eroziji, kot je to vidno na pobočjih pri Tinjanu. Zaradi pomanjkanja plasti, ki bi bile za vodo izrazito propustne, prihaja le-ta na po- vršje v številnih manjših nestalnih izvirih. Ob razmeroma pogostih poletnih nalivih, ki so značilni zlasti za toplo polovico leta, lahko v nekaj urah odnese s pobočja ves horizont ( T i t i 1967). Z izgradnjo kulturnih teras, ki so tako značilne za pokrajinsko podobo Slo- venske Istre, so se učinki erozije močno zmanjšali, zmanjšalo pa seje tudi nasipavanje strug in danjih ravnic. Voda, ki se je ob deževju prelivala po pobočju, se na terasah umirja in odnaša manj rodovitne zemlje. Terase pa niso pomembne le za zmanjševanje erozije prsti, v njih se akumulira tudi vlaga, kar vpliva na zmanjševanje specifičnega odtoka, v vegeta- cijski dobi pa dobijo kulturne rastline tudi potrebno vodo. Na brežinah so posejali travo ali nasadili sadno drevje ter na ta način povečali odpornost teras proti odplakovanju. Ob propadanju kulturnih teras se strmina pobočja poglablja v smeri padca. Na bolj strmih po- vršinah, kjer je prišlo do propadanja teras, je marsikje brazdasta erozija, manj strma po- bočja s propadajočimi terasami pa preraščata grmičevje in skromen gozd. Propadanje kul- turnih teras je torej na različne načine povezano z vprašanji preprečevanja poplav. Neodpornost flišnih hribin je vzrok za preperevanje in široko nanašanje razpadlega gradiva na dnu akumulacijskih ravnin. Potoki, ki imajo razmeroma široko porečje, svoje struge pa vrezane v globoke grape, prav tako prinašajo v dolino Badaševice in Rižane velike količine takega gradiva. Med potoki s pomembnejšimi geomorfološkimi učinki sta pri Ri- žani najbolj opazna zlasti Hrastoveljski potok in Rakovec, ki ob nalivih prinašata debelejše gradivo. Ostali pritoki Rižane nimajo večjega geomorfološkega učinka na izoblikovanost doline Rižane, saj prinašajo le suspendiran material. Pritoki Badaševice, predvsem Bavški potok, Cerej, Pradisjol, Pjažentin in Olmo prinašajo večje količine drobirja in suspendira- nega materiala. Odlagajo ga ob spodnjem toku, deloma pa ga naprej prenaša Badaševica. S pregrajo na Bavškem potoku seje njegovo geomerfološko preoblikovanje bistveno zmanj- šalo (slika 11). Široke danje ravnice ob Badaševici in Rižani so bile ob izjemno visokih vodah skoraj v celoti preplavljene. Nepropustna osnova ter visok nivo talne vode (40-100 cm) v spod- njem delu akumulacijske ravnice onemogočata odtok pod površjem, nanešene ilovnate in glinene plasti pa ne pomenijo vodnega kolektorja. Izven poplavnega področja so ostala le manjša področja danjih ravnic pritokov, ki so slabo vodnati. Del danje ravnice Rižane pri Bertokih je izven poplavnega sveta zaradi spremembe smeri toka Rižane. Meandriranje Ri- žane v spodnjem in Badaševice v spodnjem in srednjem toku je vplivalo na pogostost pre- plavljanja. Bregovi vodotokov niso bili utrjeni. Po besedah starejšega kmeta iz Brtučev je Rižana ob izjemno visokem vodostaju dobesedno trgala bregove na udarni strani. Odtrgano gradivo je odlagala ob konkavnih bregovih ob spodnjem toku. Struga je bila zelo plitva, ob srednjem pretoku je bila voda le 50 cm pod bregom. V porečju Badaševice pa so bile pereče tudi plitve struge pritokov z majhnim strmcem in neutrjenimi bregovi. Njihova drobna izvijuganost ter poraslost struge s trstičjem je še stopnjevala možnost preplavljanja. Stanje seje temeljito spremenilo šele z obsežnimi regulacijami in melioracijami. Struge Rižane in Badaševice ter večjih pritokov so bile poglobljene, bregovi pa večinoma utrjeni (slika 3). Ponekod, predvsem na pritokih Badaševice, so izravnali samo strugo. Izpodjedanje in odnašanje bregov so odpravljali z obložitvijo bregov s kamnitimi bloki ter z nasajanjem topolov ob bregovih. Kljub navedenim ukrepom pa se je zasipavanje nadaljevalo tudi po regulacijah. O tem nam posebno jasno pričajo sledovi svežega zasipavanja v strugi Rižane pri ankaranskem križišču pod tovarno »Iplas«. V zadnjih desetih letih se je na konveksnem bregu nabrala nekaj decimetrov debela plast drobirja (slika 8). Neodporne flišne hribine se- veda še naprej preperevajo; ne zadostuje le vzdrževanje in čiščenje strug. Ureditveni ukrepi bi se morali razširiti na celotno porečje. Šele z zmanjšanjem erozije in z zadrževanjem na- livnih voda bi se ustrezno zmanjšalo nasipavanje v danjih ravnicah. S tem bi bile poplave odpravljene oziroma omejene na najmanjšo mero, za samo vzdrževanje melioracijskih ob- jektov pa bi bilo potrebno manj denarja. Vodo iz akumulacijskih bazenov bi bilo možno uporabljati za namakanje v sušnem obdobju. Na količino odtoka bistveno vpliva tudi strmina pobočja. Za flišno pobočje Rižane in Badaševice z bližnjim kraškim zaledjem so bile strmine izračunane po metodi K u d r - n o v s k e (1968). Račun je takle: I . P . i tg X = 2000 kjer je tangens X poprečni naklon površja, I je poprečno število presekov izohips (vzeta celica 500 x 500 m), P je 3,12 in i višinska razlika med izohipsami. Kljub določenim pomanjkljivostim metode ter razmeroma obsežni površini zajete ce- lice, razlike niso tolikšne, da bi zabrisale okvirno podobo. Celotni spodnji del porečja Ri- žane in Badaševice ima strmino med 0° in 3°, kar je seveda eden izmed osnovnih vzrokov za zastajanje vode v tem področju. Položno pobočje, po katerem poteka meja med obema porečjema, ima poprečno strmino 7°. Skrajne vrednosti v tem področju ne presegajo vred- nosti 12°, zato je odtekanje bolj počasno, vodo porabi tudi vegetacija, precej pa je tudi iz- hlapi. V povirnem delu Rižane so pobočja bolj strma, saj so se pritoki vrezali v številne doline in grape. Večina celic s tega področja je v razredu z vrednostimi za strmino med 18° in 23°, posamezni odseki pa imajo tudi višje vrednosti. Zaradi ozkih grap v razmeroma širokih celicah pa so vrednosti nekoliko manjše. Vzorčne meritve s pomočjo optičnega na- klonomera so namreč pokazale, da imajo posamezna krajša pobočja v povirnem delu na- klone nad 40°. Odtekanje s tako strmih pobočij je zelo hitro, rastline vpijejo le minimalno količino vode. Na neporaslih pobočjih seje izoblikoval cel sistem erozijskih brazd oziroma jarkov, ki potekajo v smeri največje strmine proti dnu grape (slika 6). Večje strmine so tudi v geološko prehodnem področju, na stiku med apnencem in flišem. V porečju Badaševice je očitna razlika med strminami levega in desnega dela porečja. Desna stran porečja ima v poprečju za skoraj 10° bolj strma pobočja kakor leva stran. Lokalne razlike v strmini na- stopajo tudi zaradi različne odpornosti lapoija in peščenjaka. V kraškem zaledju Rižane pa se z izjemo struktirnega roba strmine gibljejo med 0° in 6°, nekoliko bolj strm je Slavnik. 3.2.. Klimatske in hidrološke značilnosti Po klimatogeografski delitvi Slovenije I. G a m s a (1972) spada rajon Slovenske Istre h klimi Primorske Slovenije in sicer k submediteranskemu območju z januarsko tempera- turo 0°. Za izhlapevanje je posebno pomembno, da je Slovenska Istra najtoplejši predel Slo- venije, saj je srednja letna temperatura Kopra 13,8° C. Primerjava podatkov za srednje letne in mesečne temperature poudarja vlogo lege ob morju, saj se temperature z oddaljenostjo od obale hitro znižujejo. K temu pripomore tudi večanje nadmorske višine, saj se svet raz- meroma hitro dvigne na višino preko 400 m. SI. 7. Kljub regulacijam na Rižani so v zgornjem in srednjem toku še manjše površine občasno poplavljenega sveta. Na višino visoke vode posredno sklepamo po polivinilastih predmetih SI. 8. Rižana prinaša tudi po regulacijah gradivo in ga odlaga v svojem spodnjem toku. Pri ankaranskem križišču (v ozadju tovarna Iplas) ga je odložila ob konkavnem bregu Tabela 1. Srednje mesečne temperature (T), padavine (P) in potencialna evapotranspiracija (PE) (1931-1960) za meteorološke postaje Koper, Kubed in Kozina J F M A M J J A S O N D Letna vred. Koper T P PE 4,5 61 7,9 5,6 55 10,5 8,7 58 27,5 12,7 61 52,0 17,0 83 90,3 20,7 105 119,2 23,3 83 158,4 22,9 68 140,3 19,8 93 91,5 14,4 110 51,7 9,6 104 24,5 6,4 79 12,6 13,8 960 786,4 Kubed T P PE 2,9 75 5,5 4,2 71 9,7 6,9 75 25,5 10,8 75 47,5 15,2 100 83,8 18,8 119 111,4 21,0 89 132,0 20,9 83 119,6 17,6 102 83,2 12,0 119 45,1 7,8 121 22,1 9,9 101 11,1 11,9 1.130 696,5 Kozina T P PE , 0,2 104 0,8 1,6 83 6,5 4,6 80 20,4 8,8 96 45,2 13.2 97 81.3 16,9 149 107,4 19,0 109 122,8 18,6 93 111,0 15,2 102 78,0 10,2 145 44,2 5,4 171 20,7 2,1 112 7,4 9,6 1.353 645,7 VIRI: Letno poročilo H M Z Slovenije 1962 in 1966 F u r l a n , D., Temperature v Sloveniji. Dela 4. razr. SAZU 15, 1965. Tabela 2. Koper Trajanje sončnega obsevanja J F v urah (1955-1958) M A M J J A S O N D Letna vred. 1968 102,1 67,8 222,3 253,0 228,2 247,7 337,0 248,4 178,2 175,7 107,2 112,9 2.280,5 1967 90,2 116,2 170,6 198,9 262,7 256,3 320,0 311,4 194,9 180,0 81,1 93,5 2.275,8 1966 86,7 54,7 184,1 215,6 273,7 300,2 273,8 254,3 246,6 143,1 73,3 59,8 2.165,9 1965 51,6 134,6 155,0 137,4 245,0 289,9 356,7 278,3 214,4 227,2 53,9 64,0 2.204,0 1964 149,6 115,7 115,6 192,6 249,7 328,6 330,0 300,8 243,7 130,7 78,7 82,1 2.317,8 1963 95,1 129,5 156,6 207,6 259,7 280,8 327,6 281,2 203,9 172,3 66,3 73,1 2.253,7 1962 103,5 149,7 84,9 200,3 254,6 281,7 321,5 365,0 246,5 202,7 60,0 96,9 2.367,3 1961 89,4 189,5 246,0 176,2 243,4 273,2 320,8 341,0 276,5 121,0 86,5 64,6 2.430,1 1960 82,3 82,2 134,8 193,2 268,9 268,5 292,1 279,8 187,8 114,8 63,7 58,5 2.026,6 1959 109,7 192,0 143,0 227,3 240,6 212,3 312,5 258,2 230,4 197,8 76,3 77,1 2.277,2 1958 119,4 62,1 146,3 188,4 306,5 253,1 363,7 336,7 286,0 182,8 82,6 79,8 2.407,4 1957 125,0 84,3 186,9 213,6 235,0 299,7 336,9 298,6 211,4 223,1 132,0 94,9 2.441,4 1956 48,2 155,5 140,3 120,2 298,9 265,0 359,3 301,1 275,8 199,1 82,5 64,1 2.310,0 1955 89,5 61,0 135,5 269,8 272,3 270,4 285,6 266,5 256,4 159,8 108,9 32,0 2.207,7 Povpreček 95,9 113,2 174,6 215,7 259,9 273,4 317,0 294,3 231,3 173,5 82,5 75,3 2.283,2 Vir: Letna poročila HMZ Slovenije 1955-1958. Potencialna evapotranspiracija za meteorološko postajo Koper (786,4 mm) je posle- dica visokih temperatur v topli polovici leta. Proti notranjosti vrednosti za izhlapevanje si- cer pojemajo, vendar se tudi v bližnjem kraškem zaledju julija in avgusta javlja vlažnostni primanjkljaj (tabela 1). Na sami meteorološki postaji Koper pa nastopa vlažnostni primanj- kljaj od maja do septembra. Takrat je potencialno izhlapevanje večje od količine padavin (gl. klimatogram). Vlažnostni primanjkljaj nastopa torej v obalnem pasu v vseh poletnih mesecih, v zaledju pa samo v obeh najtoplejših mesecih. Tudi trajanje sončnega obsevanja poudarja specifično lego Slovenske Istre glede na ostalo Slovenijo. Največje so vrednosti za julij in avgust, ko sije sonce poprečno 10 ur na dan (tabela 2). V padavinskem pogledu so zaradi širokega zaledja kraškega sveta v porečju Rižane raz- like med obema porečjema. Podatki za letno količino padavin za Koper, Kubed in Kozino kažejo, da narašča moča proti notranjosti. Za flišno porečje Badaševice se sklepa, da ima v poprečju med 900 in 1100 mm padavin letno. Pri porečju Rižane pa se spet pokaže dvoj- nost, ki je zasnovana v reliefu. Za njegov flišni del znaša letna vsota padavin med 900 in 1200 mm, v kraškem delu porečja, ki zavzema od morja bolj oddaljena področja, pa se giblje med 1200 in 1500 mm. Za celotno porečje Rižane je HMZ Slovenije vzel vrednost 1350 mm. Ustreznejšo podobo padavinskih razmer nam pokaže padavinski režim. Kot smo že navedli, nastopajo poplave predvsem med aprilom in novembrom. Pregled razporeditve padavin po mesecih in pogostost poplav kaže določeno soodvisnost. V maju in aprilu na- stopi sekundarni višek padavin, prav takrat pa se pojavljajo tudi poplave. Podobna je si- tuacija tudi jeseni. Zaradi skromne količine padavin v obliki snega ima snežni zadržek manjšo vlogo. Specifičnost reliefa povzroča naglo odtekanje vode in s tem pojav vremenskih poplav, ki nastopajo le nekaj ur po izdatnem deževju. Dnevne količine padavin so zato na- jbolj reprezentativen podatek za označitev poplav (tabela 3). Poplave so pogoste tudi v po- Tabela 3. Dnevni viški padavin - Koper, Kubed in Kozina (1955-1968) K u b e d K o p e r K o z i n a Leto Dnevni maksimum Datum Dnevni maksimum Datum Dnevni maksimum Datum 1955 84,5 22. 