Oglasi 2 Savinjske novice št. 45, 11. november 2022 Tretja stran Vsebina MŠ Bistro na vasi v Nizki Ponudba tradicionalne ukrajinske kuhinje .............. 5 Pišek-Vitli Krpan Zlata gazela Slovenije 2022 ..................... 5 5 Zavod Savinja V pripravi digitalna mreža vodnih poti .............. 7 Knjižnica Mozirje Delavnici o enostavni uporabi e-storitev za starejše ............................ 9 Luče 11 V cerkvi sv. Lovrenca zvenele orgle, citre in ubrano petje ................... 11 UV Kulturno društvo Lepa Njiva Kultura je na Lepi Njivi vedno bila, je in vedno bo ........................... 19 Gornji Grad Toliko vrst gob na razstavi ni bilo že leta ........ 21 19 Trgatev v Mozirskem gaju Bistvo vsega je sodelovanje in povezovanje ljudi ............... 21 Športnik leta 2022 Čim več občanov privabiti k temu, da razvijajo zdrav življenjski slog ................... 24 Košarkarski klub Nazarje 21 Nesrečen poraz po podaljšku ..................... 25 Epidemija covida-19 MŠ Število okuženih se je razpolovilo ................ 25 Dan spomina na mrtve Na komemoracijah so se spomnili žrtev vojn ........... 26 26 ISSN 0351-8140, leto LIV, št. 45, 11. november 2022. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 2.10 EUR, za naročnike: 1.89 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.000 izvodov. JM Vsaka napaka je (vsaj za nekaj) dobra Ne poznam nikogar, ki bi imel rad napake. Napake neradi delamo sami, prav tako pa nimamo radi, če napake delajo drugi. Vendar ljudje nismo bitja, ki bi v vsakem trenutku delovali optimalno in po najboljših zmogljivostih, zato delamo napake. Še posebej veliko tveganje, da se napake pojavijo, obstaja takrat, ko delamo nekaj novega, ko se nekaj učimo, in takrat, ko se nam mudi, ko čas postavimo pred kakovost izvedbe. Ko enkrat sprejmemo, da so napake sestavni del našega življenja, je shajanje z njimi nekoliko lažje, pri čemer pa moramo jasno razlikovati med delanjem napak in ponavljanjem napak. Če je napaka sestavni del učnega procesa, skozi katerega pridobimo potrebne izkušnje in novo znanje, potem lahko tako napako smatramo kot koristno, res pa je, da ima vsaka napaka tudi določeno ceno, ki jo mora na koncu nekdo plačati. Zelo enostavno je delati napake na račun nekoga drugega. Napaka je torej sprejemljivo odstopanje od želenega rezultata, če je ni bilo mogoče vnaprej predvideti in eliminirati. Nihče si je ne želi, a če se zgodi, je možnih več scenarijev nadaljevanja. Eden od njih je, da oseba, ki je napako naredila, odstopi od nadaljnjih poskusov narediti nekaj prav oziroma na pravilen način. To običajno ni najboljša izbira, toda če posameznik ugotovi, da bi vztrajanje vodilo v nove napake, je lahko takšna odločitev povsem na mestu. Drugi možni scenarij po prvi napaki je, da posameznik zanjo krivi vse okoli sebe – ljudi, sredstva, navodila, okoliščine … - in za storjeno napako ne prevzame odgovornosti. V takem primeru obstaja velika verjetnost, da bo napako ponovil ali pa bo naredil drugačno napako, kjer se bo njegova reakcija ponovila. Kdor za svoje napake krivi druge, se iz njih redkokdaj kaj nauči. Tretji možni scenarij po prvi napaki pa je, da posameznik sprejme dejstvo, da je bila napaka storjena, in se sooči s posledicami. Analitično pristopi k ugotavljanju razlogov, zakaj je do napake prišlo, s ciljem, da prepreči ponavljanje te napake. Nato zagotovi, sam ali v sodelovanju z drugimi, da se izločijo faktorji, ki so omogočili napako, in spremlja naslednjo izvedbo, ki naj bi vodila do želenega rezultata. Tudi nam v uredništvu Savinjskih novic se je pred kratkim pripetila napaka pri izračunavanju rezultatov prvega kroga predsedniških volitev. Poiskali smo razloge zanjo in uvedli spremembe, ki naj bi preprečile, da bi se takšna napaka še kdaj ponovila. Če za nič drugega, je bila ta napaka koristna v tem, da sedaj na osnovi komentarjev na socialnih omrežjih za kar nekaj ljudi vem, kaj si mislijo o Savinjskih novicah in kaj si mislijo o meni osebno. In za to sem lahko hvaležen. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Tatiana Angioi, Franjo Atelšek, Marijan Denša, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šukalo, Peter Udir, Primož Vajdl, Peter Weiss. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 45, 11. november 2022 3 Tema tedna SPLETNI PRIMERJALNIK CEN ŽIVIL V lovu za cenejšimi živili od trgovca do trgovca Na spletni strani Naša super hrana si lahko potrošniki ogledamo primerjavo cen košarice živil, v kateri je 15 osnovnih živil šestih velikih trgovcev v Sloveniji in občasno par tujih. Z izjemo enega so vsi prisotni tudi v Zgornji Savinjski dolini. Ministrstvo za kmetijstvo od septembra dalje spremlja cene izdelkov določene kakovosti in porekla in na spletu objavlja ceno košarice živil. S tem omogoča primerjavo med največjimi trgovci v Sloveniji ter izbranimi trgovci v sosednjih državah s ciljem, da potrošnikom pomaga pri izbiri med primerljivimi proizvodi pri različnih ponudnikih. Na ministrstvu ugotavljajo, da se je od prvega popisa 15 skupin osnovnih živil v septembru do četrtega popisa 24. oktobra povprečna cena košarice pri vsakem popisu nekoliko znižala. V POPISU VEČINA TRGOVCEV V DOLINI Ministrstvo spremlja cene izdelkov v kategorijah pšenične bele moke, belega kruha in testenin, govejih in svinjskih zrezkov ter piščančjega fileja, mleka, tekočega jogurta, sira in masla, jajc, jabolk, krompirja, sončničnega olja in belega sladkorja ter par izbranih sezonskih živil. Obiskovalec spletne strani Naša super hrana lahko primerja cene določenih živil šestih trgovcev s prodajalnami v Sloveniji: Tuš, Spar, Mercator, Hofer, Eurospin in Lidl. Primerjalnik cen je zanimiv tudi za Zgornjesavinjčane, saj so vsi omenjeni trgovci, z izjemo Lidla, s svojimi prodajalnami prisotni v naši dolini. 4 Primerjanje cen živil postaja vedno bolj aktualno. (Foto: Freepik.com) Pri zadnjem popisu v oktobru je povprečna košarica osnovnih živil stala 41,74 evra, kar je 1,35 odstotka manj kot ob popisu dva tedna prej. Glede na drugi popis se je znižala za 3,3 odstotka (s 43,16 na 41,74 evra). Iz podatkov na spletni strani Naša super hrana je razvidno tudi, da se pri vsakem popisu premeša vrstni red trgovcev. Najcenejša košarica pri prvem popisu je bila v Eurospinu (47,38 evra), vendar je prvi popis vseboval nekaj napak, zato se analitiki bolj zanašajo na ostale popise. V drugem popisu je najcenejšo košarico ponujal Hofer (40,43 evra), v tretjem Lidl (41,22 evra), najcenejša v četrtem je bila košarica v Savinjske novice št. 45, 11. november 2022 Tušu (39,17 evra). Slednja je stala približno pet odstotkov manj kot najcenejša pri tretjem popisu. NAJVEČJE RAZLIKE PRI KRUHU, SIRIH, MOKI, MASLU IN TESTENINAH Pri četrtem popisu so na ministrstvu natančno pregledali tudi razlike v rednih cenah izdelkov znotraj določene skupine živil pri posameznem trgovcu. Največje razpone v cenah je zaslediti znotraj kategorij kruha, sira, moke, masla in testenin, zato je dobro nakupu teh živil nameniti največ pozornosti. SLOVENSKI KUPCI PREUDARNI ŽE PRED DRAGINJO Toda kupci hrane v Sloveniji so se že pred podražitvami obnašali preudarno. Iz aktualnih podatkov agencije za tržne analize NielsenIQ je razvidno, da Slovenci med evropskimi potrošniki obiščejo največ trgovcev s hrano. Njihova 5 % manj kot pri tretjem popisu je pri zadnjem popisu cen stala najcenejša košarica izbranih živil. ključna destinacija so danes diskonti, čeprav so bili ljudje do kupovanja v teh prodajalnah sprva zadržani. Potrošniki se zavedajo, da cene hrane naraščajo, zato iščejo možnosti nakupa po znižanih cenah, torej popuste, in seveda primerjajo cene živil na poličkah različnih trgovcev. PRIMERJAVA CEN VSE BOLJ AKTUALNA Letna inflacija se je oktobra spustila pod mejo 10 odstotkov, a ostaja visoka. Nanjo sta po ugotovitvah državnega statističnega urada najbolj vplivali dražja hrana in sezonska zamenjava oblačil in obutve. