57
pristni Hrvatje. Konstantin Porfirogenet pisatelju ni zanesljiv zgodovinski vir; zato ga hudo pobija in obsoja. A ni prizanesel tudi domačim zgodovinarjem, posebno ne Račkemu in Klaiču, ker sta izpremenila svoje prvotne trditve o hrvat-stvu Bosne in Rase na korist Srbom. Dasi je
PRIHOD HRVATOV.
to razpravo napisal dr. Ružič v posebne politične svrhe, vendar mu moramo pritrditi, da ima prav, ko brani hrvatstvo Bosne in južnih krajev Dalmacije in Hercegovine ali Crvene Hrvatske (stara Duklja in Zahumje). To so bile od starine hrvaške zemlje. Semkaj  se je na-
selilo kesneje mnogo srbskega življa, ki je bežal pred zmagonosnim bolgarskim carjem Simeonom Velikim (888 — 927.) Glavni udarec je zadel Srbe leta 924., a ne 931., kakor trdi pisatelj (str. 43.), ker Simeon je umrl že leta 927. Od tega časa je živelo v teh krajih mnogo srbskega naroda, a zato so ostale te zemlje vendarle še hrvaške razen Duklje, današnje Črne Gore.
Dasi pisatelj dokazuje svoje trditve z mnogoštevilnimi citati iz raznih virov, tako da izgleda vsa razprava prav učeno, se pozna vendar, da je ni pisal strokovnjak, nego diletant, in sicer v politične svrhe; zato nima za zgodovinsko znanost prave vrednosti. Iv. Steklasa.
Zemljopisni i narodopisni opis kraljevina Hrvatske, Slavonije i Dalmacije. Napisali dr. H ink o pl. Hra-nilovič i Dragu-tin Hirc. — Lep broj hrvaških učenjakov se je zavezal, da popiše celo hrvaško zemljo znanstveno natančno , a hkrati tako poljudno, da bo mogel s pridom citati knjigo tudi preprostejši bravec. Njih imena so poleg imenovanih glavnih pisateljev: Dragutin Franič, dr. Artur Ga-vazzi, dr. Luka Jelič,, Julijo Kempf, dr. Andrija Moho-rovčič, dr. Josip Pu-rič, dr. Milan Senoa in dr. Gjuro Surmin. Ves »Zemljepis Hrvatske" izide v dveh delih: Prvi, katerega imamo v rokah že petnajst snopičev, popisuje zemljo in prirodne razmere, drugi bo govoril o narodu in bivališčih. Dal Bog prospeh krasnemu delu !                                                 D. S.
CELESTIN MED O VIC.