10. 51,2 7. 10. 48,0 22. 10. 1956 71,6 2. 6. 83,6 27. 9. 53,0 19. 1. 1957 48,3 26. 9. 57,3 29. 7. 45,8 10. 6. 1958 68,8 28. 6. 56,7 24. 12. 70,4 24. 12. 1959 62,0 29. 10. 46,7 30. 5. 75,6 1. 5. 1960 107,0 18. 9. 71,1 30. 6. 103,0 18. 9. 1961 66,5 5. 11. 71,2 12. 7. 64,2 12. 7. 1962 54,3 23. 11. 47,7 23. 11. 69,7 16. 11. 1963 77,2 15. 7. 67,4 15. 7. 129,2 4. 9. 1964 95,1 25. 10. 114,2 25. 10. 94,7 25. 10. 1965 72,0 6. 6. 61,4 5. 7. 63,7 24. 8. 1966 64,5 25. 8. 73,6 25. 8. 65,5 25. 8. 1967 64,5 31. 10. 87,2 6. 11. 58,5 7. 4. 1968 50,0 17. 11. 76,9 6. 6. 60,2 19. 12. letnih mesecih, čeprav so za te mesece značilni nizki mesečni poprečki padavin. Pač pa tak- rat zaradi plitve struge in naglega odtoka nastopajo poplave že po bolj izdatnih nalivih. Pre- gled najvišjih dnevnih maksimumov za posamezna leta (obdobje 1955-1968) nam pokaže, da povzročajo poplave predvsem kratkotrajni, a izdatni, nekajurni nalivi. Največje količine padavin v toku enega dneva padejo po pravilu predvsem poleti in jeseni. V Kubedu so v štirinajstletnem obdobju zabeležili največje dnevne maksimume med junijem in novemb- rom (tab. 4). V istem obdobju so bile v Kopru najvišje dnevne vrednosti zabeležene med ma- jem in decembrom. Najvišje dnevne količine padavin so večkrat višje, kot znaša poprečna mesečna vrednost, gibljejo pa se med 50 in 80 mm. Nastopajo posebno rade v septembru, ko so tudi poplave zelo pogoste. Le redko pa nastopijo istočasno v celotnem porečju. Tabela 4. Nastopi dnevnih viškov padavin po mesecih - Koper, Kubed in Kozina (1955-1968) J F M A M J J A S O N D Koper 1 2 4 1 1 2 2 1 Kubed 3 1 1 2 4 3 Kozina 1 1 1 1 1 2 2 2 1 2 Skupaj 1 1 2 6 6 4 5 8 6 3 Vin Letna poročila HMZ Slovenije 1955-1968. Pomen kratkotrajnih, vendar intenzivnih nekajurnih padavin podkrepi tudi primeijava dnevnih količin padavin za meteorološko postajo Koper ter dnevnih pretokov za vodomer- no postajo Kubed na Rižani (tabela 5). Na osnovi dosegljivih podatkov smo izbirali ka- rakteristične dnevne pretoke ter pripadajoče vrednosti za dnevne količine padavin. Podatki se medsebojno dobro ujemajo. V večini primerov nastopijo najvišji pretoki istočasno s pa- davinami, kar je dokaz vloge Hišnega dela porečja pri poplavah. Ob visokih vodah se pre- točne razmere hitro spreminjajo, v povprečju se pretok v 24 urah zmanjša za več kot po- lovico. Podrobnejše študije F. B e r n o t a (1966; 1970) o morskih poplavah v Slovenskem Pri- moiju utemeljujejo meteorološke vzroke za nastop poplav ob morju. Kakor hitro se ob astronomsko pogojeni visoki morski vodi pojavi še kakšen drug faktor, ki dodatno učinkuje na zvišanje vodne gladine, je poplava neizbežna. V področju Koprskega zaliva je to pred- vsem najbližnji, obmorski del Kopra v bližini avtobusne postaje ter občasno tudi spodnji del semedelske bonifike z obalno cesto. Večina morskih poplav nastopi v mesecu novem- bru. Občutno škodo je prizadejala poplava v noči med 25. in 26. 11. 1969 ( B e r n o t 1970), ko je zalila avtobusno postajo ter bonifiko. Poplavljeni so bili pritlični prostori nove šole (telovadnica), na nekaterih mestih pa so valovi spodkopali cesto Koper - Izola. Po Ber- notovem mnenju so v večini primerov morskih poplav sodelovali naslednji faktorji: 1. Veter: Vzdolž Jadrana mora pihati v spodnjih plasteh močan jugozahodnik (jakost 6-7 po B), ki nariva vodne gmote proti severozahodu. Vodna masa ne more zaradi plitvosti moija dovolj hitro in nemoteno odtekati. Šele z upadanjem morja se normalizirajo tudi reč- ne razmere. Vendar naraščanje rek ob morskih poplavah ni tako visoko, da bi povzročilo izlive rečne vode višje ob strugi. Verjetnost, da bi nastopile morske in rečne poplave isto- časno, pa je teoretično zelo majhna, saj so oboje kratkotrajne. 2. Zračni pritisk: pri znižanju zračnega pritiska za 1 mb se dvigne gladina morja pri- bližno za 1 cm. Ob morskih poplavah 3. novembra 1968 je znašal zračni pritisk 1000,3 mb, samo v noči od 2. na 3. november je padel od 19. do 7. ure za 7,4 mb. Tako veliki padci zračnega pritiska znatno prispevajo k dvigu morske gladine. 3. Sezonski dvigi v pozni jeseni: poprečni mesečni vodostaji morske vode so najvišji med oktobrom in decembrom, najnižji pa med januarjem in marcem. Podrobnejši vpogled v hidrogeografsko zasnovanost poplav omogoča delno tudi ana- liza hidroloških podatkov za vodomerno postajo Kubed na Rižani. Zal za Badaševico ni na razpolago podatkov, ker na njej ni vodomerne postaje, pa tudi za Rižano se lahko Tabela 5. Karakteristični dnevni pretoki Rižane pri Kubedu in dnevne količine padavin za meteorološko postajo Koper (1955-1963) Januar (1956) Februar (1960) Marec (1955) April (1961) Dne Pretok Padav. Dne Pretok Padav. Dne Pretok Padav. Dne Pretok Padav. 17 2,66 22 18,9 20 7,98 22 5,05 18 15,4 3,5 23 55,6 47,2 21 41,3 6,6 23 14,2 13,5 19 35,8 28,1 24 37,6 0,3 22 60,9 13,6 24 18,6 4,7 20 21,7 25 21,3 23 43,6 25 9,48 21 9,00 26 10,7 2,4 24 28,6 26 6,54 22 5,54 0,8 27 7,20 25 14,5 26 8,8 Maj (1962) Junij (1958) Julij (1960) Avgust (1955) Dne Pretok Padav. Dne Pretok Padav. Dne Pretok Padav. Dne Pretok Padav. 2 2,13 27 1,80 9,8 9 4,54 19,1 7 2,74 3 13,5 28 12,2 27,9 10 12,8 13,4 8 12,1 26,7 4 10,0 29 5,05 11 6,32 9 10,8 18,1 5 6,32 21,0 30 3,92 12 4,37 10 5,91 6 4,37 11 3,70 12 2,74 September (1963) Oktober (1963) November (1959) December (1958) Dne Pretok Padav. Dne Pretok Padav. Dne Pretok Padav. Dne Pretok Padav. 24 0,86 4 2,22 4,8 18 17,6 0,7 22 5,47 2,4 25 5,80 5,8 5 25,5 34,0 19 47,8 39,6 23 9,21 2,5 26 20,9 25,5 6 26,0 8,3 20 29,1 24 59,1 56,7 27 8,43 7 11,1 21 11,9 25 37,6 11,6 28 4,62 8 12,6 15,5 22 7,68 26 26,8 0,1 9 10,2 0,1 27 9,75 10 6,92 Viri: Mesečna poročila HM službe SRS (1955-1963) Hidrološki godišnjaki 1955-1963, Beograd opremo zgolj na podatke vodomerne postaje Kubed, saj sta postaji Dekani in Škofije zbirali podatke za krajše obdobje. Vodomerna postaja Kubed je bila ustanovljena že leta 1905 (Osnova vodnogospodarske... 1957). Po prekinitvi opazovanj zaradi prve svetovne vojne je Italija leta 1924 postajo v Kubedu obnovila. Po osvoboditvi so bila organizirana opa- zovanja leta 1946, leta 1955 pa je HMZ Slovenije prestavil vodomerno postajo za 200 m višje (Kubed II.). Točka ničle se je ponovno spremenila 1957/64, 0 m/, 1958/60, 02 m/ ter leta 1966/57, 68 m/, zato je otežkočena primerjava med posameznimi časovnimi nizi. V poštev pridejo namreč časovno prekratki nizi, zato dobljeni poprečki ne odražajo v za- nesljivi obliki resničnega stanja. Druga težava pri obravnavanju hidroloških podatkov je po- sledica same lege vodomerne postaje, ki je ob zgornjem toku Rižane, poplave pa so najob- sežnejše ob spodnjem toku. Zaradi reliefne razgibanosti pride do lokalnih padavin večkrat le pod vodomerno' postajo v Kubedu, ki seveda zato ne zabeleži ustreznih pretokov in vo- dostajev. Zaradi nejasnosti pri določevanju točnega obsega kraškega porečja Rižane je določe- vanje odtočnega količnika težavna naloga. Novak, ki je potegnil razvodnico najbolj zahod- no, je izhajal iz odtočnega koeficienta 0,49. Po privzeti razvodnici HMZ znaša odtočni koe- ficient za obdobje 1925-1955 za vodomerno postajo Kubed pri padavinski višini 1395 mm in srednjem pretoku 4,56 m3/sek 0,60, za vodomerno postajo Škofije pa 0,59. V podatkih pri dopolnitvi vodnogospodarske osnove (1964) naj bi znašal poprečni letni odtočni koe- ficient za postajo Rižana 0,52. V sušnih letih, ki se javljajo poprečno vsakih 10 let, je odtok okoli 25% manjši (0,39), medtem ko je ob padavinah v mokrih letih treba upoštevati za 20% večji odtok. Za samo flišno področje pa naj bi se gibal poprečni odtok okoli 0,36 za Rižano, za porečje Badaševice pa naj bi bil nekoliko nižji in bi znašal 0,32. Ker so za kraški svet značilni visoki odtočni koeficienti, se lahko smatra dobljeni koeficient kot primeren, specifični pretok pa znaša okoli 23 1 sek/km2. Po klasifikaciji S. I l e š i č a (1947) spadajo reke Istre k rekam z mediteranskim plu- vialnim režimom. Značilen višek v decembru je posledica dejstva, da odmakajo vode svet z malo ali nič snega, kjer se vpliv jesenskega deževja zavleče v december. Vrednosti za vi- šino in pretok Rižane potrjujejo navedeno dejstvo, nekoliko izrazitejša pa sta poleg decem- bra tudi november ter februar, kar je brez dvoma posledica vpliva kraškega zaledja s snežno odejo. Še več, podatki za vodomerno postajo Kubed za obdobje 1966-1973 kažejo, da vi- šina vode v februarju celo presega novembrsko vrednost oziroma jesenski maksimum (ta- beli 6, 7). Analizirano obdobje pa je za zanesljive ugotovitve prekratko. Primerjava s ko- lebanji višine vode ter pretoka za obdobje 1958-1963 pa pokaže na relativnost poprečka. Za navedeno obdobje je značilna prevlada jesenskega primarnega maksimuma (november, december), spomladanski sekundarni maksimum pa je manj izrazit. Tudi neizrazitost ja- nuarskega padavinskega minimuma ter marčnega maksimuma ponovno opozarjata na vlo- go kraškega porečja, ki modificira poteze čistega pluvialnega režima. Predvsem pa je zna- čilen poletni nižek padavin in pretokov, ki se pokaže pri analizi obeh časovnih nizov. Naj- nižji so mesečni poprečki za julij (0,82 m3/sek) in avgust, kar je v skladu s submediteran- skimi potezami. V poletnem času pride do izraza vloga kraškega dela porečja. Če bi bilo porečje Rižane flišno, bi prišlo v poletni vročini verjetno do popolne izsušitve struge, kar bi imelo daljnosežne posledice za oskrbo obalnega pasu z vodo. Tabela 6. Rižana pri Kubedu - kolebanje višine vode po mesečnih poprečkih (v cm) Leto J F M A M J J A s 0 N D Letno 1966 76 91 77 86 74 65 63 77 65 95 104 89 80 1967 79 75 79 97 81 79 63 55 99 64 88 80 78 1968 89 121 73 68 77 104 64 70 76 66 78 76 80 1969 77 76 86 87 88 66 61 69 82 59 93 78 76 1970 82 90 105 104 79 78 65 67 60 60 75 75 78 1971 95 80 84 83 73 86 59 55 54 55 69 73 73 1972 78 92 85 84 90 66 58 58 73 62 96 86 77 1973 75 82 61 76 64 63 58 53 67 77 77 71 69 Poprečje (1966-1973) 81,4 88,4 81,9 85,6 78,3 75,8 61,4 63,0 72,0 67,3 85,0 78,5 76,5 Ob izredno nizkih dnevnih pretokih v juliju in avgustu so količine vod za rižanski vo- dovod zmanjšane. Zanimiv pa je podatek, da sta bili najmanjša višina vode in količina pre- toka zabeleženi v mesecu septembru. Med 14. in 17. septembrom leta 1973 je po podatkih Hidrološkega godišnjaka bila višina vode 50 cm, pretok pa le 0,05 mVsek, oziroma 50 li- trov na sekundo. Najvišji dnevni pretoki ter najvišje višine vode v toku enega meseca so v skladu z za- konitostmi, ki veljajo za kolebanje poprečnih mesečnih vrednosti. Obenem pa nas podatki znova opozarjajo na že omenjeno pomanjkljivost posploševanja podatkov iz zgornjega toka Rižane za spodnji in srednji del porečja. Največji dnevni pretoki v toku enega meseca so predvsem v pozni jeseni, kar je v skladu z rezultati glede pojavljanja poplav (tabeli 8, 9). Tabela 7. Rižana pri Kubedu - kolebanje vodnega pretoka po mesečnih poprečkih (v m3/sek) Leto F M A M 8,43 3,70 6,91 3,12 3,10 4,14 11,1 5,55 20,5 2,84 2,05 3,96 3,16 6,19 6,38 7,18 6,83 12,5 12,1 3,44 4,25 9,88 6,33 2,84 8,72 6,96 5,38 8,30 6,17 0,79 4,69 1,22 7,59 5,82 7,26 4,45 N D Letno poprečje 13,0 8,80 5,58 7,77 5,19 5,14 4,45 4,78. 