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so se oktobra zvišale za 2,5 odstotka, v letu dni pa za 17,2 odstotka. Primerjanje cen živil in kupovanje cenejših zato postaja vedno bolj aktualno. PRIMERJALNIK CEN KORISTEN, A PREVEČ ZAPLETEN Poznavalci spletnih portalov pravijo, da spletna stran s primerjalnikom cen ni najbolj prijazna do uporabnika, poleg tega uporablja zgolj enostavne digitalne rešitve. Stran je po njihovem mnenju nezadostno pregledna, neprilagojena uporabi na mobilnih telefonih in preveč zapletena za razumevanje za skupine, ki niso vešče uporabe spleta. Na ministrstvu obljubljajo posodobitve, s čimer naj bi dvignili sedanji slabši obisk strani. Tatiana Angioi Tema tedna, Gospodarstvo Naša anketa Ali preverjate cene živil pri različnih ponudnikih, preden opravite nakup? Gloria Tanko, Nazarje Cene artiklov, ki jih rabim v gospodinjstvu, preverjam na internetnih straneh prodajalcev in se potem napotim tja, kjer je ceneje. Težko bi rekla, da se da na ta način veliko privarčevati. Mogoče v primeru, če so prodajalne tako blizu ena drugi, da jih obiščeš peš, v nasprotnem primeru pa se ne izplača. Borut Zavolovšek, Mozirje Sam navadno ne preverjam cen. Če kaj rabim, zavijem v prvo prodajalno in kupim. Tudi na spletnih straneh kmetijskega ministrstva in prodajalcev ne preverjam, kaj je cenejše. Če želiš privarčevati, je najbolje spremljati različne akcije in potem kupiti. PIŠEK-VITLI KRPAN Terezija Bastl, Gornji Grad Veliko dam na kvaliteto, zato kupujem živila pri različnih ponudnikih. Nekateri imajo kvalitetnejše meso, drugi mlečne izdelke, tretji zelenjavo. Živim na vasi, zato pogosto kupujem v lokalnih trgovinah. Če se odpravim v Mozirje ali v večje središče, nabavim artikle v diskontu. Privarčujejo lahko le tisti, ki imajo blizu več ponudnikov. V naši okolici je le ena prodajalna in če bi se odpeljala do Mozirja, bi bil strošek goriva približno tolikšen, kolikor bi privarčevala na posameznih artiklih. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo BISTRO NA VASI V NIZKI Zlata gazela Slovenije 2022 Na slovesnosti v Cankarjevem domu v Ljubljani so razglasili letošnje prejemnike nagrad gazela na nacionalnem nivoju. Zlata gazela Slovenije 2022 je podjetje Pišek-Vitli Krpan, ki je s tem naredilo še zadnji korak na poti do vrha lestvice najboljših slovenskih hitro rastočih podjetij, lani so bili namreč srebrna gazela. Visokotehnološko podjetje iz Šmarja pri Jelšah je zavezano kakovosti, ki odlikuje blagovno znamko Krpan. Slednja predstavlja eno Damjan Šon, Rečica ob Savinji Spletnih strani kmetijskega ministrstva ne poznam in tudi drugače ne primerjam cen artiklov med sabo. Če bi hoteli privarčevati v družinskem proračunu, bi si morali vzeti čas in se sprehoditi od prodajalca do prodajalca. Sam tega ne delam, temveč kupim tam, kjer se trenutno nahajam. najbolj prepoznanih imen v panogi gozdarske mehanizacije v globalnem merilu. Podjetje je v zaključni fazi 14-milijonske investicije v povečanje proizvodnih kapacitet, v naslednji fazi pa načrtujejo postavitev dodatne montažno-skladiščne hale in centra Feel Krpan, kjer bodo stranke lahko spoznala in doživele celotno zgodbo podjetja. Pred nedavnim je podjetje prejelo tudi certifikat Družbeno odgovoren delodajalec. Franci Kotnik Priznanje za poslovno odličnost je prevzel lastnik in direktor podjetja Franc Pišek s spremstvu soproge. (Foto: arhiv podjetja) Ponudba tradicionalne ukrajinske kuhinje V Nizki je odprl svoja vrata Bistro na vasi. V njem bodo na svoj račun prišli zlasti ljubitelji ukrajinske hrane, kajti na jedilniku so boršč, šašlik, različne juhe, pelmeni, vareniki in druge ukrajinske jedi. Medtem ko odrasli uživajo v dobri hrani, se lahko otroci kratkočasijo z družabnimi igrami in na različnih igralih. Po besedah Eveline Melnycuk, ki skrbi tako za kuhinjo kot za sporazumevanje z gosti, lahko gostje v Bistroju na vasi skozi kulinarično ponudbo spoznajo delček dežele, ki v zadnjih mesecih trpi zaradi vojne. Ukrajinka zgornjesavinjskih korenin že desetletje živi v Mozirju, hčerka in sin iz Ukrajine pa sta se ji v Sloveniji pridružila v začetku letošnjega leta. Pravnica, ki beguncem iz njene države pomaga, da se lažje sporazumevajo pri nas, je z odprtjem gostinskega lokala poskrbela, da si bodo njeni družinski člani lahko s svojim delom zagotavljali lastno eksistenco. Tekst in foto: Marija Šukalo Evelina Melnycuk (levo) je z odprtjem gostinskega lokala omogočila eksistenco svojim družinskim članom. Savinjske novice št. 45, 11. november 2022 5 Iz občin OBČINA LJUBNO Najuspešnejša podeželska skupnost v Sloveniji leta 2022 Predzadnji petek v oktobru so v Svetem Juriju ob Ščavnici svečano razglasili rezultate nacionalnega natečaja za najuspešnejšo podeželsko skupnost leta 2022. Zmagala je Občina Ljubno, ki so jo ocenjevalci prepoznali kot stičišče idej, ki z vztrajnim, poštenim in odprtim delom gradi povezave na vseh področjih družbenega življenja. PRIZNANJE IZ ROK MINISTRICE Priznanje sta županu Občine Ljubno Franju Naraločniku izročila ministrica za kmetijstvo Irena Šinko in član upravnega odbora Društva za razvoj podeželja Podelitev priznanja za najuspešnejšo lokalno skupnost je bila priložnost za predstavitev Občine Ljubno. (Foto: arhiv občine) Aleš Zidar. Poleg župana so se slovesnosti udeležili še nekateri drugi predstavniki občine, Zavoda Savinja, podjetja Rihter in Osnovne šole Ljubno ob Savinji. ELANA POLNI V KANDIDATURO ZA EVROPSKO PRIZNANJE Naraločnik je povedal, da je bila prireditev zelo lepo organizirana, priznanje iz rok ministrice pa ima seveda še dodatno težo. Občina Ljubno je za svoj dosežek prejela številne čestitke iz cele Slovenije, sedaj pa gredo naprej v boj za evropsko priznanje. »Gradimo mostove, tako med generacijami kot med raznimi deležniki pri razvoju lokalne samouprave, tako med organizacijami kot med posamezniki,« je še povedal župan. POSVET OB 20-LETNICI DELOVANJA DRUŠTVA Ob tej priložnosti je potekal tudi posvet ob 20. obletnici delovanja društva za razvoj podeželja. Več kot 80 udeležencev iz raznih institucij na področju razvoja podeželja, predstavniki lokalnih akcijskih skupin in predstavniki ključnih institucij, ki upravljajo sredstva za izvajanje programa LEADER / CLLD, so s svojo udeležbo potrdili pomen in vlogo društva. Štefka Sem POVPREČNINA ZA LETI 2023 IN 2024 BO 700 EVROV Vlada in reprezentativna združenja občin dosegli dogovor V četrtek, 20. oktobra, so vlada in reprezentativna občinska združenja dosegli dogovor o višini povprečnine za leti 2023 in 2024. Po daljših pogajanjih je bil dosežen kompromis, po katerem bo povprečnina v prihodnjih dveh letih znašala 700 evrov. V občinskih združenjih so z dogovorom zadovoljni. POVPREČNINA DOLOČENA GLEDE NA POVPREČNE STROŠKE NA OBČANA Povprečnina je finančni vir občin iz sredstev, zbranih z dohodnino, ki se določa glede na povprečne stroške na prebivalca. Povprečni stroški na prebivalca se določajo vsako leto znova v dogovoru med vlado in občinami, saj mora biti povprečnina določena pred predložitvijo predloga proračuna za obravnavo v državnem zboru. Vlada in občine so bili glede višine povprečnine za naslednji dve leti na različnih bregovih. Občinska združenja so na prvem sestanku sredi septembra predlagala znaten dvig povprečnine že za letos, in sicer z zdajšnjih 645 na 736,66 evra. Predlagali so tudi znaten 6 dvig povprečnin za naslednji dve leti, in sicer za leto 2023 na 776,4 evra, za leto 2024 pa na 783 evrov. POVPREČNINA V LETIH 2023 IN 2024 700 EVROV Pogajanja