5,72 10,4 3,86 4,56 4,22 4,00 4,46 2,67 3,55 4,04 10,8 6,68 4,83 5,55 2,99 2,97 7,36 4,98 4,66 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 Poprečje 4,17 4,66 7,59 4,32 4,22 10,6 4,83 4,39 5,53 1,40 4,60 13,5 2,91 3,14 6,40 1.30 1,24 4.31 1,15 1,05 1,14 0,62 0,97 0,70 0,45 0,46 0,82 4,86 0,35 2,56 2,80 1,06 0,38 0,47 0,18 1,58 1,42 13,3 3,57 6,44 0,48 0,48 2,98 3,67 2,55 10,3 1,24 1,67 0,49 0,43 0,37 1,31 4,23 2,51 Tabela 8. Rižana pri Kubedu - najvišje višine vode v toku enega meseca za obdobje 1966-1973 Leto j F M A M J J A s 0 N D 1966 145 135 112 142 98 92 84 154 86 156 159 201 1967 128 90 93 175 145 130 84 59 180 80 150 128 1968 135 182 98 122 127 180 70 116 103 88 131 159 1969 133 93 130 150 147 105 72 113 147 65 156 113 1970 90 130 172 134 102 117 75 73 65 61 137 158 1971 171 140 200 170 94 133 67 64 80 63 132 126 1972 150 140 145 108 166 90 65 72 109 107 180 137 1973 131 175 67 137 70 90 63 57 158 126 193 126 Poprečje 135 136 127 142 119 117 73 89 116 93 154 144 Tabela 9. Rižana pri Kubedu - najvišji pretoki vode v toku enega meseca za obdobje 1966-1973 Leto J F M A M J J A S O N D 1966 30,9 25,8 15,7 29,3 10,2 8,10 5,58 35,7 6,16 36,8 38,5 65,0 1967 22,5 7,05 8,08 48,6 30,9 23,5 5,29 0,54 51,1 4,25 33,6 22,5 1968 25,8 52,3 9,81 19,8 22,1 51,1 2,05 17,1 11,6 6,45 23,9 38,4 1969 24,9 7,88 23,5 33,6 31,9 12,3 2,28 15,7 31,9 1,17 36,8 15,7 1970 9,61 23,2 46,3 25,2 10,9 17,5 2,35 1,99 0,90 0,54 26,7 38,0 1971 45,7 28,3 64,4 45,1 8,05 24,7 1,76 1,02 3,65 0,94 24,2 21,4 1972 33,6 28,4 31,0 13,4 42,8 6,35 1,07 2,05 13,8 13,0 51,4 20,9 1973 23,9 48,3 1,56 26,9 1,95 6,35 1,05 0,41 38,0 21,6 59,8 21,6 Poprečje 27,1 27,6 24,8 30,2 19,9 18,8 2,7 9,3 19,6 10,6 36,9 30,4 Pozornost vzbuja tudi sekundarni maksimum v februarju ter deloma v marcu. Navedeni podatki pa se ne ujemajo s terenskimi ugotovitvami glede pojavljanja poplav v poletnih me- secih. Navidezna anomalija je v veliki meri posledica lokacije vodomerne postaje v zgor- njem toku ter kratkotrajnosti poplav. Terenska preučevanja kažejo, da pride večina vode ob poletnih nalivih v dolini Badaševice in Rižane iz pritokov, s čemer se zajezi glavna stru- ga. Teh vodnih količin pa seveda vodomerna postaja Kubed ne more zabeležiti. Najvišji zabeleženi dnevni pretoki v obdobju 1947-1973 se gibljejo med 34,5 m3/sek. (1. 1951) in 98,5 (1. 1948), ko so ob Rižani in Badaševici nastopile izjemne obsežne poplave. Poprečni najvišji zabeleženi dnevni pretok v tem obdobju je 56,49 mVsek. Od leta 1924 dalje pa je bila zabeležena največja višina vode leta 1935, in sicer 235 cm, kar bi ustrezalo pretoku 112 mVsek (Okvirna...). Po verjetnostnem računu nastopa visokih vod, katerega je izdelal HMZ, je razvidno, da nastopa dvajsetletna visoka voda pri Kubedu z dnevnim pretokom 100 mVsek, stoletna visoka voda pa z 131 mVsek. Za spodnji tok Badaševice pa je bilo po Reutz-Krebsovi metodi izračunana 100-, 25-, in 10-letna verjetnost nastopa- nja visokih voda, ki naj bi nastopila pri 73 mVsek, 52 mVsek in 41,5 mVsek. 4. PRSTI IN RASTJE POPLAVNEGA SVETA F r a n c L o v r e n č a k 4.1. Uvod Poplavni svet ob Rižani in Badaševici kaže mnogo podobnih samosvojih potez kakor enaki svet ob reki Dragonji. Te poteze izvirajo po eni strani iz reliefnih, kamninskih, kli- matskih, vodnih ter drugih geografskih razmer širšega področja Šavrinskih brd, ki jih v se- vernem delu odmaka Rižana s pritoki. Po drugi strani pa vpliva nanje tudi položaj obeh porečij blizu moija. Med poteze, ki ločijo poplavni svet ob šavrinskih rekah od poplavišč drugod v Slo- veniji, se uvrščata tudi prst in rastje. Vzrokov za to je več, podrobneje jih bomo obdelali v drugih poglavjih, tu naj omenimo samo posebni poplavni režim ob Rižani in Badaševici ter posege človeka v poplavni svet in v same vodne tokove. 'Gre zlasti za zgodnje regulacije strug v spodnjih tokovih Rižane in Badaševice. Z njimi so"bile omejene poplave, kar se od- raža tudi v lastnostih prsti in v sestavi in videzu rastja. Zato je tudi glede prsti in rastja po- plavni svet ob šavrinskih rekah drugačen kot po poplaviščih drugje v Sloveniji. Prsti in rastje na poplavnem svetu ob Rižani in Badaševici smo v glavnem proučili po metodah, ki so bile pripravljene za druga poplavna področja v Sloveniji (R a d i n j a 1974). Ker pa so proučevanja na terenu pokazala, da ima poplavni svet šavrinskih rek nekatere samosvoje poteze, smo metodologijo prilagodili tem potezam ter dali nekaterim lastnostim prsti in rastja večji poudarek, kakor smo to storili tudi v primeru Dragonje in Drnice, ki ga obravnava druga razprava v tem zvezku Geografskega zbornika. 4.2. Prsti poplavnega sveta Kljub temu, da je večji del porečij Rižane in Badaševice porasel z različnimi oblikami naravnega in kulturnega rastja, padavinska voda s površin, ki so slabo ali celo neporasle (npr. njive, vinogradi) odnaša drobne delce prepereline in jih odlaga, ko se ji zmanjša str- mec. Tako nastaja zlasti ob visoki in poplavni vodi matična osnova, značilna za poplavni svet. Ta pa se po teksturi spreminja vzdolž doline navzdol, pa tudi prečno čez poplavni svet na obe strani struge in doline. V zgornjih delih dolin in blizu struge je matična osnova bolj peščena kot v spodnjih delih in nekaj vstran od struge, kjer je bolj glinasta. Taka tek- stura nastaja, ker transportna moč reke pojema tako po dolini navzdol kot od struge na obe strani. Čeprav tako nastajajoča matična osnova vpliva na lastnosti prsti, ne moremo reči, da vpliva nanje sama poplavna voda. Saj ta sorazmerno hitro odteče tako po površju kakor v globino, saj je bolj peščena matična osnova dokaj propustna. Zato obrečne ijave prsti, ki prevladujejo na poplavnem svetu dolin Rižane in Badaševice, ne kažejo vplivov čezmer- ne vlažnosti. Profil 1: obrečna rjava prst Kraj: Loka Matična osnova: karbonatni holocenski sedimenti Reliefna oblika: holocenska terasa Vegetacija: trava Ai horizont 0-15 cm, temno rjav, meljnato-ilovnat, prekoreninjen, humozen (B) C horizont 15-50 cm, ijavo-rumenkast, meljnato-ilovnat, malo korenin, slabo hu- mozen, postopoma prehaja v C horizont. Obravnavani talni profili v porečju Rižane in Badaševice (lokacije profilov so vrisane na priloženi karti - Poplavna področja Rižane m Badaševice) Profil 1 Profil 2 Profil 3 Obrečna rjava prst Obrečna rjava prst slabo razvita Profil 4 Obrečna prst slabo ogtejena rjava prst S Profil 5 Obrečna rjava Ta tip prsti ima 15 do 20 cm debel Ai podhorizont, ki je precej prekoreninjen in zmer- no humozen (2-3 % humusa). Med mehanskimi delci, ki ga sestavljajo, prevladujeta melj- nata in peščena frakcija, glinastih delcev pa je zelo malo. Tako ima ta zgornji del prsti melj- nato-ilovnato teksturo. Podhorizont vsebuje precej kalcijevega karbonata, saj znaša njegov delež 27-29% (tabela 11). Reakcija pa je srednjealkalna (pH 8, tabela 11). Pod tem pod- horizontom se nahaja svetlejši horizont prehoda v matično osnovo, ki je slabo humozen. Po deležu kalcijevega karbonata in reakciji se le malo loči od zgornjega horizonta. Podobno je tudi s teksturo (tabela 11). Te fizikalne in kemične lastnosti prsti so ugodne za rast kul- turnih rastlin. Zlasti je ugodno, da se poplavna voda zadržuje na teh prsteh le malo časa in zato razen ob katastrofalni poplavi povzroči le malo škode. Zato preraščajo vrtnine in poljščine ter sadno drevje ta tip prsti v precejšnjem delu poplavnega sveta. Poleg obrečnih ijavih prsti se v poplavnem svetu zgornjega in srednjega dela dolin Ri- žane in Badaševice nahaja tudi slabo razvita obrečna prst, ki prekriva površje v bližini same rečne struge. Tu akumulacija drobnih delcev prepereline, prinešenih iz povirnih delov po- rečja še vedno traja, zlasti ob visoki vodi, ko je površje tik ob strugi poplavljeno. Zato je prst na tej matični osnovi slabo razvita in oblikovana, tako da se horizonti v njenem profilu le slabo razlikujejo med seboj. Tudi v ostalih fizikalnih in kemičnih lastnostih se odraža dvojnost procesov; sedimentacije na eni in pedogeneze na drugi strani. Za poplavno ravnico, kjer se nahajata obrečna slabo razvita in obrečna rjava prst, je značilno tudi, da se pod 55 cm debelim profilom prsti nahaja prod; reka ga je prekrila z drobno zrnatim ilovnatim gradivom, na katerem sedaj nastaja prst. Profil 2: obrečna prst, slabo razvita Kraj: Dekani Matična osnova: karbonatni drobno zrnati holocenski sedimenti Reliefna oblika: danja ravnica Vegetacija: log topolov A horizont 0-10 cm, temno rjav, prekoreninjen, humozen, peščeno ilovnat C horizont pod 10 cm, sivkast, vlažen, ilovnat V lastnostih te prsti se dokaj odražajo prepletajoči procesi pedogeneze in nanašanja preperelinskih delcev fliša. Plitvi zgornji horizont vsebuje precej organskih snovi (nad 5%, tabela 11). Zaradi bližine struge je tudi vlažen (trenutna vlažnost znaša 30,5%, tabela 11). To se odraža tudi v rastju, ki je higrofilno. Pod topolovimi sestoji rastejo trst (Phragmites communis), vrbe (Salix sp.) in druge vlagoljubne rastlinske vrste. Vse to rastje daje precej organskih snovi, ki se zaradi večje vlažnosti težje razkrajajo in zato kopičijo v prsti. Za razliko od obrečne rjave prsti je ta prst bolj peščena, saj vsebuje od 15—16 % drob- nega peska, medtem ko ga ima obrečna rjava prst le okoli 3% (tabela 11). V bližini reke se torej odlagajo bolj grobi delci, ki vplivajo na peščeno-ilovnato do meljnato-ilovnato tek- sturo prsti. Podobno kot obrečna rjava prst je tudi ta tip prsti zelo bogat s karbonati, saj A horizont vsebuje nad 20% CaCCb. Tak delež si razlagamo z dokaj karbonatno matično osnovo, ki ima nad 30% CaCOs (tabela 11). Karbonatna komponenta fliša (lapor) pri preperevanju izgubi malo karbonatov, zato je tudi visok njihov delež v sedimentih, ki jih vode odlagajo v poplavnem svetu in s tem ustvaijajo matično osnovo prsti. Prst je tudi srednje alkalna, saj znaša vrednost pH v celem profilu nad 8 (tabela 11). Zaradi vseh teh lastnosti in ver- jetnosti, da jih visoka voda poplavi, so površine s to prstjo primernejše za travno rastje kot za obdelovanje. V poplavnem svetu osrednjega dela dolin Rižane in Badaševice ima holocenska napla- vina že težjo mehansko sestavo z večjim deležem glinastih delcev. To se odraža zlasti v večji vlažnosti prsti, s tem pa so povezane tudi druge fizikalne in kemične lastnosti. Zaradi težje mehanske sestave je globinski odtok vode otežen; voda, ki se zadržuje v prstnem profilu, povzroča slabo oglejevanje. Zato se v tem delu proučevanega poplavnega sveta pojavlja ob- rečna rjava prst (na karbonatni holocenski osnovi), ki je slabo oglejena. Profil 5: obrečna rjava prst, slabo oglejena Kraj: Vanganel Matična osnova: karbonatni ilovnato glinasti sedimenti Reliefna oblika: holocenska terasa Vegetacija: trava Ai horizot 0-20 cm, temno rjav, prekoreninjen, meljnato-ilovnat, slabo humozen (B) Gso horizont pod 20 cm, marmoriran, vlažen, zbit, ilovnato-glinast Ta prst ima debelejši (do 20 cm) A horizont kot prejšnji tip prsti. Po teksturi se loči ta prst v dolini Rižane od podobnega tipa v dolini Badaševice. A horizont in tudi ostali profil je v poplavnem svetu Rižane bolj peščen in ima peščeno-ilovnato teksturo. Ob Ba- daševici pa je dokaj visok odstotek meljnatih delcev (nad 80 %, tabela 11), tako da se ta prst po teksturi uvršča med meljnate ilovice. Iz tega lahko sklepamo, da bolj vodnata Ri- žana nanaša deloma še v osrednjem delu doline bolj peščene sedimente, ki povzročajo v prsti, ki je nastala na njih tako teksturo, medtem ko šibkejša Badaševica že prej izgubi tran- sportno moč in odlaga v osrednjem delu doline večinoma že drobnejše delce, zlasti meljnate in glinaste. To bi potijevala tudi mehanska sestava profila pod A horizontom, ki vsebuje v dolini Rižane okoli 60% peščenih in 10% meljnatih, v dolini Badaševice pa le 26% peš- čenih in 44% meljnatih delcev. Mehanska sestava vpliva tudi na vlažnost teh prsti. Trenutna vlažnost znaša v zgor- njem delu profila ob Rižani 25%; v spodnjem delu profila se zmanjša na 8% vlage (tabela 11). Po drugih lastnostih, zlasti kemičnih, so si prsti v obeh dolinah podobne. Značilen je še vedno visok delež CaC03 (do 32 %), tako da je reakcija celo srednje alkalna (pH nad 8, tabela 11). Z organsko snovjo ta tip prsti ni bogat, saj ima A horizont le okoli 2 % humusa (tabela 11). Te prsti nudijo zaradi svojih lastnosti ugodne rastne pogoje kulturnim rastlinam. De- loma je ovira za boljšo rast njihova vlažnost. Ker so marsikje že uredili manjše jarke za ' odtok odvečne vode (npr. v dolini Badaševice), so s tem ustvarili pogoje za obdelovanje, da so ponekod na teh prsteh že nastale njive. O poplavnem svetu v spodnjem delu dolin Rižane in Badaševice že težko govorimo, saj tu zaradi reguliranih vodnih tokov ni več rečnih poplav. Po zgraditvi nasipov ob morju tudi z morske strani ni več vdorov morske vode. Deloma je to površje pod vodo takrat, ko padejo obilnejše dežne padavine pa zaradi ravnega sveta ne morejo hitro odteči in ga tako deževnica za nekaj časa poplavi. Bolj kot ta površinska voda pa vpliva na prst in rastje tega predela talna voda. Površje je tu le malo nad morjem, kar povzroča slab odtok proti , moiju in visoko gladino talne vode. Voda se zadržuje v večjem delu profila prsti, saj koleba med 20-60 cm (Inštitut 1969) in povzroča oglejevanje. Tako to površje pokriva tipični glej. Profil 4: glej Kraj: Bonifika (Bertoki pri Serminu) Matična osnova: ilovnato glinasti sedimenti Relieftia oblika: nasuta ravnica Vegetacija: trava (pašnik) Ai horizont, 0-20 cm, temno rjav do črn, prekoreninjen, zbit, ilovnato-glinast, slabo humozen Gso horizont, 20-55 cm, marmoriran, ilovnato glinast, še humozen Gr horizont, pod 55 cm, siv, vlažen, mazast, ilovnato-glinast Po mehanski sestavi je ta prst glinasta. Reke so ob izlivu v morje odlagale najdrobnejše delce, zato v celem profilu gleja prevladujejo glinaste frakcije, v Ai podhorizontu je samo 0,5% grobega peska in 42,9% glinastih delcev (tabela 11). Podobno je razmeije tudi v obeh spodnjih dveh horizontih. Vpliv talne vode se kaže že pri 20 cm, kjer se prične marmorirani horizont, ki je le obdobno navlažen, medtem, ko se pri 55 cm začne horizont, ki je večji del leta pod vodo. Ta oglejena prst je zato tudi najvlažnejši tip prsti na proučevanem po- dročju, saj je bila trenutna vlažnost v zgornjem delu profila 28 %, v spodnjem pa 35 % (me- seca oktobra). Reakcija je pri tej prsti podobno kot pri prsteh srednjega in zgornjega dela doline al- kalna (pH nad 8). Razlika pa se kaže v deležu kalcijevega karbonata, ki ga je tu od vseh proučevanih prsti v poplavnem svetu Rižane in Badaševice najmanj. V zgornjem delu pro- fila ga je okoli 18 % in v spodnjem 13 %. Tudi organskih snovi vsebuje ta oglejena prst le malo, zanimivo pa je, da ima Gso horizont skoraj 1 % humusa, kar kaže, da se v tem delu profila prsti še nahaja organska snov, ki zaradi velike vlažnosti počasi razpada. Zaradi teh lastnosti prsti, ki jih povzroča predvsem visoka talna voda, površine z gle- jem niso primerne za intenzivnejše obdelovanje. Zato je za enkrat tu možno urediti le paš- nike. Za intenzivnejšo kmetijsko izrabo pa bi bile potrebne ustrezne hidrotehnične in agro- tehnične ureditve, saj pomeni ta edini obsežnejši kompleks ravnega sveta v dolini Rižane potencialno rezervo za kmetijsko izrabo. Pri sedanjem šiijenju mestnih površin Kopra in njegove industrije bi veljalo misliti tudi na to. 4.3. Rastje poplavnega sveta Iz vzrokov, ki smo jih že navedli, je za rastje v poplavnem svetu Rižane in Badaševice značilno, da je človek povečini izkrčil naravno drevesno-grmovno rastje in ga nadomestil z antropogenim. Kot glavni tip prevladuje sedaj travniško rastje, zlasti še v zgornjih delih dolin, kjer nastopajo po večjem deževju poplave tudi še sedaj (slika 1). V srednjem in de- loma v spodnjem delu dolin pa so se po regulaciji v nekdanji poplavni svet razširile ob- delovalne površine, tako da tu prevladujejo kulturne rastline (vrtnine, poljščine, deloma sadno drevje in vinska trta). Na nekdanjih poplavnih površinah že v bližini izliva Rižane in Badaševice v moije in na površinah, ki so bile nekoč pod morjem, pa so jih osušili, sedaj prevladuje travno trstje. Tu so oglejene prsti, nastale na rečnih sedimentih. So zelo vlažne in zaradi svojih lastnosti nudijo le slabe rastne pogoje zahtevnejšim rastlinam. Zato je tu rastje večinoma higrofilno. Za pokrajinski videz so ponekod ob Rižani in Badaševici značilni večji sestoji trsa (Phrag- mites communis), ki kažejo na vlažnost v tleh. V bližini morja, kjer je prst pod vplivom slane talne vode, pa se razraščajo slanoljubne rastlinske vrste. Drugi tip rastja poplavnega sveta ob Rižani in Badaševici so drevesni in grmovni ses- toji. Poraščajo manjše površine vendar dajejo značilen videz poplavnemu svetu. Večinoma se razraščajo v obliki ozkih pasov ob strugah Rižane in Badaševice ter njunih pritokov (slika 2). Deloma je to drevesno in grmovno rastje naravno, zlasti tam, kjer bregove strug poraš- čajo črna jelša (Alnus glutinosa) in vrbe (Salix sp.). Vrbovje porašča tudi prodišča v zgor- njem delu Rižane (slika 2). Tam, kjer so regulirali struge in zgradili nasipe, so na njih po- sadili hitro rastoče in nezahtevne topole (Populus sp.), ki dodatno utrjujejo bregove (slika 3). Taki topolovi nasadi se širijo ob spodnjih delih tokov Rižane, Badaševice in njunih pri- tokih (slika 4). Manjši topolovi nasadi se razraščajo tudi vstran od struge v spodnjem in srednjem delu obeh dolin. Ti nasadi so na vlažnih površinah, ki so neuporabne za kmetijsko izrabo zato pa v sedanjem stanju tako najbolje izkoriščene. Topole so posadili, marsikje rastejo tudi naravno, zlasti ob strugah v zgornjih nereguliranih delih dolin, kjer so še po- plave. S tem so utrdili bregove strug tako, da visoke in poplavne vode ne trgajo bregov in odnašajo preperelinskega gradiva. Vstran od strug so drevesni in grmovni sestoji tudi v zgor- njem delu dolin redki, večinoma so izkrčeni in površine spremenjene v travnike. Le po- nekod so tudi tam v poplavnem svetu še otoki drevesno-grmovnega rastja. S poplavami, ki še sedaj nastopajo ponekod v zgornjih delih dolin je delno povezano tudi rastje na bregovih strug in v samih strugah. Zaradi ugodnih klimatskih razmer in za- dostnih količin vlage so bregovi strug in sama dna strug marsikje na gosto zaraščeni (slika 3, 5). Ob visoki vodi, ki napolni strugo, to rastje zavira hitrejši odni odtok in s tem deloma pripomore k izlivanju vode čez bregove. To rastje sestavljajo zlasti grmovne in zeliščne rastlinske vrste. Med grmi prevladajo vrbe, v sloju zelišč pa visoko steblna zelišča, ki tvorijo gosto rastlinsko odejo. Zgornje dele rečnih bregov, ki niso takoj pod udarom visokih voda, pa ponekod zaraščajo gosti sestoji trstenike (Arundo donax) (slika 3, 5). Večja zaraščenost strug se pojavlja ob zgornjem toku Badaševice in njenih pritokov, ker so manj vodnati in zato ugodnejši za zaraščanje. S kr- čenjem in občasnim redčenjem tega rastja bi se propustnost strug povečala, visoke vode bi lahko hitreje odtekale, s tem pa bi se zmanjšala možnost prelivanja vode iz struge. Na večji ali manjši obseg poplav ter njihovih posledic vpliva poleg podnebnih, reliefnih in kamninskih razmer ter rastja v samem poplavnem svetu tudi rastlinska odeja v poplav- nem zaledju. To zaledje v porečju Rižane in Badaševice pokriva povečini vegetacijska ode- ja. Le-ta ob večjih dežnih padavinah preprečuje hitro odtekanje deževnice po površju, za- držuje odtok v dolinski svet in s tem omejuje poplavljanje dna dolin. Tako vlogo imajo drevesno-grmovni sestoji, travno rastje in nekatere kulturne rastline. Rastje poplavnega zaledja obravnavanega področja sestavljajo povečini drevesno-gr- movni sestoji, v manjši meri gozd. Postavlja se zanimivo vprašanje različnega vpliva po eni strani drevesno-grmovnih sestojev in po drugi strani gozda na vodni odtok in s tem posred- no na poplave. Na to vprašanje zaenkrat še nimamo zadovoljivega odgovora. Po rastlinski sestavi so si drevesno-grmovni sestoji in gozd podobni. V prvih od dreves prevladujejo hra- sti (puhavec), črni gaber (Ostrya carpinifolia), med grmi pa mali jesen (Fraxinus ornus), črni gaber, navadni ruj (Cotinus coggvria) itd. Gozd, ki se pojavlja ponekod na pobočjih v zgor- njem delu dolin Rižane in Badaševice, pripada hrastovim gozdovom (Seslerio - Quercetum) (P i s k e r n i k 1965). Na uravnoteženost odtoka deževnice po pobočjih vpliva poleg dre- vesnogrmovnih sestojev tudi travniško rastje. Travna ruša na flišnih pobočjih in na opuš- čenih terasah ter obdelovanih površinah na gosto poraste tla in s tem zadržuje hitro od- tekanje vode. Travne površine v poplavnem zaledju Rižane in Badaševice tvorijo zlasti po- končna stoklasa (Bromus erectus), jesenska vilovina ali Ojstrica (Sesleria autumnalis) itd. Tabela 10. Koeficient gozdnatosti v porečju Rižane in Badaševice Celotna površina v kmJ Gozdne površine3 v kmJ Koeficient gozdnatosti1 Porečje Rižane 62,3 23,2 0,37 15,4 o. 7,8 p. Porečje Badaševice 39,5 9,6 0,24 Skupaj 101,8 32,8 0,32 1 Koeficient gozdnatosti 0,36 velja samo za poplavno zaledje obeh porečij, če pa računamo skupaj po- plavno zaledje in poplavni svet, dobimo Kg 0,32. 2 Tu so upoštevani drevesno-grmovni in gozdni sestoji, o. - osojno pobočje, p. - prisojno pobočje. » Tabela 11. Nekatere lastnosti prsti poplavnega sveta ob Rižani in Badaševici I Št. p ro fi la Št . v zo rc a H or iz on t D eb el in a (v c m ) G ro bi p es ek (% ) 2- 0, 2 m m D ro bn i pe se k (% ) 0, 2- 0, 02 m m M el j ( % ) 0,0 2- 0,0 02 m m G lin a (% ) po d 0.0 02 m m Mostičje 1 800 Ap 0-15 3,68 45,92 49,2 1,2 801 (B)C pod 15 0,71 42,79 56,4 0,1 Dekani 2 802 A 0 -10 15,96 54,14 28,7 1,2 803 C 10-55 15,45 47,75 36,6 0,2 Dekani 3 804 Al 0-15 7,11 57,89 34,8 0,2 805 (B) G , * 15-50 9,57 52,23 37,9 0,3 Bonifika 4 808 Al 0 -20 0,5 17,1 39,5 42,9 809 G s o 20-55 0,44 13,66 43,9 42,0 810 G r pod 55 1,16 13,84 44,5 40,5 Vanganel 5 811 A l 0 -20 0,36 17,94 81,6 0,1 812 (B) Gso pod 20 0,59 26,01 44,1 29,3 Vanganel 6 813 Al 0 -20 0,55 31,45 67,7 0,3 814 (B) C pod 20 0,2 33,3 66,3 0,2 MI 27,49 8,4 3,0 24,2 njiva (detelja) obrečna ijava prst MI 23,69 8,5 1,0 19,2 PI 23,26 8,4 5,0 30,5 log topoli obrečna ij. prst, slabo raz. I 30,88 8,5 1,8 17,3 PI 27,49 8,5 4,6 25,3 trava obrečna ij. prst, slabo og- lejena I 30,25 8,5 17,0 IG 17,34 8,5 2,8 21,7 trava glej IG 18,19 8,7 1,8 28,3 IG 13,96 8,8 35,7 MI 30,03 8,4 2,3 24,0 trsičje obrečna ij. prst, slabo og- lejena IG 30,03 8,5 20,6 MI 29,19 8,4 2,1 20,8 trava obrečna ij. prst MI 30,25 8,4 0,5 17,9 Če upoštevamo drevesno-grmovne sestoje in gozd skupaj, se pokaže, da je poplavno zaledje Rižane in Badaševice dobro poraslo s tovrstnim rastjem. Koeficient gozdnatosti (Kg) znaša za porečje Rižane 0,37 in za porečje Badaševice 0,24. Za obe skupaj pa znaša 0,32 ali 0,361. Zlasti zgornji deli v poviiju Rižane so dokaj porasli z drevesno-grmovnimi sestoji, tu se razraščajo tudi večji otoki gozda. Od vseh drevesno-grmovnih sestojev in gozdov v porečju Rižane 66,3% se nahaja na osojnih in 33,7% na prisojnih pobočjih. Podobno je tudi v porečju Badaševice, kjer je večina drevesno-grmovnih sestojev na osojnih pobočjih, medtem ko so prisojna pobočja zelo izkrčena; zato je tu gozdnatost manjša kot v porečju Rižane. Tu je zato travno rastje pomembnejši uravnalec odtoka deževnice. Kljub temu, da tri četrtine porečja Badaševice in skoraj dve tretjini porečja Rižane niso porasle z drevesno-grmovnimi in gozdnimi sestoji, poplav v spodnjih delih dolin skoraj ni več. Odpravili so jih z regulacijo obeh glavnih vodotokov tega področja, s tem pa seje spre- menila tudi fiziognomija poplavnega sveta. 