so bila neuspešna, zato je vladna stran v zakonu o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024 državnemu zboru predlagala povprečnino v višini 667 evrov, kar je 20 evrov na prebivalca v Sloveniji več, kot je trenutno določena povprečnina z dogovorom za leto 2023. Ta predlog je povzročil ogorčenje na nasprotni strani, vendar so se pogovori kljub temu nadaljevali do sestanka 20. oktobra, na katerem so dosegli kompromisno rešitev. Povprečnina bo v prihodnjih dveh letih znašala 700 evrov. VLADA PRISLUHNILA OBČINAM GLEDE RASTI CEN Ministrstvo za finance je sporočilo, da je vlada je prisluhnila občinam glede rasti cen in financiranja zakonsko določenih nalog, ki jih občine opravljajo. Prav tako je pristojno ministrstvo sporočilo, da so občine na drugi strani razumele omejitve Savinjske novice št. 45, 11. november 2022 države glede na trenutne razmere in so z dogovorom zadovoljne. Tako je bil parafiran dogovor, ki ga morajo potrditi še vlada in vodstva občinskih združenj. V LETU 2023 NOV SISTEM FINANCIRANJA MESTNIH OBČIN Na pogajanjih je bilo dogovorjeno, da bo posebna delovna skupina v letu 2023 dorekla nov sistem financiranja in naloge, ki jih po zakonu opravljajo mestne 700 evrov na občana bo v prihodnjih dveh letih znašala povprečnina, ki predstavlja vir financiranja občin iz sredstev, zbranih z dohodnino. občine. V Združenju mestnih občin Slovenije ob tem pozdravljajo zavezo vlade, da bo s spremembo zakona o oskrbi s plinom med odjemalce z regulirano ceno energentov uvrstila tudi kulturne ustanove, športne objekte in infrastrukturne odjemalce, pomembne za delovanje občin in njihovih prebivalcev. Roman Mežnar Organizacije, Oglasi ZAVOD SAVINJA V pripravi digitalna mreža vodnih poti Savinja, zavod za razvoj podeželja in turizma, je kot vodilni partner LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline vključen v projekt Mreža vodnih poti Kamniško-Savinjskih Alp. Z različnimi aktivnostmi opozarjajo na pomen ohranjanja vodnih virov in jih vgrajujejo v celostno turistično ponudbo območja. V sklopu projekta so obiskali Gorenjsko, kot potrditev dobrega poslovanja pa so nedavno prejeli certifikat zanesljive organizacije. ANALIZIRALI RAZLIČNE VODNE VIRE IN IZVEDLI FESTIVALE PITNE VODE Projekt Mreža vodnih poti Kamniško-Savinjskih Alp poteka od leta 2020 in vključuje vse LAS, ki delujejo na omenjenem območju. V Zavodu Savinja so v tem času v sodelovanju z ostalimi partnerji analizirali različne vodne vire, v Solčavi in v Lučah pa izvedli festivale pitne vode. V pripravi je digitalna mreža vodnih poti, ki bo vključena v spletno pohodniško aplikacijo. Predstavniki LAS, vključenih v projekt, so se pred nedavnim udeležili ekskurzije na Gorenjsko in si med drugim ogledali lehnjakotvorni izvir na Jezerskem. Ekskurzije na Gorenjsko so se iz Zgornje Savinjske doline udeležili Ivanka Orešnik iz Zavoda Savinja in Marko Slapnik ter Nejc Slapnik iz Zavoda Poseben dan. (Foto: arhiv LAS) CERTIFIKAT ZANESLJIVE ORGANIZACIJE V Zavodu Savinja si s številnimi aktivnostmi prizadevajo za razvoj podeželja in turizma, certifikat zanesljive organizacije, ki so ga oktobra prejeli s strani družbe CompanyWall, pa je še dodatna potrditev, da so na pravi poti in da so zaupanja vreden poslovni partner. Barbara Rozoničnik Gradnja optičnega omrežja v Zgornji Savinjski dolini Kot vam je že znano, na območju občin Mozirje, Luče, Ljubno, Rečica ob Savinji, Gornji Grad in Nazarje družba GVO, d.o.o. izvaja izgradnjo projekta gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije »GOŠO 5«. Z izgradnjo optičnega omrežja bodo vsi občani oziroma krajani določenega dela občine (kjer projekt poteka) pridobili možnost dostopa do sodobnih optičnih povezav, ki so za delo in življenje dandanes nujno potrebne. Sam postopek izgradnje optičnih priključkov bo potekal po naslednjem vrstnem redu: • Stranko obišče predstavnik družbe GVO in skupaj dogovorita, kako bo potekala trasa od hrbtenice do posameznega gospodinjstva (uporablja se obstoječa infrastruktura kot npr.: obstoječi drogovi ali cevi). • Ko so izvedena morebitna gradbena dela, se potegnejo kabli do posamezne hiše. • Za izvedbo notranje instalacije se najprej telefonist dogovori za termin obiska. • Notranja instalacija se izvede v dogovoru s posamezno stranko in sicer po obstoječih podometnih poteh. V primeru, da take možnosti ni, se uporabijo PVC kanali. Sami vklopi na optično omrežje se bodo predvidoma pričeli v zgodnjepoletnem času leta 2023, ko tudi pričakujemo prve delujoče priključke. Hrbtenično omrežje, ki je predmet pogodbe z Ministrstvom za javno upravo, mora biti v celoti dokončano do septembra 2023, priključki pa se bodo gradili predvidoma do konca leta 2023. Za vsa dodatna vprašanja v zvezi z gradnjo optičnega priključka, smo na voljo na: • 02 / 333 26 26 ali • Oso5@gvo.si GVO, d.o.o. Savinjske novice št. 45, 11. november 2022 7 Volitve PREDSEDNIŠKE VOLITVE 2022 Anže Logar na Raduhi pozval k ponovnemu obisku volišč Kandidat za predsednika Republike Slovenije Anže Logar se je v soboto, 5. novembra, povzpel na Raduho in tako osvojil še enega v nizu vrhov, ki jih ima namen obiskati v okviru vseslovenske akcije 30 vrhov za 30 let. Omenjeno Anže Logar se povzpel na Raduho v spremstvu simpatizerjev in podpornikov. (Foto: Rok Rakun) akcijo je v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije in Gorniškim klubom Skala ob 30-letnici samostojnosti pripravila prejšnja vlada. ZAHVALA IN POZIV Anže Logar se je na dvajseti vrh po vrsti, na Raduho, podal v spremstvu simpatizerjev in podpornikov. Druženje je izkoristil za zahvalo za podporo v prvem krogu volitev in pozval vse, da gredo v nedeljo še enkrat na volišča ter glasujejo za kandidata, ki mu zaupajo predsedniško funkcijo. ZA BOLJŠO IN USPEŠNEJŠO SLOVENIJO Logar je še dejal, da bo, če bo izvoljen za predsednika republike, predsednik vseh državljank in državljanov. Prepričan je, da je potrebno v prihodnje več skupnega delovanja, kajti izzivi, ki so pred nami, so preveč zahtevni, da bi se še naprej delili. Njegov cilj je boljša in uspešnejša Slovenija s podjetnim duhom. Marija Šukalo LOKALNE VOLITVE 2022 Na Rečici 14 kandidatov za devet svetniških mest, v Mozirju 65 za 13 mest V 44. številki Savinjskih novic smo predstavili kandidate za občinske svetnike v petih zgornjesavinjskih občinah na lokalnih volitvah, ki bodo 20. novembra. Tokrat predstavljamo še kandidate za člane občinskih svetov v občinah Rečica ob Savinji in Mozirje. NA REČICI ŠEST STRANKARSKIH IN OSEM NESTRANKARSKIH KANDIDATOV V občini Rečica ob Savinji imajo šest volilnih enot, za devet svetniških mest pa se poteguje 14 kandidatov, med njimi tudi večina sedanjih članov sveta. Šest kandidatov so predlagale stranke, preostale skupine volivcev. V volilni enoti (VE) 1 je kandidatka Karmen Rovšnik, v VE 2 so kandidati štirje: Viktor Mikek, Jožef Skončnik, Mojca Eremita in Peter Kolenc. Ana Prislan in Franc Bastl sta kandidata v VE 3. Med tremi kandidati se bodo volivci odločali v VE 4; kandidirajo David Žunter, Polonca Kolenc Ozimic in Ivan Kramer. Kandidatka v VE 5 je Barbara Žlebnik, v VE 6 pa Blaž Bitenc, Marija Korat in Drago Poličnik. V MOZIRJU PET STRANKARSKIH IN ENA NESTRANKARSKA LISTA Občinska volilna komisija v Mozirju je potrdila kandidature za volitve članov 8 občinskega sveta. Občinski svet občine z največ prebivalci v Zgornji Savinjski dolini sestavlja 13 svetnikov. Kandidatne liste je vložilo pet političnih strank in Lista prihodnosti za napredek in razvoj Mozirja. Za trinajst mest se poteguje 65 kandidatov. Kandidatne liste letos ni vložila stranka Desus, ki je na zadnjih volitvah ostala brez mandata v občinskem svetu. Na zadnjih volitvah je največ svetniških mest, štiri, dobila stranka SDS, po tri Lista prihodnosti in SLS, dva svetnika je imela stranka NSi, enega pa stranka SD. S POLNIMI LISTAMI NSI, SDS, SLS IN LISTA PRIHODNOSTI Občinski odbor Slovenske ljudske stranke (SLS) je predložil listo s 13 kandidati. To so: Marko Presečnik, Lilijana Rakun, Roman Čretnik, doc. dr. Marta Svetina Veder, Jernej Zajc, Mojca Finkšt, Boštjan Goličnik, Marjetka Vodovnik, Matej Skornšek, Nataša Rogel, Danijel Glušič, Urška Žunter in Maksimiljan Lipnik. 13 kandidatov za svetnike je tudi na seznamu Liste prihodnosti za napredek in razvoj Mozirja: mag. Peter Goltnik, Urška Car, mag. Borut Repše, Alenka Skok, Jernej Dobelšek, Darja Planinšek, Savinjske novice št. 45, 11. november 2022 Anže Finkšt, Petra Širko Poljanšek, Ivan Milovanović, Irena Jeraj, Boštjan Iršič, Urška Fürst in Boštjan Štiglic. Zbor članov lokalnega iniciativnega odbora Gibanja Svoboda Zgornje Savinjske doline je oddal listo kandidatov, na kateri so štiri imena: Helena Žagar, Jernej Mazej, Ivana Žvipelj in Miha Brodnik. Na listi kandidatov Slovenske demokratske stranke (SDS) je 13 imen: Jožef Jelen, Nada Brinovšek, Janez Pirnat, Nina Žmavc, Peter Šart, Urška Švigelj, Nejc Klančnik, mag. Tanja Zupan Voler, Danijel Oblak, Marija Ježovnik, Davorin Počivalnik, Milojka Mohor in Ivan Bevc. Na listi Socialnih demokratov (SD) je devet kandidatov: Mark Molnar, Barbara Miklavžina, Tadej Kolenc, Tanja Skok, Elvis Alagić, Bojana Podkrižnik, Sergej Zahojnik, Monika Hauptman in Jaka Goltnik. Lista stranke Nova Slovenija - Krščanski demokrati (NSI) vsebuje 13 imen: Jurij Repenšek, Alenka Brezovnik, Damjan Kocjanc, Andreja Gumzej, Anton Glušič, Danica Rozoničnik, Urban Vačovnik, Petra France, Blaž Korpnik, Zala Skornšek, Tomaž Pečnik, Sonja Pikl in Gregor Verbuč. Štefka Sem Organizacije DRUŠTVO RAČUNOVODIJ, FINANČNIKOV IN REVIZORJEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Ob obletnici gostili davčnega strokovnjaka Ivana Simiča V sklopu praznovanja 60-letnice delovanja je Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline zadnji četrtek v oktobru v Nazarjah pripravilo predavanje uglednega davčnega strokovnjaka mag. Ivana Simiča o aktualnih spremembah davčne zakonodaje in njihovem vplivu na davčne zavezance. Pogovor z njim je vodil mag. Franci Kotnik. ŽE LETA 1962 ZAZNALI POTREBO PO POKLICNI POVEZANOSTI Uvodoma je udeležence srečanja nagovorila predsednica društva Zdenka Presečnik Firšt in se pri tem spomnila na začetke leta 1962, ko se je ob dr. Danetu Melavcu zbrala skupina strokovnih Šaleške doline in tako obogatili izmenjavo izkušenj ter dobrih praks. ZAGOVORNIK ZMERNE OBDAVČITVE Po pozdravnem nagovoru župana Občine Nazarje Mateja Pečovnika je mag. Ivan Simič spregovoril je o napovedanih spremembah davčne zakonodaje. Simič je zagovornik zmerne obdavčitve, ki v proračun še vedno prinese dovolj finančnih sredstev za zagotavljanje potreb države. Po njegovih besedah neracionalna poraba proračunskih sredstev in prenormiranost, ki zahteva razbohoteno državno upravo, ne smeta biti merilo za želene davčne prihodke, davčni prihodki pa ne smejo biti merilo za določitev davčnih stopenj. Ob koncu srečanja je sledil pogovor z računovodskimi delavci, gospodarstveniki in ostalimi udeleženci srečanja. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik »Ko enkrat začneš opravljati ta posel, te posrka vase,« je dejala predsednica društva Zdenka Presečnik Firšt. KNJIŽNICA MOZIRJE Delavnici o enostavni uporabi e-storitev za starejše Davčni strokovnjak mag. Ivan Simič je spregovoril o aktualnih spremembah davčne zakonodaje. delavcev, ki so se zavedali potrebe po dodatnih znanjih in poklicni povezanosti knjigovodij in finančnih strokovnjakov Zgornje Savinjske doline. Septembra 1962 je bila ustanovljena mozirska podružnica Društva knjigovodij za okraj Celje, iz njej je dve leti kasneje nastalo samostojno društvo. »Ko enkrat začneš opravljati ta posel, te posrka vase,« je dejala Presečnik Firštova, glede na naravo dela pa je neobhodno potrebno, da računovodski in finančni delavci sledijo novostim. SODELOVANJE S STANOVSKIMI KOLEGI IZ ŠALEŠKE DOLINE Leta 2014 je društvo na pobudo takratnega direktorja Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice mag. Francija Kotnika podpisalo sporazum o sodelovanju s sekcijo računovodskih servisov pri omenjeni zbornici. Preko tega sodelovanja so v društvo pritegnili številne člane iz V Knjižnici Mozirje so v oktobru organizirali brezplačni delavnici o elektronskih storitvah, ki jih ponujajo različne državne institucije in banke. Delavnici sta bili namenjeni posameznikom v tretjem življenjskem obdobju, udeleženci niso potrebovali predhodnega poznavanja elektronskega poslovanja. Na srečanjih je Roman Mežnar, ki v Knjižnici Mozirje skrbi za računalniški razvoj, zbranim predstavil širok nabor elektronskih storitev od e-bančništva, e-zdravja, e-uprave in e-davkov do e-storitev za kmetijstvo. Razložil je, kako se prijaviti v omenjeni nabor storitev in kako z njim upravljati, ob tem pa je naredil tudi praktičen prikaz nekaterih izmed njih. Udeleženci so tekom razlage izpostavili različne težave, s katerimi se srečujejo pri uporabi e-storitev, ob koncu delavnice pa so prejeli priročnik Enostavna uporaba e-storitev. Predstavitev je Knjižnica Mozirje izvedla v okviru projekta LAS Razvoj podeželja. Tekst in foto: Tatiana Angioi Udeleženci delavnic so se pobližje spoznali s širokim naborom e-storitev. Savinjske novice št. 45, 11. november 2022 9 Oglasi 10 Savinjske novice št. 45, 11. november 2022 Organizacije LUČE V cerkvi sv. Lovrenca zvenele orgle, citre in ubrano petje V farni cerkvi sv. Lovrenca v Lučah je v petek, 21. oktobra, v organizaciji Glasbene šole Nazarje potekal koncert učencev orgel, citer in petja. Pester nabor glasbenih del so učenci izvedli ob podpori svojih mentorjev in ob spremljavi učencev na drugih glasbilih. KONCERT UVOD V JUBILEJNO LETO »V naravi ni najti nič lepšega in popolnejšega od glasbe. Ona usmerja človeka v globino njegove duše,« je z besedami skladatelja Marija Kogoja obiskovalce skupnega koncerta organistov, citrark in pevcev nagovorila Karmen Zidar Kos, ki je skupaj s Kristino Šuster Uršič in Barbaro De Costa pripravila mlade glasbenike za nastop. Koncert so pripravili kot uvodni dogodek v praznično šolsko leto, v katerem Glasbena šola Nazarje praznuje 30-letnico delovanja. BOGAT NABOR KOMORNIH IN SOLISTIČNIH TOČK Učenci so se predstavili v različnih komornih in solističnih zasedbah. Z izvedbo del slovenskih in tujih skladateljev so pokazali barvne razsežnosti svojih instrumentov. Kot jesenske barve narave se med seboj dopolnjujejo zvoki piščali, strun in glasov, je dejala Zidar Kosova, ki je poskrbela tudi za vezno besedo in se v imenu glasbene šole zahvalila za gostoljubje župniku Vikiju Košcu, poslušalce pa za obisk. Barbara Rozoničnik V Lučah so moči združili učenci orgel, citer in petja na Glasbeni šoli Nazarje. (Foto: arhiv šole) FESTIVAL SLOVENSKEGA FILMA Vesna za najboljši eksperimentalni film Sari Bezovšek Sara Bezovšek iz Lenarta pri Gornjem Gradu je na nedavnem Festivalu slovenskega filma prejela vesno za najboljši eksperimentalni film. Vesna je najvišje nacionalno letno priznanje za dosežke na področju filmske umetnosti, ki jih podeljuje strokovna žirija Festivala slovenskega filma. To je že drugo veliko priznanje za film z naslovom www.s-n-d.si. PONOSNA NA DOSEŽEK Po podelitvi je Sara povedala, da ji nagrada veliko pomeni, saj ga je prejela v močni konkurenci drugih ustvarjalcev. To pa ni prvo priznanje za njen film, lani je na 7. festivalu FeKK prejela nagrado grand prix in postala prva Slovenka, ki je osvojila najvišjo nagrado na tem festivalu. Kot je še