5. REGULACIJE IN MELIORACIJE Poplave (izredne) so pred pričetkom regulacij in melioracij zajele 10,77 km2 površin. Segale so na skoraj celotno področje ravnic Badaševice in Rižane. Zaradi kratkotrajnosti poplav v pedoloških lastnostih ni prišlo do bistvenih sprememb, kljub temu pa so bili pred- vsem spodnji deli akumulacijskih ravnic kmetijsko slabo izkoriščeni. Vzporedno z družbe- nim razvojem pa se je vloga in pomen poplavnega sveta spreminjala. S premeščanjem in- tenzivne kmetijske obdelave se je funkcija poplavnega sveta spremenila. Naglo razvijajoča industrija, z njo povezana urbanizacija ter širši gospodarski pomen slovenske obalne regije je zahteval tudi ureditev hidrografskih razmer. K urejanju poplavnega področja v zaledju Koprskega zaledja so pristopili iz več razlogov. V ospredju je bila težnja, da bi z regula- cijami in melioracijami dokončno odpravili poplave, ki so ovirale rast Kopra in razvoj kmetijstva. S številnimi vodnimi kanali in jarki so bile dane možnosti, da bi se začele me- liorirane površine tudi namakati, kar bi povečalo hektarski donos. Sprejeti koncept je bil v glavnem speljan do prve faze, namakanje pa se trenutno vrši le na manjših površinah ob Rižani pri Dekanih. Za poplave lahko rečemo, da so trenutno v celoti odpravljene. K temu pa je treba pristaviti, da po izvedenih hidrotehničnih delih ni prišlo do katastrofalno visokih pretokov ter je za dokončno potrdilo uspešno izvedenih del treba še počakati. Drugi vzrok za pomislek je v tem, da so bila melioracijska dela izvršena predvsem v akumulacijskih rav- nicah, premajhno pozornost pa so posvetili ureditvi vodnih razmer v celotnem porečju. Ukrepi za zmanjšanje erozije z načrtnim pogozdovanjem so minimalni ter več ali manj nenačrtni. Gradnja zadrževalnikov se praktično še ni začela, saj je bil zgrajen zadrževalnik le na Bavškem potoku. Hidrotehnična stran posegov je zadovoljivo opravljena, manjka pa celovitost reševanja v širši pokrajinski luči. Vse prednosti že navedenih del niso izkoriščene, v melioracijsko področje se počasi seli kmetijstvo, akumulacijske vode Bavškega potoka pa za namakanje ne izkoriščajo. Med prva hidrotehnična dela bi lahko šteli že urejanje površin za soline. Postavljeni so bili bazeni za izhlapevanje vode, katero so spuščali v času plime. Po temeljitih raziskavah R. S a v n i k a (1951) sega istrsko solarstvo domnevno daleč nazaj, v rimsko, morda pa celo v prazgodovinsko dobo. Po krizi v prvi polovici 19. stol. so ostale razen piranskih le še so- line v bližini Kopra. Koprske solarne so obsegale dva ločena predela. Manjše področje je z južne strani v polkrogu oklepalo Koper, ki je sicer stal na otoku, s kopnim pa je bil po- vezan z dvema obrobnima nasipoma solarne. Soline je rezal potok Badaševica, ki je odlagal svoje nanose. Soline pa so bile tudi na severozahodni strani Kopra in sicer na obeh straneh Rižane. V začetku 20. stol. je prišlo zaradi ponovnega znižanja odkupne cene soli do opuš- čanja pridelovanja. Tri desetletja so bile bivše koprske solarne prepuščene vremenskim nez- godam. Večkrat so celotno področje preplavile visoke vode Rižane ali pa jih je zalila mor- ska voda. Zamočvirjena in večkrat preplavljena tla bivših dolin so postala leglo komarjev, ki so prenašali malarijo. Italijanska oblast je pripravila dve varianti reševanja: obnovo solin ali izsušitev in regulacijo vodotokov. Ker se solarstvo ni izplačalo, je bila izbrana druga možnost reševanja. Medtem ko so soline ter z njimi povezana hidrotehnična dela potekala na krajevni ravni, se je v tridesetih letih pričelo z načrtnim in širšim zastavljenim vpraša- njem vodnogospodarskih vprašanj. Večji del vodnoureditvenih del je bil uresničen v letih 1932-1939. Najprej so začeli urejati razmere na bivših solinah v Semedeli na površini 150 ha. V prvi fazi sta bila zgrajena obrobni kanal pri Kopru in Semedelski kanal. Ta je zbiral predvsem vode z Markovega in Tozonovega hriba, s čimer se je razbremenil pritisk poplav- nih vod na semedelsko bonifiko, katera se je zasipavala. Za preprečevanje morskih poplav je bil zgrajen obmorski zavarovalni nasip v dolžini 900 m od Semedele do samega mesta Koper (Okvirna...). Na celotnem področju so zgradili 4 km zbiralnih vodnih kanalov ter mrežo osuševalnih jarkov. Reguliran je bil tudi izlivni del korita Badaševice. S sifonom pod koritom Bada- ševice v glavni zbirni kanal proti Semedelskemu zalivu se je razbremenil odvod voda v Škocjanski zaliv. V skrajnem zahodnem delu semedelske bonifike ob morju je bila postav- ljena črpalka z zmogljivostjo 900 1/sek, ki prečrpuje notranje vode v morje. S temi deli se je Koper dokončno povezal s kopnim in se rešil neposrednega močvirnega oboda. Na podoben način so začeli urejevati razmere na področju bivših solin pri Ankaranu ter v njegovem neposrednem zaledju na površini 600 ha. Zaradi pogostih poplav so najprej regulirali Rižano, z nasipi v dolžini 5 km. Izredno majhen strmec Rižane, kije v spodnjem delu tudi meandrirala, je povzročil zastajanje vode pritekajoče iz višjih delov porečja, temu pa so se pridružile še vode s pobočij med Ankaranom in Škofijami. Ob nalivih so sicer po vodni količini skromnejši hudourniki zajezili strugo Rižane. Zato je bil narejen severni ob- robni kanal, ki poteka od cestnega križišča na severnem robu ankaranske ravnice proti mor- ju. S severne strani prejema površinske vode šestih manjših potočkov in preprečuje dotok na obmorsko ravnico. S tem ukrepom seje obseg porečja Rižane zmanjšal in sicer za 5,4 km2. Severni obrobni kanal služi tudi za dovajanje vode za namakanje. Zbirna voda pa se iz kanala prečrpava v morje s črpalko z zmogljivostjo 120 1/sek. Vlogo odvajalca visokih vod naj bi opravljal tudi 4,5 km dolgi razbremenilnik Rižane, ki je usmerjen iz ravnice med Serminom in Škocjanskim hribom v Škocjanski zaliv (slika 9). Poleg tega pa opravlja vlogo zbiralca meteornih vod po pobočjih, strminah Škocjanskega hriba ter sami ravnici. Skupno znaša njegovo vodozbirno področje 5,1 km2, deloma pa se odvaja tudi neposredno v Škoc- janski zaliv. Ker je bilo korito Rižane v spodnjem delu ustrezno protipoplavno urejeno, ni opaženo, da bi razbremenilnik služil prvotno predvideni nalogi in je zaraščen. Za od- dajanje notranjih vod je bilo izkopanih 11 km zbiralnih kanalov z mrežo osuševalnih jarkov. Med drugo svetovno vojno s hidrotehničnimi deli niso nadaljevali, prav tako niso vzdr- ževali obstoječih objektov. Po osvoboditvi, zlasti po letu 1950, so se pričela dodatna in vzdrževalna dela. Že leta 1950 je bila izvršena delna elektrifikacija črpalnih naprav. Do leta 1952 je bilo položenih 2500 m betonskih razvodnih kanalov za namakanje 50 ha ozemlja pri Ankaranu, podaljšana je bila tudi regulacija Rižane in sicer za 1,5 km od odcepa raz- bremenilnika navzgor. Zaradi nevarnosti morskih poplav so povišali obmorski nasip pri Ankaranu. Ob potoku nad Nikolajem so zgradili zbiralnik s približno 10.000 m3 koristne prostornine, ki naj bi služil preskrbi z vodo za namakanje 10 ha zemljišč, vendar ne služi svojemu namenu. Do leta 1953 so tudi preusmerili potoke Olma, levi pritok Badaševice. S 500 m dolgim prekopom so ga preusmerili proti severu v semedelski kanal. Do preusme- ritve je prišlo zaradi gradnje industrijskih zgradb. Veliko dela je bilo vloženega v obnovo in v delno popravilo že obstoječih vodnih objektov, ki so služili svojim namenom od tri- desetih let dalje. Katastrofalna poplava novembra 1948 je opozorila na vse pomanjkljivosti obstoječih objektov. Pokazalo se je, da je potrebno urediti razmere v zgornjih delih porečja. SI. 9. Razbremenilnik Rižane ne opravlja svoje funkcije in ga zarašča trstika SI. 10. Ob mostovih preko Rižane se predvsem ob visoki vodi nabira dračje ter zastaja material, zlasti na odsekih kjer poteka železnica stran od struge in le ta ni poplavljena in regulirana Pri Badaševici pa je bilo potrebno urediti vodno razmerje tudi pri večjih pritokih. Do po- plav je namreč prišlo tudi v stranskih dolinah, zaradi kratkih strug pa je voda Badaševice in pritokov hkrati pritiskala proti semedelski bonifiki. Hudourniški značaj Badaševice in pritokov je zahteval širokopotezno zasnovano akcijo. V obdobju 1957-1962 so izvršili obsežna ureditvena dela v srednjem in zgornjem delu akumulacijske ravnine Badaševice in njenih stranskih pritokov. Poglobljene so bile struge, marsikje pa so bile zaradi vijuganja izkopane nove. Bregovi so bili v večini primerov ob- zidani oziroma obloženi s kamnitimi ploščami. Ob strugi pa so nasadili tudi topole, ki pa jih danes deloma podirajo. Zaradi zastajanja vode so bili narejeni številni odvodni kanali, ki bi lahko služili tudi za namakanje. Leta 1963 je bil zgrajen zadrževalnik na Bavškem potoku, ki lahko akumulira 360.000 m3 vode. Razen preprečevanja poplav bi lahko služil tudi za namakanje. V obdobju 1962-1967 so se končala zadnja pomembnejša dela v sred- njem in zgornjem delu Rižane zlasti v zvezi z gradnjo železniške proge. Ob železnici, ki po- teka od naselja Rižane navzgor v bližini reke, preprečujejo preplavljanje proge z nasipi, ure- dili so tudi stranske hudorurnike, ki bi eventuelno ogrožali železniški promet in spodko- pavali železniške nasipe. Struga Rižane pa ni regulirana v celoti, vendar je po regulacijah prišlo do poplav le na manjših površinah (slika 10). V celoti je bilo do leta 1977 po po- datkih Vodne skupnosti Primorske v Koprskem zalivu melioriranih v porečju Badaševice ter semedelski bonifiki 530 ha površine, na ankaranskem področju pa 754 ha. Na seme- delsko-badaševskem melioriranem območju je bilo zgrajenih 27 melioracijskih kanalov v skupni dolžini 13.688 m ter 33 drugih naprav.* Na ankaransko-rižanskem melioracijskem področju pa je bilo zgrajenih 42 kanalov v skupni dolžini 22.270 m in 93 drugih objektov.** Vzdržujejo tudi morski nasip v dolžini 6050 m. Na obsežnost izvedenih del kaže tudi pre- gled pomembnejših melioracijskih programov ter večjih varstvenih objektov na ankaran- sko-rižanskem ter semedelsko-badaševskem melioracijskem področju. Stroški obnove in gradnje novih objektov na obeh melioracijskih področjih so v celoti kriti iz sredstev Vodne skupnosti Primorske. Vsi objekti in naprave so njeno osnovno sred- stvo in je zanje dolžna skrbeti. Uporabniki melioracijskih objektov so dolžni plačevati od- škodnino od m2 površine zemljišča. Odškodnino morajo plačevati vsi, katerim je osuševanje * Semedelsko-badaševsko področje A - Melioracije 27 kanalov (večjih) - 13.680 m dolžine B - Varstveni objekti Olmo - 500 m (2 pragova) Badaševica - 5620 m - 11 objektov (pragovi) Pradisiol - 2029 m - 6 objektov (pragovi, drča, propust, izliv) Cerej - 780 m - 3 objekti (prag, napajališče, izliv) Paderna - 1130 m - 3 objekti (pragova, izlivni Objekt) Nigrinjan - 524 m - 1 objekt (prag) Vangalovec - 560 m - 3 objekti (prag, propust, izliv) Manžan I. - 185 m - 3 objekti (pragova, izliv) Manžan II. - 360 m - 4 objekti (pragovi, izliv) Šentur 482 m - 3 objekti (izlivni objekt, pragova) Vanganel - 1031 m - 7 objektov (pragovi, izlivna objekta) Obrobni kanal za Tomosom - 790 m - 2 objekta (izlivni in cevni) Obrobni ob Pradisiolu - 2200 m - 4 objekti (2 izlivna, cevni, propust) Hudournik Žusterna s pritokom - 347 m - 2 objekta (cevna propusta) Bavški potok - 73 m - 2 objekta (prag, obloga) Pregrada Bavški potok - 130 m - 2 objekta (izpust, preliv) Črpalka Semedela v posredno ali neposredno korist in uporabniki, ki jim je zagotovljeno dovajanje vode za namakanje ali pa uporabljajo melioracijske objekte za odvajanje odplak. Številni objekti zahtevajo stalno vzdrževanje. Vodna skupnost organizira vsako leto vzdrževalna dela pred- vsem na temeljnih varstvenih in melioracijskih objektih. Vendar vzdrževanje ni na zado- voljivi ravni. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev tudi glavni odvodni kanali niso zado- voljivo vzdrževani. Najbolj pa so zanemarjeni manjši odvodni kanali, za katere bi morali skrbeti predvsem lastniki zemljišča. Večino kanalov zaraščata trstičje in grmovje, ki manjša pretočnost struge in povečuje nevarnost poplav. Na odsekih struge, kjer so regulacije izvršili le s poglobitvijo, prihaja predvsem na udarnih mestih do spodkopavanja in rušenja bregov. Ker niso bila odpravljena erozijska žarišča ter urejene vse stranske hudourniške grape, pri- haja kljub številnim pragovom in zapornicam v Rižani in Badaševici do nadaljnjega moč- nega zasipavanja struge. Zasipavanje je še posebno izrazito v strugi Rižane, kjer na pritokih ni bilo večjih regulacijskih del. Topoli so se izkazali kot umestni le v primerih, da je struga močno izvijugana, svet zamočvirjen in bočna erozija povečana. Ni naključje, da ponekod topole izsekujejo, saj so ob utrjenih bregovih nepotrebni. S koreninami poškodujejo utrjene bregove, v urbaniziranih površinah (Šalara) pa povzročajo dodatne težave pri urejanju ka- nalizacije. Lastniki parcel na melioracijskem področju povečini le slabo skrbijo za odvodne ka- nale. Na parcelah zastaja deževnica, namakanje pa je prav tako onemogočeno. Posamezni primeri temeljitejšega vzdrževanja odvodnih kanalov na zasebnih zemljiščih so predvsem v dolini Badaševice (slika 12). Povečini je vzrok za zanemarjenje melioracijskih objektov na zasebnih parcelah ostarela delovna kmečka sila ali pa neurejeni soseski odnosi. Dodatne težave so tudi zaradi propadanja jezov, ki so bili važen člen pri zadrževanju prenešenega gradiva. Nadaljnje delo pri urejanju vodnega omrežja bo moralo izhajati iz novega pomena me- lioracijskih površin, ki so povezane z razvojem Kopra, predvsem pa načrtovanega razvoja industrije. S tem v zvezi je tudi nadaljnje zasipavanje Škocjanskega zaliva, katerega bi bilo potrebno nasuti do višine 2,20 m nad morsko gladino. Sam zaliv ima 200 ha, vanj pa se izlivata Badaševica in razbremenilnik Rižane. Škocjanski zaliv je bil plitev morski zaliv, katerega globina na najglobljem mestu danes ne presega 2 m. Preden bo prišlo do popolne izsušitve, bo treba preusmeriti Badaševico in razbremenilnik Rižane. Predvsem je proble- matična prestavitev Badaševice, ki bi razdelila lokacijsko enotno zasnovano industrijsko cono ter pomenila stalno nevarnost za poplave. Verjetno bo potrebno prestaviti in regulirati Badaševico po semedelski bonifiki. Razbremenilnik Rižane pa naj bi prestavili severno od griča Sermin. Dokončno vodnogospodarsko ureditev ovirajo tudi morske poplave. Obmor- ski nasipi od Kopra do Ankarana so dovolj visoki, obstoječi nasip med Koprom in Seme- delo pa bi bilo potrebno dvigniti na višino 2,50 m nad morsko gladino (Urbanistični načrt Koper, 1974). ** Ankaransko področje (Podoben pregled naprav) A - Melioracije 42 kanalov (večjih - 22.270 m) B - Varstveni objekti Razbremenilnik - 2738 m - 2 objekta (prag, vtočni kanal) Ankaranski obrobni kanal - 1602 m - 8 objektov (cevni kanali, obokani izliv) Rižana - 7761 m (zavarovanja, pragovi, izlivi v mlinščice, zapornice) Obmorski nasip Pregrada Ankaran Črpalka Ankaran Vsi navedeni ukrepi z manjšimi popravki ter dopolnitvami v obeh akumulacijskih rav- nicah bi imeli le trenutno vrednost, če ne bi istočasno začeli z ureditvenimi deli v zbirnih področjih. Vodotoki prinašajo zaradi neodpornosti peščenjaka, predvsem pa laporja, vsako leto nove količine drobirja in plavja, ki ga odlagajo v struge. Vzdrževanje kulturnih teras ter načrtovano pogozdovanje hudourniških in erozijskih območij bi nedvomno zmanjšalo možnost nastopa poplav ter znižalo stroške vzdrževanja melioracijskih objektov. Z izgrad- njo predvidenih zadrževalnikov bi zadržali vodo ob deževju. Ob sušnih obdobjih v vege- tacijski dobi bi se voda iz akumulacijskih bazenov porabila za namakanje. Predvidevajo gradnjo številnih retenzijskih pregradnih objektov, ki naj bi imeli višino največ do 20 m. Večino zbiralnikov naj bi postavili višje v stranskih dolinah, tako da bi bila za akumula- cijske bazene izrabljena predvsem kmetijsko manj primerna zemlja. Ker bi bili zadrževal- niki višje, bi lahko namakali vse površine v ravnicah. Po načrtih naj bi bilo največ zadr- ževalnikov na levih pritokih Badaševice (slika 11). 6. DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI POPLAVNEGA SVETA Geološke, reliefne, hidrografske, pedološke ter ostale značilnosti v poplavnem svetu Rižane in Badaševice se odražajo tudi v načinu in usmeritvi njegove izrabe v navedenem področju. Vzpon in propad posameznih oblik izrabe je v skladu s spremembami v druž- benem razvoju, kaže pa se v spremembi videza kulturne pokrajine. S kratkim posegom v preteklost je mogoče oceniti spreminjanje vloge poplavnega sveta in oceniti pomen človeko- vega posega vanj. 6.1. Obrati na vodni pogon Pregled obratov na vodni pogon ob Rižani in Badaševici odraža dvojno podobo. Go- spodarski objekti so bili postavljeni tam, kjer imajo vodotoki večjo kinetično energijo. Dru- gi faktor, ki ni nič manj pomemben, pa je stalnost vodotokov, ki omogoča vodni pogon prek celega leta. Na obeh najpomembnejših vodah so bili obrati na vodni pogon postavljeni zelo neenakomerno. Od 27 ugotovljenih in kartiranih obratov na vodni pogon jih je bilo 26 ob Rižani, le eden pa v porečju Badaševice (pri Vanganelu). Vzrok za neenakomerno porazdelitev so hidrogeografske značilnosti. Hudourniška Badaševica dobiva vodo le s fliš- nega površja in pogosto poleti presahne. Rižana pa ima stalno vodo, saj jo dobiva tudi iz obširnega kraškega zaledja. Zato je mogoče pogonsko moč vode izkoriščati čez celo leto. Obrati na vodni pogon ob Rižani so predvsem ob zgornjem in srednjem toku. Nekaj več jih je ob srednjem toku, kar bi si lahko razlagali z večjo kinetično energijo kot posledico večjega strmca. Vrh tega pa so v bližini večja naselja. Svojo vlogo je odigrala tudi boljša prometna dostopnost. Ob spodnjem toku Rižane pod razširitvijo doline pri Portonu so bili do ankaranskega križišča le redki obrati na vodni pogon. Z razvojem mlinarstva so v Ri- žanski dolini nastali tipični mlinarski zaselki, kjer so prebivali mlinarji z družinami ( T i t i 1965). Ti zaselki so bili v celoti v skladu s potrebami mlinaijenja. Ob mlinu ali nad njim so bili stanovanjski prostori za mlinarsko družino. V teh zaselkih so bili tudi hlevi, kjer so lahko kmetje, ki so čakali na mletje, pustili svojo živino. Ti mlinarski zaselki pa so bili v dolini izjema. Zaradi pogostih poplav ter zamočvir- jenosti tal so se ostala naselja izognila zamočvirjenim dolinskim dnom ter so se raje na- mestila ob moiju, po slemenih ter po ravnavah v pobočjih. V nekaterih naseljih so bile tudi kovačnice^ ki so opravljale kmetom še druge storitve. Ob poplavah so bili mlini večkrat poplavljeni. Številne mlinščice z jezovi, ki na gosto pre- prezajo zgornji in srednji del Rižanske doline, so regulator pretoka. Mlinarje živel z reko, SI. 11. Izza pregraje na Bavškem potoku je nastalo večje akumulacijsko jezero, vendar se akumulirana voda ne uporablja za namakanje SI. 12 Dolina Badaševice je bila meliorirana tudi v srednjem delu. Poleg glavnih vodnih kanalov so tudi manjši, ki odvajajo vodo s posameznih parcel. Ker je kmečkega prebivalstva vedno manj. vzdržujejo stalno le manjše število lokalnih kanalov SI. 13. V začetku 20. stoletja so bili ob Rižani še številni mlini in drugi obrati na vodni pogon. Večina mlinov je propadla, obenem pa propadajo tudi mlinščice, ki so vršile po- membno vlogo ob visokih vodah zato je tudi najbolje poznal njene muhe. Kljub temu pa so nekateri mlini propadli prav zaradi stalnega ogrožanja po visokih vodah. Mlinarji so vsako leto čistili mlinščice in ure- jevali jezove, če so bili poškodovani. Na nekaj let so očistili tudi del struge Rižane. Od- stranjevali so gradivo, ki se je nabiralo za jezom. Skrbeli so tudi za dovozne poti do mlinov, ki so bile večkrat preplavljene. Skupaj z ostalimi prebivalci so urejali in popravljali mo- stove, ki so povezovali oba bregova Rižane. (Zaradi večje propustnosti mostov je bil obok nekoliko dvignjen.) Po podatkih, ki jih je zbral J. T i t i (1965) je bilo še ob koncu 19. stoletja ob Rižani 26 mlinov, 3 kovačnice na vodni pogon, mlina za mletje popra, oljarni, usnjarna in tkalnica za izdelavo domačega platna. Med obrati na vodni pogon je bilo torej največ mlinov, pač zaradi usmerjenosti v proizvodnjo žita in bližine Trsta. Še ob koncu 19. stoletja so mleli mlini ob Rižani za celotno Koprsko Primoije, področje okrog Hrpelj, Buzeta, Umaga in Buj. Rižanski mlini od naselja Miši navzdol so mleli v glavnem le za domačo potrebo in za peko kruha, ki so ga prodajali v Trst. Mlinarji so zaslužek od mletja dopolnjevali z za- služkom od zemlje. Zaradi stalnega in razmeroma dobrega zaslužka z mletjem žita so širili svojo zemljiško posest. Do prve večje krize mlinarstva pa je prišlo že konec 19. stoletja. Z razvojem Trsta se je povečal interes za gojitev vrtnin. Pridelovanje žita se je zmanjšalo, marsikateri mlin je mlel le občasno, nekateri pa so tudi propadli. Največ mlinov (15, t.j. 57,7%) je propadlo med obema vojnama. Vzrok je bil v konkurenci električnih mlinov in preusmeritvi kmetijske proizvodnje v pridelovanje grozdja, sadja in vrtnin (slika 13). Z me- lioracijami in regulacijami so nastale nove, za kmetijstvo ugodne površine, zato seje mar- sikateri mlinar preusmeril v kmetijstvo. Veliko mlinov je propadlo, saj mlinščic in jezov niso več vzdrževali. Nekateri propadli mlini pa so dobili drugo funkcijo. Tudi po osvobo- ditvi so mlini nadalje propadali. Leta 1965 je obratovalo ob Rižani le še 5 mlinov na vodni pogon, danes pa obratuje le še mlin ob zgornjem toku Rižane nad naseljem Rižana (slika 14). Znana je bila tudi žaga na vodni pogon, kjer so žagali les za potrebe ladjedelništva. Zaradi vedno večjega pomanjkanja hrastovega lesa na Koprskem so tudi to žago proti kon- cu 19. stoletja opustili. Posebna dejavnost, ki ni imela surovinske osnove in je delala s kva- lificirano delovno silo, so bile kovačnice na vodni pogon, kjer so izdelovali predvsem po- ljedelsko orodje. Z razvojem kovaške industrije pa so še pred koncem 19. stoletja propadle. Pri mlinu Zvorčku je bila še tkalnica za domače platno; prenehala je obratovati na začetku 20. stoletja. 