povedala, ima trenutno odprtih veliko različnih projektov. SVET DANES IN SVET OB NJEGOVEM KONCU Vsebino filma je opisala kot posnetek zaslona spletne strani, ki jo je naredila. Povezava na spletno stran je tudi naslov filma. Tematika filma je svet v sedanjosti, politične teme, naravne katastrofe. Sara Bezovšek ob prejemu vesne na odru Avditorija v Portorožu (Foto: Katja Goljat in Matjaž Rušt) Nadaljuje se, kakšen bo svet čez leto, deset let, sto let in kakšen bo svet ob njegovem koncu – veliki pok. V filmu se Sara ukvarja z apokaliptičnimi scenariji. Vse je naredila z najdenim materialom in različnimi scenariji konca sveta, ki jih je našla na spletu. Ustvarila je vizualno in vsebinsko popotovanje do konca našega planeta. PREJEMNICA PREŠERNOVE NAGRADE Sara je magistrica oblikovanja vizualnih komunikacij, smer grafično oblikovanje. Kot študentka je prejela študentsko Prešernovo nagrado za mobilno aplikacijo. Imela je že veliko samostojnih razstav, sodelovala je na številnih skupinskih razstavah. Dela projektno, ukvarja se z grafičnim oblikovanjem, filmi in spletno umetnostjo. Umetnost jo je vedno veselila, na koncu je ugotovila, da lahko ustvarja z najdenimi podobami. Nekaj, kar že obstaja, rekontekstualizira v nekaj, kar želi. Pri tem je grafično oblikovanje tisto, ki ji pri delu zelo koristi. Štefka Sem Savinjske novice št. 45, 11. november 2022 11 Oglasi 12 Savinjske novice št. 45, 11. november 2022 Zgodovina in narodopisje Angelos Baš o plavljenju lesa po Savinji (1) PETER WEISS Za poznavanje zgornjesavinjskega splavarstva in naših prednikov, splavarjev, ki so do druge svetovne vojne vozili les po Savinji in Dreti vse do Beograda in v 19. stoletju celo v Romunijo, je največ naredil doktor Angelos Baš. Bil je etnolog in zgodovinar, usmerjen predvsem v izrabo pisanih virov, ki jih je glede splavarstva v Zgornji Savinjski dolini na terenu izpopolnjeval z intervjuji z nekdanjimi splavarji. Tako je leta 1974 lahko izšla njegova neprekosljiva knjiga Savinjski splavarji. Rodil se je leta 1926 v Taboru v Savinjski dolini, delal v različnih raziskovalnih ustanovah in nazadnje kot redni profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani. Doktoriral je z disertacijo o noši na Slovenskem do 16. stoletja, na to temo pa je za čas do 18. stoletja objavil nekaj dobro dokumentiranih knjig, ki so tematsko temeljne tudi za jezikoslovje. Uredil je Slovenski etnološki leksikon, ki je prvič izšel leta 2004. Umrl je leta 2008 v Ljubljani. Raziskal in opisal je temeljno dejavnost, po kateri je (bila) znana Zgornja Savinjska dolina, ob tem pa je bil zavezan Savinjski dolini tudi po kraju rojstvu in zaradi očeta, prav tako etnologa, poleg tega pa še geografa in zgodovinarja dr. Franja Baša (1899–1967), ki je bil rojen čisto blizu, v Kamenčah (v občini Braslovče). Tega povezujemo z zgornjesavinjskimi kraji zaradi njegovih pred drugo svetovno vojno in takoj po njej objavljenih razprav o zgodovini Gornjega Grada, Ljubnega ob Savinji in Rečice ob Savinji, o zadrečkem lončarstvu in o kaštah na Dobrovljah. Leta 1977 je profesor Angelos Baš v reviji Slovenski etnograf objavil razpravo Plavljenje lesa po Savinji, ki bo tule ponatisnjena z dodanimi mednaslovi in s kako urednikovo opombo v – kot po navadi – oglatih oklepajih. Splavarstva samega ne bi moglo biti brez plavljenja lesa, zato je treba poznati oboje. KAKO SE ŠE REČE Maks Pleteršnik [v Slovensko-nemškem slovarju iz let 1894–1895] navaja za izraz plaviti soznačnice plaviti, splaviti oziroma splavariti, pluti in jadrati, za izraz plav soznačnice plavati oziroma plavanje, splavarjenje lesa in splav, za izraz plavec soznačnice splavar, plavec lesa in plavalec. V Zgornji Savinjski dolini in Zadretju pa je raba omenjenih izrazov povsem enoumna. V okviru gozdnega gospodarstva se je les v obliki hlodov plavil na žage, potem pa se je v obliki splavov izvažal v bolj ali manj oddaljene kraje. Takšno je tudi ločevanje v ustreznem strokovnem slovstvu. SPLAVARJENJE IN PLAVLJENJE Če so splavi plovila, ki so sestavljena iz medsebojno povezanih lesnih sortimentov (deblovine, desk ali tesanega lesa), se plavljenje razločuje od splavarjenja po tem, da splav pri njegovi vožnji usmerjajo ljudje na njem, medtem ko sodelujejo pri plavljenju v ta namen plavci, ki s kopnega pomagajo plaviti deblovino. Splavarjenje pomeni bolj razvito, pa tudi gospodarnejšo zvrst v prevozu lesa kakor plavljenje. Natančneje. Plavljenje temelji na fizičnem pojavu, da je presušen les specifično lažji od vode in da plava na vodi. Zato so za plavljenje prikladnejše specifično lažje vrste lesa; najpogosteje se plavi smrekov in jelov les. Plavi se tedaj, ko je največ vode in je mogoče plaviti kar največ lesa na večje razdalje; praviloma se dogaja to, ko se tali sneg in v deževnih obdobjih. Prednost plavljenja je ta, da je poceni in zahteva razmeroma malo človeške delovne sile. Tudi investicije so pri plavljenju razmeroma majhne; poleg tega se plavijo velike množine lesa v kratkem času. Vendar pa je nevarno delo plavcev. Če se pri plavljenju les zagozdi in je treba nakopičeni les, ki onemogoča nadaljevanje plavljenja, spraviti narazen, grozi plavcem nevarnost, da padejo v vodo in da jih stisnejo hlodi, ki se jim jih je posrečilo sprostiti. KDO VSE JE ŽE PISAL O PLAVLJENJU V slovenskih etnoloških pisanih (tiskanih) pričevanjih o plavljenju in pa v etnološkem in geografskem slovstvu, namenjenem temu vprašanju, so na splošno zadosti natančno razločevali plavljenje od splavarjenja. – F. Š. (= Franc Šerbela) je opisoval zlasti plavljenje hlodov pred (žagarskimi) strugami ob Savinji (edinole za to našo reko in njene pritoke so v novejši dobi na voljo pisani viri). Največ natisnjenih pričevanj o plavljenju lesa po Savinji in njenih pritokih je prispeval Franc Mišič, ki je nadrobneje opisoval ves potek plavljenja. Iz peresa Branka Zemljiča izvirajo nekateri odlomki za podobo o tamkajšnjem plavljenju lesa. Nadalje je plavljenje hlodov po Savinji opisoval in opredeljeval gospodarsko stran te dejavnosti Anton Melik, medtem ko je Franc Hribernik objavil zgoščeno označbo plavljenja lesa po Savinji in njenih pritokih in pa vrsto zadevnih oblastnih določil. Rajko Ložar je povzel izvajanja Franca Šerbela. Etnolog in zgodovinar dr. Angelos Baš (1926–2008) Slovstvo je maloštevilno, pa tudi po vsebini ni obsežno. Vendar zvemo iz njega med drugim to, da je bilo plavljenje lesa nekoč v navadi po malone vseh večjih slovenskih rekah, ki tečejo z visokih gor v predgorje in široke ravnine, izpričano je, da so plavili les po Soči in Savi Bohinjki, po Krki in Ljubljanici idr. Najdlje se je plavljenje ohranilo po Savinji. V zvezi s tem sodi Anton Melik, da se pri plavljenju hlodi med skalami in čermi tolikanj poškodujejo, da »izgubijo pri tem do 30 % vrednosti«. Omenjeno sodbo je treba sprejeti s pridržkom, saj obstaja o tem vprašanju tudi drugačna sodba, da znaša namreč izguba včasih tudi nad 10 %. Najstarejši vir o plavljenju lesa po Savinji in njenih pritokih je iz leta 1796, ko je beseda o tamkajšnjem »plavljenju skoraj vsega stavbnega lesa k žagam«. [Les so torej plavili že pred tem.] PLAVLJENJE LESA DO ŽAG, SPLAVARJENJE OD ŽAG NAPREJ Ugotovljeno je, da se je razmahnilo savinjsko splavarstvo v drugi četrtini 18. stoletja na Hrvaško in v Slavonijo, in sicer vsaj deloma po vojaških pogodbah ali naročilih. Ta dejavnost je bila tako donosna, da so dohodki od splavarstva soomogočali kmetom kritje vseh njihovih dajatev. Možnosti za takšno lesno trgovino so bile ustvarjene z mirom v Požarevcu 1718. Savinjske novice št. 45, 11. november 2022 13 Lokalne volitve 2022 Lokalne volitve 2022 14 Naročnik objave: DeSUS, Kersnikova ulica 6, 1000 Ljubljana Po 9. členu ustave je v Republiki Sloveniji zagotovljena lokalna samouprava. Po 138. členu prebivalci Slovenije uresničujejo lokalno samoupravo v občinah in drugih lokalnih skupnostih. Državljanke in državljani oblast izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Po 43. členu zakon določi ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk pri kandidiranju na volitvah v državne organe in organe lokalnih skupnosti. POSTOPEK LOKALNIH VOLITEV Zakon o lokalnih volitvah ureja postopek lokalnih volitev. Glede vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena, se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor. Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. Župan predstavlja in zastopa občino. Leta 2018 je bilo izvoljenih 22 županj in 190 županov. Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Občinski svet šteje od 7 do 45 članov. Število občine določijo s statutom. Leta 2018 je bilo izvoljenih 1110 svetnic in 2224 svetnikov. POTEK LOKALNIH VOLITEV 2022 Lokalne volitve so bile razpisane v mesecu juliju. Prvi krog volitev bo potekal v nedeljo, 20. novembra, drugi krog pa v nedeljo, 4. decembra. Občinska volilna komisija sestavi poročilo o izidu volitev v občini in ga pošlje županu najpozneje šesti dan po dnevu glasovanja. Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. PRVA SEJA OBČINSKEGA SVETA V NOVEM MANDATU Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan. Vodi jo najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet. Statuti občin ali poslovniki občinskih svetov večinoma določajo rok za sklic seje 20 dni. REŠEVANJE PRITOŽB Zoper odločitev občinske volilne komisije ima vsak kandidat ali predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov pravico vložiti pritožbo na občinski svet. Če občinski svet pritožbi ne ugodi, pritožnik lahko v osmih dneh od dneva prejema obvestila vloži pritožbo na pristojno sodišče. Sodišče odloči o pritožbi v 30 dneh od dneva vložitve pritožbe. Konec januarja 2023 bodo zaključeni vsi postopki in bodo začeli polno delovati novi občinski sveti in župani. Franci Kotnik Savinjske novice št. 45, 11. november 2022 Lokalne volitve 2022 Savinjske novice št. 45, 11. november 2022 15 Lokalne volitve 2022 16 Savinjske novice št. 45, 11. november 2022 Lokalne volitve 2022, Oglasi Savinjske novice št. 45, 11. november 2022 17 Oglasi 18 Savinjske novice št. 45, 11. november 2022 Kultura 30 LET KULTURNEGA DRUŠTVA LEPA NJIVA Kultura je na Lepi Njivi vedno bila, je in vedno bo Krajanke in krajani Lepe Njive so se drugo oktobrsko soboto zbrali na prireditvi ob 30-letnici delovanja domačega kulturnega društva. S slavnostnim programom in odličnim obiskom so Leponjivčani potrdili, da je kulturno udejstvovanje pomemben del njihove skupnostne dinamike in da bo ostalo del njihovega ustvarjanja ter druženja tudi v prihodnje. Leta 1929 je leponjivska godba zaigrala na otvoritvi takratne šole. LEPONJIVSKA GODBA ŽE LETA 1929 Predsednik društva Primož Vajdl se je v svojem nagovoru najprej vrnil v zgodovino in spomnil, da je bila kultura na Lepi Njivi prisotna že dolgo tega. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je namreč obstajala leponjivska godba, ki je leta 1929 igrala na otvoritvi takratne šole. In prav šola Občinstvo so najbolj navdušili otroci, ki dokazujejo, da bo kulturna dejavnost na Lepi Njivi živa tudi v prihodnje. Na prireditvi je nastopil tudi moški pevski zbor, ki je pred kratkim ponovno začel delovati. in njeni učitelji so kasneje bili tisti, ki so pripomogli k rasti kulture v kraju: »Že takoj po drugi svetovni vojni so se na Lepi Njivi pričele na odrih uprizarjati gledališke predstave, ki so svojo tradicijo vsakoletnega uprizarjanja obdržale vse do danes. Poleg gledališča pa je bilo v Lepi Njivi prisotno tudi petje ter številni običaji.« DO KONCA LETA ZBORNIK Formalno je bilo društvo ustanovljeno leta 1992, a zgodovina kulture na Lepi Njivi je mnogo daljša, zato so se odločili, da kulturno zgodovino kraja zberejo v zborniku, ki bo izdan konec leta. Predsednik društva vabi vse, ki imajo kakršne koli informacije, da jim jih zaupajo in s tem pomagajo sooblikovati zgodovino kulture v kraju. V GLAVNI VLOGI GLEDALIŠKA DEJAVNOST Kulturno društvo Lepa Njiva je danes aktivno društvo z različnimi skupinami, ki delujejo znotraj njega. Glavni poudarek je na gledališki dejavnosti, ki vsako leto pripravi celovečerno predstavo. Ponovo je pričel delovati moški pevski zbor, ki že dobro leto vadi pod vodstvom Janija Šuligoja. Del društva so tudi otroci, ki s svojim programom obogatijo različne prireditve. »Tukaj so še različni običaji, od košnje po starem, pobiranja jajc in jajčerije, postavljanje mlaja, šrange in še marsikaj drugega. In to je zasluga predvsem vas, krajank in krajanov, ki ste v vseh teh letih bili del društva in skrbeli za njegovo rast. Kultura je na Lepi Njivi vedno bila, je in vedno bo,« je še povedal Vajdl. PROMOCIJSKI FILM O DELOVANJU DRUŠTVA Zbrane je nagovoril tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik, ki je izrazil občudovanje, kako aktivno je leponjivsko kulturno društvo. Na prireditvi so nastopili otroci in moški pevski zbor. Izvedli so gledališki program, ki se je prepletal z video vsebinami. Obiskovalci so videli tudi predstavitveni film o društvu, v katerem so posneti nekateri običaji in dejavnosti, ki se odvijajo v društvu in kraju. Za nastanek videa je zaslužen predvsem Aljaž Trbovšek. Lenart Goličnik je na začetku zapel Zdravljico, Kaja Verbuč pa je nastopila s plesno točko. NAGRADA ZA USTVARJALNO DELOVANJE Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je Kulturnemu društvu Lepa Njiva ob obletnici podelil nagrado, srebrno plaketo, za ustvarjalno delovanje na področju ljubiteljske kulture. Vodja območne izpostave Mozirje Tatjana Vidmar je nagrado izročila predsedniku društva Primožu Vajdlu. Dogodek, ki ga je povezoval Matej Matko, se je zaključil s pogostitvijo in druženjem pred dvorano, ki je bilo še en dokaz več, kako povezana skupnost je Lepa Njiva. Vesna Petkovšek, foto: Urška Verbuč Savinjske novice št. 44, 4. november 2022 19 Oglasi 20 Savinjske novice št. 45, 11. november 2022 Ljudje in dogodki GOBARSKO DRUŠTVO AJDOVEC GORNJI GRAD Toliko vrst gob na razstavi ni bilo že leta Letošnja sezona gob je bila odlična, se strinjajo vsi gobarji v naši dolini. V nedeljo, 9. oktobra, so člani Gobarskega društva Ajdovec Gornji Grad pripravili razstavo gob, kot je že dolgo ni bilo. Več kot dvesto vrst gob, užitnih, pogojno užitnih in tudi strupenih, so ob bogati dekoraciji razstavili za gornjegrajskim kulturnim domom. Skuhali so gobji golaž, ki so ga z obiskovalci pojedli do zadnje žlice. Izjemno pa ni bilo le število gob, temveč tudi obiskovalcev. Za popestritev so poskrbeli obiskovalci iz Brazilije, Laosa in Šri Lanke. ODLIČNA SEZONA GOB Letošnja sezona gob je bila odlična, je povedal predsednik društva Franc Pustoslemšek. Največ je bilo jurčkov, medtem ko lisičk ni bilo prav veliko. Za razstavo so člani prinesli veliko vrst gob, ki ljudem niso najbolj poznane, a so prav tako užitne. Še bolj pomembno pa je na razstavi pokazati neužitne gobe, da jih nabiralci hitreje prepoznajo. Pri pripravi razstave je sodeloval determinator Smiljan Pesjak s Polzele, ki je vse gobe prepoznal in jim na stojnici dodal imena ter njihovo užitnost. Njegovo delo je ob velikem številu gob tokrat trajalo več ur. NAPORNO DELO PREPOZNAVANJA GOB Pesjak je med drugim omenil, da na razstavi ni 43 vrst gob, ki jih ni dovoljeno nabirati, ker so zaradi njihove redkosti zaščitene. Na rdečem seznamu jih je še več, ki jih ni dovoljeno nabirati niti za razstave. Pri prepoznavanju gob si pomaga tudi s strokovno literaturo, saj je toliko vrst nemogoče