6.2. Kmetijska izraba poplavnega sveta Kmetijska izraba poplavnega sveta ob Rižani in Badaševici kaže na vso prepletenost v delovanju številnih geografskih faktorjev. V zadnjih stoletjih seje močno spremenila. Kar- ta o izkoriščanju zemljišča v Kopru iz leta 1876 nam omogoča primerjavo z današnjim sta- njem. Takrat so bile v spodnjih delih obeh akumulacijskih dolin soline, ki so zavzemale 360 ha. Mesto Koper je bilo praktično še na otoku, s kopnim sta ga povezovala le dva na- Sl. 14. Edini obratujoči mlin je v zgornjem delu doline Rižane pri mostu ob cesti Črni Kal - Kubed sipa. Soline so bile razen na semedelski bonifiki tudi ob ustju Rižane. Ostali svet na spod- njih akumulacijskih ravnicah je bil v glavnem močvirje ali pa v travnikih in pašnikih. Ne- koliko bolj vzpeti svet pa so zavzemale mešane kulture s prevlado vinogradov. Po podatkih naj bi bilo še leta 1890 okoli 2100 ha močvirnega in poplavnega zemljišča. Po propadu solin so se hidrografske razmere še poslabšale. Neposredna bližina močvirij in poplavlje- nega sveta ob Kopru je pomenila resno nevarnost za zdravje. Obsežnejše regulacije in me- lioracije so se začele v 30 letih tega stoletja. Izsuševali so svet na bonifikah ter v njihovi bližini. Razširjena melioracijska dela so se nadaljevala tudi po osvoboditvi. S številnimi ka- nali in jarki so izsušili nekdaj poplavne in zamočviijene površine, ki so ovirale gojitev za- htevnejših kmetijskih rastlin. Mokrotnost oziroma vlažnost je bila poglavitna ovira zlasti za gojitev sadja in vrtnin, zato so bile obsežne ravne površine neobdelane. V nasprotju z obdelanim svetom po pobočjih in slemenih, kjer se je njegov delež zmanjšal in se še manjša, se je delež obdelovalnih površin na poplavnem svetu po regu- lacijah in melioracijah povečal. Še naprej pa bi bilo treba v spodnjem delu porečja, kjer je gladina talne vode visoko in oglejevanje močno, nadaljevati z ustreznimi hidrotehničnimi in agrotehničnimi ukrepi. Ob zgornjem in srednjem toku Rižane pa prevladujejo obrečna ijava tla, ki so manj oglejena in omogočajo gojenje kulturnih rastlin. Zato so bile tam ob- delovalne površine tudi pred regulacijami, saj so poplavne vode tam zastajale le za kratek čas in niso vplivale na lastnosti prsti. POREČJE RIŽANE IN BADAŠEVICE KATASTRSKE OBČINE 1 Hribi, Sv. Jernej, Milje 2 Ankaran - Oltra 3 Škofije 4 Plavje 5 Tinjan 6 Osp, Mačkovlje, Prebenek 7 Socerb, Dolina, Boljunec 8 Črnoti če 9 Gabrovica 10 Rožar 11 Dekani 12 Bertoki 13 Koper 14 Semedela 15 Vanganel 16 Marezige 17 Pridvor 18 Truške 19 Kobed 20 Črni kal 21 Loka 22 Podpeč 23 Zazid 24 Hrastovlje POREČJE RIZANE IN BADAŠEVICE KATASTRSKE OBČINE 1 Hribi, Sv. Jerner 1 Hribi, Sv. Jernej, Milje 2 Ankaran - Oltra 3 Škofije 4 Plavje 5 Tinjan 6 Osp, Mačkovlje, Prebenek 7 Socerb, Dolina, Boljunec 8 Črnotiče 9 Gabrovica 10 Rožar 11 Dekani 12 Bertoki 13 Koper 14 Semedela 15 Vanganel 16 Marezige 17 Pridvor 18 Truške 19 Kobed 20 Črni kal 21 Loka 22 Podpeč 23 Zazid 24 Hrastovlje ODSTOTEK VINOGRADOV po k.o. leta 1974 EnmD ° - 1 9 s s s š » - ra2 - « umi»- E 2 3 5 - V 20 - 24,9 Tudi po melioracijah v 30 letih našega stoletja ni prišlo razen v izjemnih primerih do pomembnejšega napredka v kmetijski proizvodnji, čeprav so bili na melioriranem svetu ustvarjeni pogoji za uporabo sodobne agrotehnike. Na izsušenih ravnicah je bila posest iz- redno razdrobljena, neurejeni pa so bili tudi lastniški odnosi. Posebno razdrobljena je bila posest ob Rižani, kjer je bilo na hektar površine poprečno kar 6 ali 7 parcel ( T i t i 1965). Mnogi kmetje so imeli po 15 ali več parcel, razmetanih po celem področju. Zato je bilo treba začeti s komasacijami, ki so zajele dolino Rižane od Dekanov do izliva reke v morje, zemljišče ob naselju Vanganel do tovarne Tomos ter spodnji del akumulacijskih ravnic Pra- disiola in Pjanžetina. Skupna površina obdelovalne zemlje je bila 1220 ha. Na novo za- okrožena zemljišča naj bi omogočala načrtno melioracijo zemljišč, uspešno rajonizacijo kultur, uporabo sodobnih agrotehničnih sredstev ter ureditev namakanja v sušnem času. Načrtovanih nalog pa niso izpeljali do konca. Zemljišča so bila sicer oddana v obdelavo zasebnemu ali družbenemu sektorju, vendar razen v redkih izjemah ni prišlo do namakanja na združenih zemljiščih. In vendar bi ravno to omogočalo izdatno povečanje pridelka, če bi še zgradili zadrževalnike, kjer bi se pozimi nabirala voda. Današnjo podobo kmetijstva v poplavnem svetu označuje nadaljnje premeščanje ob- delovalnih površin v dolinska dna. Melioracije v glavnem preprečujejo nastop poplav, v ravnini so možnosti strojne obdelave, lažja je dostopnost do parcel, večja pa je tudi bližina tržišča. V zgornjem delu doline Rižane segajo obdelovalne površine v neposredno bližino struge. Poplave, ki sicer obdobno nastopajo, torej bistveno ne vplivajo na usmerjenost kme- tijske proizvodnje. Značilno pa je, da je največ painiških in travniških površin pod motelom Rižana, kjer se tudi danes pojavljajo poplave. Ker tu niso bile izvedene komasacije, so zem- ljišča bolj razparcelirana kakor v spodnjem delu doline. Prevladujejo mešane kulture, kakor drugje v Slovenski Istri. Kljub pospešeni deagrarizaciji, ki je zajela tudi zgornji del Rižanske doline, se delež obdelovalne površine v sami dolini ni zmanjšal. Na bližnjih pobočjih pa ostaja večina kulturnih teras neobdelana. V zgornjem delu doline Badaševice tudi prevla- dujejo mešane kulture. Pod naseljem Vanganel, kjer so bile izvedene komasacije, so njive, ki so nastale na nekoč močvirnem in poplavnem svetu. Precej je tudi sadovnjakov, manjši obseg pa zajema trstičje. Pod Dekani se meliorirane površine ob Rižani razširijo. Med njivami, kjer gojijo vrt- nine, srečamo tudi vinograde, kar kaže na učinkovitost melioracij. Ker ni slane prsti, nižji pa je tudi nivo talne vode, predstavlja dolinski svet med Dekani, Bertoki in ankaranskim križiščem eno izmed najbolj intenzivno obdelanih površin. Gozdov in travnikov praktično ni, močvirni svet je le v bližini tovarne »Iplas« in pri razbremenilniku. Njive se mešajo s travniki in pašniki v izlivnem delu Rižane, nekaj pa je tudi močvirnega sveta. S sodobnimi agrotehničnimi ukrepi se je deloma odpravil negativni vpliv slanosti. Predvideno načrto- POREČJE RIŽANE IN BADAŠEVICE ODSTOTEK GOZDA po k o. leta 1974 ^ • • j O - 4,9 5 - '•» 10 - 199 20 - 29,9 30 - 399 40 - 49,9 KATASTRSKE OBČINE 1 Hribi, Sv. Jernej, Milje 2 Ankaran — Oltra 3 Škofije 4 Plavje 5 Tinjan 6 Osp, Mačkovlje, Prebenek 7 Socerb, Dolina, Boljunec 8 Črnotiče 9 Gabrovica 10 Rožar 11 Dekani 12 Bertoki 13 Koper 14 Semedela 15 Vanganel 16 Marezige 17 Pridvor 18 Truške 19 Kobed 20 Črni kal 21 Loka 22 Podpeč 23 Zazid 24 Hrastovlje POREČJE RIŽANE IN BADAŠEVICE KATASTRSKE OBČINE 1 Hribi, Sv. Jernej, Milje 2 Ankaran — Oltra 3 Škofije 4 Plavje 5 Tinjan 6 Osp, Mačkovlje, Prebenek 7 Socerb, Dolina, Boljunec 8 Črnotiče 9 Gabrovica 10 Rožar 11 Dekani 12 Bertoki 13 Koper 14 Semedela 15 Vanganel 16 Marezige 17 Pridvor 18 Truške 19 Kobed 20 Črni kal 21 Loka 22 Podpeč 23 Zazid 24 Hrastovlje vanje industrijske cone v spodnjem delu Rižanske doline bo zmanjšalo delež zemljišča z ugodnimi naravnimi pogoji za intenzivno kmetijstvo. V spodnjem delu doline Badaševice, zlasti na bonifiki pa so še večje površine močvirja in trstičja. Med Koprom in Semedelo je delež obdelovalnih površin skromen, kar je posledica slabših pedoloških razmer. Načr- tujejo šiijenje nekmetijskih površin, zato priprava zemljišča za kmetijsko obdelavo nima pravega smisla. Stanovanjski ter gospodarski objekti so se po melioracijah razširili v spodnji del doline Badaševice pri Šalari prav do struge. V tej zvezi so tudi preusmerili potok Olmo v semedelski kanal. Prikaz zemljiških kultur za porečje Badaševice in flišni del porečja Rižane z nekaterimi katastrskimi občinami na kraškem površju podčrtuje različnost naravnih faktorjev (tabela 12). Primerjava s stanjem pred 100 leti zaradi izredno velikih razlik v površini k. o. ni iz- vedljiva. Na bivše poplavne površine, ki so bile pozneje meliorirane, kaže zlasti podatek o deležu njiv. V k. o. Bertoki, ki zajema večino poplavnega sveta v spodnjem delu obeh dolin, je skoraj polovica zemljišča v njivah (49,9%), kar kaže na uspešnost melioracije. Tudi v k. o. Ankaran - Oltra, ki zajema spodnji del dolinskega sveta, je njiv 43,9%. Delež sadovnjakov je nad poprečjem v k. o., ki so v glavnem na flišu. Katastrske občine na kraš- kem svetu imajo več pašnikov in gozda, ki je na flišnem svetu močno izkrčen. Tabela 12. Zemljiške kulture (kategorije) v porečju Rižane in Badaševice v l. 1974 (po k. o.) Trstičje Neroden Kat. občina * Njive Travniki Sadovnjaki Vinogradi Vrtovi Pašniki Gozdovi močviije s v g t Skupaj ribniki Semedela ha 452,89 199,56 107,78 271,01 4,13 126,40 191,14 1,91 175,17 1.529,97 % 29,6 13,0 7,04 17,7 0,3 8,3 12,5 0,1 11,5 100 Vanganel 112,58 21,68 25,56 35,45 0,5 31,09 102,96 0,34 25,97 356,13 31,6 6,1 7,2 10,0 0,1 8,7 28,9 0,1 7,3 100 Marezige 239,22 104,02 14,71 82,97 0,01 80,57 147,89 0,43 52,8 722,63 33,1 14,4 2,04 11,5 0,0 11,2 20,5 0,1 7,3 100 Bertoki 916,92 150,71 68,17 291,53 4,83 125,44 53,89 4,05 221,05 1.836,59 49,9 8,2 3,7 15,9 0,3 6,8 2,9 0,2 12,0 100 Koper 64,59 12,53 0,0 0,0 3,34 5,01 0,0 0,66 319,06 400,18 10,1 3,1 0,0 0,0 0,8 1,3 0,0 0,2 78,5 100 Ankaran - Oltra 312,02 66,74 43,73 40,36 1,96 97,18 59,41 1,97 87,95 711,32 43,9 9,4 6,2 5,7 0,3 13,7 8,4 0,3 12,4 100 Hribi, Sv. Jernej, 203,68 54,16 25,98 90,23 0,06 185,58 107,21 0,13 45,31 712,57 Milje 28,6 7,6 3,6 12,7 0,0 26,0 15,0 0,0 6,4 100 Škofije 128,34 59,80 35,21 52,84 3,45 100,44 30,36 0,0 44,47 454,91 28,2 13,2 7,7 11,6 0,8 22,1 6,7 0,0 9,8 100 Planje 56,61 42,06 1,65 21,77 1,35 47,12 160,06 0,0 27,31 357,94 i 5,8 11,8 0,5 6,1 0,4 13,2 44,7 0,0 7,6 100 Tinjan 55,99 132,68 3,04 14,46 0,53 123,83 125,06 0,03 21,81 477,41 11,7 27,8 0,6 3,03 0,1 25,9 26,2 0,01 4,6 100 Dekani 126,12 52,41 19,14 37,39 3,23 77,74 178,54 0,81 70,14 565,52 22,3 9,3 3,4 6,6 0,6 13,7 31,6 0,1 12,4 100 Rožar 38,41 147,5 1,20 24,34 0,04 172,01 111,18 0,11 39,18 ' 533,97 7,2 27,6 0,2 4,6 0,01 32,2 20,8 0,02 7,3 100 Pridnov 232,63 141,09 9,75 51,26 0,43 24,38 149,64 0,58 35,98 695,74 33,4 20,3 1,4 7,4 0,1 10,7 21,5 0,1 5,2 100 Truške 306,75 342,19 0,66 84,46 1,41 280,47 580,59 0,13 75,16 1.680,82 18,3 20,4 0,0 5,0 0,1 17,2 • 34,5 0,0 4,5 100 Kubed 196,28 233,23 1,74 25,66 0,02 293,84 458,2 0,02 53,73 1.262,71 15,6 18,5 0,14 2,03 0,0 23,3 36,3 0,0 4,3 100 Hrastovlje 61,08 98,77 0,02 23,94 0,01 316,74 105,64 0,0 31,59 637,78 9,6 15,5 0,009 3,8 0,002 49,7 16,6 0,0 4,9 100 Podpeč Loka Črni kal Čmotiče Gabrovica Osp, Mačkovlje, Prebenek Socerb, Dolina, Boljunec Skupaj 3,56 3,02 0,0 0,69 3,9 3,3 0,0 0,8 46,0 152,92 0,0 11,05 4,7 15,7 0,0 1,1 51,56 70,05 3,65 38,31 10,9 14,8 0,8 8,1 27,03 59,58 9,63 51,21 10,7 23,5 3,8 20,2 24,39 131,35 0,0 6,98 3,3 17,8 0,0 0,9 9,0 45,92 0,95 12,9 3,5 17,9 0,4 5,0 47,77 124,13 1,55 27,05 7,1 18,5 0,2 3,9 18,39 127,3 0,27 6,57 2,4 16,8 0,04 0,9 3.732,4 2.574,7 376,3 1.298,0 21,8 15,0 2,2 7,6 0,01 61,94 15,95 0,0 6,85 92,02 0,0 67,3 17,3 0,0 7,4 100 0,0 631,14 99,77 0,0 33,79 974,61 0,0 64,8 10,2 0,0 3,5 100 0,0 183,14 80,70 0,0 44,86 472,26 0,0 38,8 17,1 0,0 9,5 100 0,0 52,25 25,77 0,79 27,48 253,73 0,0 20,6 10,2 0,3 10,8 100 0,0 419,58 126,05 0,0 29,98 738,34 0,0 56,8 17,1 0,0 4,1 100 0,58 55,77 115,76 0,08 16,13 237,09 0,2 21,7 45,0 0,03 6,3 100 0,36 190,4 237,35 0,0 36,17 670,39 0,1 29,3 35,5 0,0 5,4 100 0,0 412,73 174,81 0,0 20,21 758,27 0,0 54,4 23,1 0,0 2,7 100 27,1 4.153,8 3.437,2 11,9 1.517,6 17.129,0 0,2 24,2 20,1 0,1 8,9 100 LITERATURA IN VIRI B a j e c , V., 1962, Voda za namakanje na Koprskem. Socialistično kmetijstvo in gozdarstvo 15. Ljub- ljana. B e r n o t , F . , 1970, Vzroki poplav v Slovenskem primoiju. Razprave 12. Ljubljana. B r i š k i , A., 1956, Agrarna geografija Šavrinskega gričevja. Geografski zbornik 4. Ljubljana. Dopolnitev vodnogospodarske osnove za porečje Rižane in mesto Koper, 1964. Zavod za vodno gos- podarstvo SRS, Ljubljana. F u r 1 a n , D., 1965, Temperature v Sloveniji. Dela 4. razr. SAZU 15. Ljubljana G a m s , I., 1968, Geomorfološki oris Istre. Proteus 1967/1968, 7. Ljubljana G a m s , I., 1976, Hidrogeogratski oris porečja Mislinje s posebnim ozirom na poplave. Geografski zbornik 15. Ljubljana G a m s , I., 1973, Prispevek h klasifikaciji poplav v Sloveniji. Geografski obzornik 1973/1-2. Ljubljana. G a m s , I., Prispevek h klimatogeografški delitvi Slovenije. Geografski obzornik 1972/1. Ljubljana G o 1 j a k , R., 1962, Rižanska dolina. Turistični vestnik 11. Ljubljana. Hidrološki godišnjaki 1955-1973. Beograd. 