poznati na pamet, je še povedal Pesjak. Tekst in foto: Štefka Sem 14. TRGATEV POTOMKE NAJSTAREJŠE TRTE V MOZIRSKEM GAJU Bistvo vsega je sodelovanje in povezovanje ljudi V četrtek, 20. oktobra, so v vinogradniškem vrtu Mozirskega gaja opravili trgatev potomke najstarejše trte na svetu, ki so jo na tej lokaciji posadili pred 16 leti kot darilo mesta Maribor Mozirju. Zaradi neprimernega vremena skozi osrednji del leta trta ni obilno obrodila. Letino so z veliko mero darežljivosti rešili trije posamezniki, ki imajo na domačih vrtovih potomke žametne črnine z istim poreklom z Lenta. Alojz Plaznik iz Ljubije, Roman Čretnik st. iz Lok pri Mozirju in Mihael Fajfar iz Slatine so v skupno »brento« prispevali domala ves pridelek svojih brajd. GOSPODAR TRTE ZADOVOLJEN Gospodar trte v parku mozirski župan Ivan Suhoveršnik je bil ne glede na slabši pridelek zadovoljen. Za potrebe promocije kraja in občine bo kletar Mihael Fajfar pridelal nekaj deset stekleničk županovega vina iz modre kavčine. Na trgatvi so jima delali družbo predstavniki lokalnih društev, sadjarji, vrtnarji iz gaja, skupina članov Kulturnice iz Gaberk in člani Celjske legature Evropskega reda vitezov vina. TRTA POZIMI SPI, POMLADI CVETI, JESENI NAS RAZVESELI Prijatelji iz Šmartnega ob Paki so zapeli pesem o prijateljstvu, vinu in Slovencih, mladi harmonikar pa je raztegnil meh, da je bilo vzdušje še bolj praznično. Župan Suhoveršnik je ob Po trgatvi so vitezi vina nazdravili z županoma Matejem Pečovnikom in Ivanom Suhoveršnikom. (Foto: Jože Miklavc) tej priložnosti poudaril simbolični pomen trte: »Bistvo vsega je sodelovanje in povezovanje ljudi ter ohranjanje starih običajev na podeželju. Vinska trta, kot poje Slakova pesem, pozimi spi, pomladi cveti, jeseni pa nas razveseli. In pomembno je, da se tu poleg ptičev in kun srečujemo domačini, prijatelji in se učimo umne vzgoje sadja ter vinske trte nadvse slavnega porekla.« VITEZI VINA POMEMBEN DEJAVNIK KULTURNIH MEDSEBOJNIH ODNOSOV Člani letos ustanovljene legature Evropskega reda vitezov vina za celjsko območje, ki jo vodi Jože Tominšek, so predstavili legatno zastavo, kateri so botri tudi nekateri donatorji iz Zgornje Savinjske doline. Sponzorske trakove so pripeli župana občin Nazarje in Mozirje Matej Pečovnik in Ivan Suhoveršnik ter vinski vitez svetnik Mihael Fajfar. Tominšek je ob zahvali za donacije dejal, da je poslanstvo njihovega reda čaščenje vinske trte v gospodarskem, turističnem in kulinaričnem pomenu ter ohranjanje vinske kulture med ljudmi. Ker vitezi vina delujejo na osnovi viteške morale, so v družbi pomemben dejavnik kulturnih medsebojnih odnosov in strpnosti. Jože Miklavc Savinjske novice št. 45, 11. november 2022 21 Oglasi 22 Savinjske novice št. 45, 11. november 2022 Šport, Pisma bralcev SVETOVNO PRVENSTVO V 6-12-24-URNEM KOLESARJENJU Erik Rosenstein svetovni podprvak v svoji kategoriji Kolesar Erik Rosenstein z Rečice ob Savinji je na svetovnem prvenstvu v 12-urnem kolesarjenju v Borrego Springsu v Združenih državah Amerike ponovno osvojil odličje. V svoji kategoriji je postal svetovni podprvak, v absolutni konkurenci pa se je uvrstil na četrto mesto. V 12 urah je prevozil 415 kilometrov, njegova povprečna hitrost je bila 35 kilometrov na uro. SPREJEM PRI ŽUPANJI Pred odhodom na svetovno prvenstvo je uspešnega amaterskega kolesarja sprejela rečiška županja Ana Rebernik. Z njim se je pogovarjala o pripravah na tako zahtevno tekmovanje, o dosedanjih dosežkih, družini in tudi o finančni podpori Občine Rečica ob Savinji, ki sicer ni zelo velika, je pa vsekakor dobrodošla. Srečno pot in uspeh na tekmovanju je pred odhodom Eriku zaželela tudi županja Ana Rebernik. NEVERJETNA VZTRAJNOST Eriku vztrajnosti, ki jo mora imeti vsak tekmovalec na tako dolgih dirkah, res ne manjka. Če bi bilo temu tako, se pred tremi leti na Opozorilo Ker sem bil v aktivnem obdobju solastnik Svetovalnega centra za komunalno gospodarstvo in aktivno sodeloval z dr. prof. Tonetom Klemenčičem pri njegovi knjigi: Komunalno gospodarstvo, čutim dolžnost, da občane nekaterih savinjskih občin, živečih na podeželju, opozorim, da jim je javno podjetje Komunala Mozirje od sredine leta 2008 do konca leta 2021 pobirala neobstoječo okoljsko dajatev: odpadna voda s prirejenimi in brezpredmetnimi računi. Na pobiranje neobstoječe dajatve za proračun občin sem vseskozi opozarjal in zavračal njihovo plačilo. Pravni zastopnik JP Komunala Mozirje, ki je zaprisegel, da bo ravnal po pravu in predpisih, je s prirejenimi in brezpredmetnimi računi za neobstoječo okoljsko dajatev: odpadna voda, zavedel sodišče in dosegel, da so sodišča z izvršbami prisilile občane za plačilo neobstoječe dajatve. Tudi organi pregona in Tržna inšpekcija sta spregledali, da okoljska dajatev: odpadna voda ne obstaja. V pravno urejeni državi Finančna uprava (prej Davčna uprava) javno objavlja seznam okoljskih dajatev tako, da se lahko vsakdo prepriča, katere dajatve je dolžan plačevati. Prisila plačevanja neobstoječe dajatve je nedopustna. Pri tem gre za samovoljno dejanje, neupoštevanje prava in predpisov ter grobo ponižanje občanov na podeželju. Utemeljeno sumim, da je pobiranje neobstoječe dajatve mogoče le v primeru, ko gre za dogovor med župani, pravnim zastopnikom javnega podjetja, organi pregona in sodno vejo oblasti. Če želimo živeti v pravno urejeni državi, je dolžnost vseh, da na takšna dejanja opozarjamo in jih ne toleriramo. Stane Cermel Brodarjev trg 2 1000 Ljubljana tekmovanje sploh ne bi podal, saj je le mesec pred tem doživel težjo prometno nesrečo. Na pot je odšel z nezaceljenimi zlomi, a z močno voljo, ki ga v njegovi kolesarski karieri ni nikdar zapustila. Letos so priprave tekle odlično, čeprav mu poleg službe vedno zmanjka časa, da bi treniral še več. Njegov cilj pred prvenstvom je bil prevoziti 450 kilometrov, na prejšnjem prvenstvu jih je prevozil 407. ZAHTEVNE RAZMERE V PUŠČAVI Vztrajnost na tekmi v Borrego Springsu je potrebna tudi za premagovanje 29-kilometrskih krogov, ki postanejo po nekaj urah monotoni. Poleg tega je treba upoštevati še puščavsko klimo, visoke temperature podnevi in nizke temperature ponoči, ter komaj nekaj dni aklimatizacije pred tekmo. Erika vse to ne moti, malce lažje je tudi oditi na takšno tekmo z dosedanjimi izkušnjami. BREZ PODPORE DRUŽINE NE BI ŠLO Na tekmo se je pripravljal pravzaprav celo leto oziroma skoraj tri leta, saj se v vmesnem obdobju zaradi epidemije covida-19 ni uspel udeležiti prvenstva čez lužo. Z njim je bila tudi letos njegova družina, žena Tinkara je sploh nepogrešljiva podpora, brez katere na tekmi ne bi šlo, otroka Tine in Trine pa sta Erikova največja motivatorja. Več o novem uspehu ultra kolesarja z Rečice ob Savinji pa po njegovi vrnitvi domov. Tekst in foto: Štefka Sem STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Za zaključek sezone streljali na premikajočo tarčo Za zaključek sezone je Strelsko društvo Gornji Grad na strelišču v Zagradišču pripravilo posebno tekmo. Lovska družina Gornji Grad ima na strelišču progo s premikajočo tarčo merjasca in prav ta je omogočila izvedbo te neobičajne tekme. Tekma je potekala z malokalibrsko puško stoje brez naslona na 50 metrov v premikajočo tarčo po dva strela v enem hodu, skupaj deset strelov. V konkurenci strelcev so bili najboljši: 1. Primož Kopušar, 2. Ivan Rihter in 3. Janez Železnik, v konkurenci strelk pa sta nastopili Katarina Benda in Anita Slabe in se tako tudi rezultatsko razvrstili. Lesene medalje je izdelal in doniral član Dominik Sem, podelil pa jih je predsednik društva Peter Bezovšek. Janez Kolar Savinjske novice št. 45, 11. november 2022 23 Športnik leta 2022 Čim več občanov privabiti k temu, da razvijajo zdrav življenjski slog