11 e š i č , S., 1947, Rečni režimi v Jugoslaviji. Geografski vestnik 19. Ljubljana. Inštitut za tla in prehrano rastlin, 1969. Tla sekcije Trst 4. Ljubljana. K o k o l e , V., 1956, Morfologija Šavrinskega gričevja in njegovega obrobja. Geografski zbornik 4. Ljubljana. Koncept dolgoročnega razvoja obalne regije, 1975. Koper. . . . K v , , K u d r n o v s k a , O., 1968, Prispevek k metodam konstrukce map sklonu topograficke plochy, Zpravy geografskego ustavu CSAV 5/6, Brno. Letna poročila hidrometereološkega zavoda SRS 1954-1968. Ljubljana. M e 1 i k , A., 1960, Slovensko Primoije. Slovenska matica, Ljubljana. Mesečna poročila H M Z 1955-1963. Ljubljana. M e z e , D., 1958, Prometna povezava Koprskega Primorja z zaledjem. Geografski obzornik 1958/3. Ljubljana. Okvirna vodnogospodarska osnova Koprskega področja, 1957, Zavod za vodno gospodarstvo SRS. Ljubljana. P i s k e r n i k , M., 1965, Gozdno rastje Slovenskega Primoija. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana. P1 a n i n a , F., 1956, Rastlinstvo Koprske pokrajine. Turistični vestnik 4. Ljubljana. P 1 u t , D., 1976, Koprsko Primoije in njegova valorizacija za kmetijstvo in turizem. (Mag. naloga, PZE za geografijo) Ljubljana. Projekt Gornji Jadran, 1976. Ljubljana. . R a d i n j a , D., et al., 1974, Geografsko proučevanje poplav v Sloveniji. Geografski vestnik 46. Ljub- ljana. R a d i n j a , D. et al., 1976, Geografske značilnosti poplavnega področja ob Pšati. Geografski zbornik 15. Ljubljana. S a v n i k , R., 1951, Solarstvo Šavrinskega Primoija. Geografski vestnik 23. Ljubljana. Š e r k o , A., 1946, Barvanje ponikalnic v Sloveniji. Geografski vestnik 18. Ljubljana. § i f r e r , M., 1965, Nova geomorfološka dognanja v Koprskem Primoiju. Geografski zbornik 9. Ljub- ljana. T i t i , J., 1965, Socialnogeografski problemi na koprskem podeželju. Koper. Urbanistični načrt Koper, 1974. Koper. Urbanistični program slovenske obale, 1966. Koper. . W r a b e r , M., 1968, Kratek prikaz vegetacijske odeje v Slovenski Istri. Proteus 1967/1968, 7. Ljub- ljana. G E O G R A P H I C A L CHARACTERISTICS O F T H E AREAS E X P O S E D T O I N U N D A T I O N S IN T H E RIŽANA AND BADAŠEVICA RIVERS SYSTEM (SLOVENE ISTRIA) S u m m a r y 1. Introduction, 2. Some Hydrogeographical Characteristics, 3. Inundations as manifestation of the geographical characteristics of the river system, 4. Soils and vegetation, 5. Regulations and melio- rations, 6. Some sociogeographical characteristics. Because in the area under consideration the inundations do not last long and are not very big there have - in spite of a certain regularity in the occurrence of inundations - not developed regions vvith the typical characteristics of an area exposed to inundations. Before regulations and meliorations the inundations along the rivers Badaševica and Rižana used to cover comparatively big expanses of land. Exceptionally big inundations along the Rižana covered 657.5 ha of land, and the usual ones 421.5 ha. Along the Badaševica and its tributaries there was frequently under water 317.5 ha of land, but when the inundations were unusually big419.5 ha. In the hinterland o f t h e Koper Bay there were 1077 ha of land exposed to exceptionally big inundations and 739 ha of land exposed to regular inundation. Inundations occurred at almost any tirne of the year, but most frequently in spring and in autumn. Serious economic damage was caused by summer showers. The floodwater acumulating in the flysch territory is a direct reflection of the precipitation conditions and comes to the surface immediately after intensive rainfall. The cause leading to inundations in the coastal area is to be found in the speciftc metereological circumstances. The floodwater afTects the properties of soils, because it immediately flows away or penetrates through the sandy sediments. The natural vegetation (florests, shrubbery) had in this area been largely uprooted by man and replaced by anthropogenuous vegetation. In the čase of bigger inundations the vegetation blanket prevents to a degree the flow-off of the rainwater on the surface and farther into the valleys and thus lessens the inundations at the bottom of the valleys. Im- portant also is the function of man-made terraces which likevvise retain a part of the waters. The rapidly developing urbanization, the shifting of farming to the acummulation plains and the unhealthy at an early time regulations and meliorations. There were carried out in the 1930ies and had for the time being overcome the danger of inundations. Too little attention, however, was being paid to regulation work outside the acummulation plains. Because of greater permanence of the height and flow of water it was the Rižana where most little enterprises using the kinetic energy of the river were built - a total of 26. Mostly these were mills, but ali of them except one later on stopped operating. Through the regulations, draining, irrigation, etc. there came into the lower parts of the formerly inun- dated land mediterranean farming - early seasonal vegetables, orchards and to a smaller degree vi- neyards. Soils and Vegetation (by F. Lovrenčak) The soils and vegetation in this area do not exhibit the typical features of the areas exposed to inundations in other parts of Slovenia. Because the regulations of the lower section of the two rivers were carried out comparatively early, the inundations are now limited mostly to the upper parts of the valleys, vvhereas the middle and the lower parts can be spoken of only as surfaces which used to be exposed to inundations. In the area along the Rižana and the Badaševica today and formerly exposed to inundations se- veral types of soils are to be found. Strictly along the riverbeds and in places close to it there is the weakly developed soil typically to be found along rivers; on this soil grow hydrophile trees and shrub- bery (poplars, alder-trees, willow-trees) and hydrophile herbs. In the upper and partly in the middle parts of the valleys of the two watercourses there are at some distance away from the riverbed brown soils, which are in some places overgrovvn vvith grass and in others increasingly vvith cultural crops. In the middle part of the Rižana and Badaševica valleys which part is exposed to inundation, there predominate brown soils, but already weakly carbonized. This soil has favourable physical and che- mical properties, therefore it is good the growth of cultural plants and so fields and gardens are not infrequent here. In the area exposed to inundations in the lovver part of the valleys, close to where the Rižana and the Badaševica flow out into the sea, the properties of the soil are affected by the height of ground- vvater. Here predominate typical clay formations, in which the ground-vvater is to be found already at the height of 21-60 cm. Therefore these surfaces are damp, overgrovvn vvith hydrophile vegetation; vvhe- re, on the other hand, the surfaces are not really damp, vve find grassland, used mostly as pastures. Indirectly the occurrence of inundations or their extent is affected also by the vegetation in the hin- terland. In the river-system of the Rižana the coefficient of the surfaces covered vvith forests and those that are not is 0.37, in the Badaševica river system 0.24. This indicates that the river-systems here are relatively vvell provided vvith forest land. This at the same tirne prevents the erosion of mouldering soil and of soil in general. The vegetation helps to keep back the vvater and thus favourably afFects the flovv- off of the rainvvater, vvhich helps to balance the vvater circumstances also lovver dovvn in the valleys. K A Z A L O Izvleček - Abstract 103 ( 3 ) 1. 'UVOD 105 ( 5 ) 2. N E K A T E R E HIDROGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI POPLAVNEGA SVETA 106 ( 6 ) 2.1. Razprostranjenost in obseg poplavnega sveta 106 ( 6 ) 2.2. Poplavni režim in hidrogeografska razčlenitev poplavnega področja 109 ( 9) 3. POPLAVE KOT O D R A Z GEOGRAFSKIH ZNAČILNOSTI POREČJA 111' (11) 3.1. Reliefne značilnosti 111 ( H ) 3.2. Klimatske in hidrološke značilnosti 120 (20) 4. PRSTI IN RASTJE POPLAVNEGA SVETA (F. L o v r e n č a k ) , 41- Uvod 28 28 4.2. Prsti poplavnega sveta 4.3. Rastje poplavnega sveta [ 3 2 | 3 2 j 5. REGULACIJA IN MELIORACIJE 135 (35) 6. DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI POPLAVNEGA SVETA 140 (40) 6.1. Obrati na vodni pogon 140 (40) 6.2. Kmetijska izraba poplavnega sveta 143 (43) L ITERATURA IN VIRI 150 (50) GEOGRAPHICAL CHARACTERISTICS OF THE AREAS EXPOSED TO INUNDA- TIONS IN T H E RIŽANA A N D BADAŠEVICA RIVERS SYSTEM (SLOVENE ISTRIA) (Summary) 151 (51) ANKARAN r > ( v V ^ M f t f f f f l « « POPLAVNA PODROČJA RIŽANE IN BADAŠEVICE Areas Exposed to Inundations by the Rivers Rižana and Badaševica OBSEG POPLAV PRED IN PO REGULACIJAH Extent of Inundations Before Regulations and After Them področje pogostih poplav pred regulacijami Area of Freuuent Inundations Before Regulations ožje poplavne proge ob pritokih pred regulacijami ~ ibutaries Be Narrovver Strips of Inundations Along the Tri efore Regulations ° | obseg izjemno velikih poplav pred regulacijami I-° °° o Extent of Exceptionally B ig Inundations Before Regulations m m področje poplav po regulacijah i i i i i i i i i Extent of Inundations After Regulations obseg morskih poplav po ureditvi obrambnih nasipov Extent of Sea Inundations After Construction of Barr iers REGULACIJE IN MELIORACIJE Regulations and Meliorations regulacije Regulations • o « o « razbremenilnik Relieving Construction odvodni vodni kanal Takeoff Canal meliorirano območje 1932-1937, obnovljeno 1959-1962 Meliorated Areas In 1932-1937, Reconstructed In 1959 -1962 meliorirano območje 1952-1962 Meliorated Areas 1952- 1962 predvideni zadrževalnik Planned Barriera vodna črpalka Wat ? r Pump morju iztrgana površina t 1 Area Formerly Covered By the Sea A A utrjen nasip ob morju Breakvvater potoki z močnimi geomorfološkimi učinki Brooks W i t h Strong Geomorphological Effects obstoječi zadrževalnik Existing Barrier lokacija talnih profilov (glej prilogo med tekstom) Location of Ground Profiles (cf. Appendix to the Text) gozd in grmičevje Forest antfShrubbery M E R I L O 1 : 2 5 . 0 0 0 500 1000 1500 2000 4 ^Geografskem inštitutu Antona Melika pri SAZU v Ljubljani, 1979 Dušan Plut, oblikovanje mag. Mi lan Orožen Adamič 'Mmm M • KOPER Bertoki Škocjan m Semedela Vanganel Ankaran Dekani IZRABA IAL IN OBRATI NA VODNI POGON OB RIŽANI BADAŠEVICI 1977 leta Land Use and Small Manufacturing Enterprises Using Water-Power, in 1977 KARTA 2 Map 2 morje S e a n j i va F i e i d LJ U U U U U , o o o o o d SOOOOO O O O O O C 3000011' t r a v n i k M e a d o w sadovnjak Orchard v inograd V i neya rd n j i vo , t ravn ik , sadovn jak , v i nog rad Field, Meodow, Orchard, V ineyard gozd in g rm i če v j e F o r e s t and Shrubbery nerodovitno Unproduct ive Land meja pogost ih poplav pred regulac i jami Border of Frequent Inunaotions Before Regulations t la ob vodnih kanalih - strugah Ground Along the W a t e r - C o u r s e s OBRATI NA VODNI POGON Manufactur ing Enterprises Using W a t e r - P o w e r A obratuje • In Operation O (D O D A ^ ** ^ opuščen po 1945 Stopped After 1945 opuščen 1919 - 1945 Stopped During 1919-1945 opuščen do 1919 Stopped By 1919 V * Rižana M E R I L O 1 : 2 5 000 500 1 0 0 0 1500 2000 2500m 1 Izdelano v Geografskem inšt i tutu Antona Mel ika pr i , S A Z U , Ljubljana 1979 , Avtor mag. Dušan P lu t , oblikovanje mag. M i l a n Orožen Adamič , risala Marušo Rupert