zdravega življenja in vzor naši mladini! Vsak, ki se je preizkusil v kakršnem koli športu, ve, kakšni napori in odrekanja v zasebnem življenju so potrebni, da dosežeš vrhunske rezultate. Lokostrelstvo in strelstvo sta v naši občini vodilni panogi in ve se, kdo je najbolj zaslužen, da se vrhunski rezultati vrstijo iz leta v leto, spodbujamo pa tudi druge vrste športov in rekreacijo za zdrav način življenja naših občanov. OBNOVLJENI ŠPORTNI IGRIŠČI V BOČNI IN GORNJEM GRADU Obnovili smo asfaltirani športni igrišči Anton Špeh, župan občine Gornji Grad (foto: Jože Miklavc) V času pred lokalnimi volitvami zaključujemo serijo pogovorov z župani. Tokrat je bil naš sogovornik župan Občine Gornji Grad Anton Špeh. PONOSNI NA DOMAČE ŠPORTNIKE »Le kdo ne bi bil ponosen na naše vrhunske športnike, saj so to nosilci 24 Savinjske novice št. 45, 11. november 2022 ČLANI • Timi Zajc (smučarski skoki): 1. mesto mix, 2. mesto ekipno ZOI Peking • Nejc Naraločnik (alpsko smučanje): 24. mesto smuk ZOI Peking • Vid Vrhovnik (nordijska kombinacija): 36. mesto ZOI Peking • Aljaž Krefl (nogomet): 1. SNL z Aluminijem in Olimpijo • Jaka Bizjak (nogomet): 1. SNL z Aluminijem • Žak Mogel (smučarski skoki): 4. mesto kontinentalni pokal Vikersund • Urh Černivšek (kickbox): 3. mesto svetovni pokal Budimpešta ČLANICE • Monika Hrastnik (gorsko kolesarstvo): 1. mesto spust EP Maribor • Tina Robnik (alpsko smučanje): 18. mesto veleslalom, 7. mesto ekipno ZOI Peking MLADI ČLANI • Tim Jevšnik (lokostrelstvo): 2. mesto EP (ml), 1. mesto E-pokal (ml) 1. mesto DP (ml), 9. mesto EP (člani), 3. mesto DP (člani) • Jernej Presečnik (smučarski skoki): 2. mesto FIS pokal skupno • Gorazd Završnik (smučarski skoki): 1. mesto mix ZOI mladi, 4. mesto SP ekipno, 15. mesto SP • Grega Verbuč (plezanje): 3. mesto DP ml. Nominirance za zgornjesavinjske športnike leta 2022 si lahko ogledate tudi na spletni strani www.sportnik-zgs.si in na facebooku. • Matic Čopar (namizni tenis): 1. mesto DP ekipno ml. • Iztok Goltnik (košarka): 1. mesto liga Hopsi • Brin Volk Petrovski (namizni tenis): 1. mesto liga Savinja, 1. mesto DP (do 19 let), 1. mesto DP ekipno, reprezentanca SLO na EP MLADE ČLANICE • Maja Marolt (odbojka): 1. mesto DP (mivka, članice), 17. mesto EP U20, reprezentanca SLO (članice) • Nika Krašovic (smučarski skoki): 12. mesto kontinentalni pokal Lillehammer, 6. mesto DP • Špela Pečovnik (odbojka): 3. mesto DP U16 (mivka), 1. mesto DP U15 (dvorana), reprezentanca SLO • Emira Avdič (karate): 3. mesto DP kadetinje, 3. mesto DP kadetinje ekipno, 2. mesto pokal kadetinje ekipno EKIPE • SSK Ljubno BTC: 3. mesto ekipno v Sloveniji • OK Mozirje: 4. mesto v 1. B ligi • NTK Savinja Luče: 4. mesto v 1. ligi • ND Mozirje: 1. mesto v NP Celje PRIREDITELJI TEKMOVANJ • SSK Ljubno BTC: svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske • T.E.A.M: tekaški maraton Savinja Mozirje • SK Beli zajec: alpsko smučanje: 4 FIS tekme, 4 tekme za DP Športnik leta 2022, Šport, Informacije v Bočni in Gornjem Gradu, v letu 2023 pa imamo v načrtu obnovo igrišča v Novi Štifti. Odkupili smo travnato igrišče za nogomet. Naloga vseh nas je, da čim več občanov privabimo k temu, da razvijajo zdrav življenjski slog. ŠPORTNA DVORANA TUDI V GORNJEM GRADU Imamo trdno voljo po obnovi telovadnice in šole ter vrtca v Gornjem Gradu. Idejni projekt je že izdelan, v teku je pridobitev dokumentacije za gradbeno dovoljenje, ki bi ga uresničili v treh fazah. Računamo na razpis športne fundacije v športne objekte. S sredstvi bi sedanjo telovadnico spremenili v manjšo športno dvorano in tako zadovoljili želje naših občanov za izvajanje različnih športov in rekreacije, prostor pa bi bil morda primeren tudi za zaključno prireditev Športnika leta. NALOŽBE V INFRASTRUKTURO Naša občina je pred velikimi vložki v cestno infrastrukturo, gradili se bosta obvoznica in cesta v Šmiklavž v Novi Štifti. V ta namen bodo šla znatna občinska sredstva, ostalo pa se bo izvajalo po dejanskih finančnih možnostih.« Jože Miklavc SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Timi Zajc za začetek 10. in 20. Na uvodnih tekmah 44. sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih je nastopilo šest slovenskih predstavnikov, med njimi tudi član Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC Timi Zajc. Na prvi tekmi se je Zajc v prvi seriji uvrstil na 29. mesto, v drugi pa je z dobrim skokom pridobil devet mest in tekmo končal na 20. mestu. Precej bolje mu je šlo na drugi tekmi. Po prvem skoku je bil sedmi, v drugo pa je skočil nekoliko slabše in končal tekmo na desetem mestu. Svetovni pokal se bo nadaljeval v Ruki 26. novembra. Štefka Sem KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Nesrečen poraz po podaljšku Izpolnite vse rubrike pri kategorijah. Le taka glasovnica bo veljavna! Glasujem za: Športnik _____________________________ Športnica _____________________________ Mladi športnik _____________________________ Mlada športnica _____________________________ Ekipa 1. ____________________________ 2. ____________________________ 3. ____________________________ Prireditelj _____________________________ Nazarski košarkarji so morali na domačem parketu priznati premoč Krčanom. (Foto: arhiv KK Nazarje) Nazarski košarkarji so v soboto, 5. novembra, v domači dvorani gostili ekipo iz Krškega. Napeta tekma se je po rednem delu končala z neodločenim izidom. V podaljšku, ki je sledil, se je poznala izčrpanost domačih, ki so na koncu izgubili za trinajst točk. Na lestvici 3. SKL vzhod s tekmo manj trenutno zasedajo deseto mesto med dvanajstimi ekipami. IZENAČENO SREČANJE DO PODALJŠKOV Tekmo so bolje odprli gostitelji, ki so sredi prve četrtine vodili z devetimi točkami. Do konca polčasa so gostje vzpostavili ravnotežje, a so Nazarčani vseeno odšli na odmor s štirimi točkami prednosti. Izenačeno srečanje se je nadaljevalo tudi v drugem delu. Gostujoči košarkar Antolovič je imel ob zaključku na voljo dva prosta meta. Ker je enega zgrešil, je sledil podaljšek, v katerem varovanci trenerja Mihe Čmera niso uspeli več slediti nasprotnikom iz Krškega. Končni izid je bil 87:100 v korist gostov. Pri Nazarčanih je bil s 24 točkami najboljši strelec Aljaž Skornšek, z dvajsetimi mu je sledil Andraž Zavolovšek. Primož Vajdl EPIDEMIJA COVIDA-19 Število okuženih se je razpolovilo V začetku novembra je bilo število okužb z novim koronavirusom v Zgornji Savinjski dolini bistveno nižje kot ob koncu prejšnjega meseca. V četrtek, 3. novembra, je bilo potrjeno okuženih 90 oseb oziroma 49 odstotkov manj kot pred tednom dni. V občinah Mozirje in Ljubno je bilo po 22 potrjenih okužb, v občini Nazarje 20, Rečica ob Savinji 11, Gornji Grad 9, Luče 5 in v občini Solčava ena okužba. Štefka Sem Savinjske novice št. 45, 11. november 2022 25 Ljudje in dogodki DAN SPOMINA NA MRTVE Na komemoracijah so se spomnili žrtev vojn Ob dnevu spomina na mrtve so se na komemoracijah po vsej dolini spomnili žrtev vojn in ostalih pokojnikov. Večina teh dogodkov je potekala v petek, 28. oktobra. Organizatorji so bili krajevni odbori Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline. Skupno vsem komemoracijam je bilo prebiranje pesmi Karla Destovnika Kajuha, saj letos mineva 100 let od njegovega rojstva. GODBENIKI ZAIGRALI ŽALOSTINKI V Mozirju so komemoracijo pripravili v nedeljo pred mašo. Pri spomeniku padlim pri nekdanji občini so pripravili kulturni program, v katerem je na začetku in koncu zaigrala Godba Zgornje Savinjske doline. V odsotnosti predsednice krajevnega odbora združenja borcev Stanke Borovšak je bila govornica Olga Fajmut Kladnik, kulturni program pa je pod vodstvom Rozike Kanjir izvedla skupina šolarjev. Otroci so recitirali in peli pesmi. AVTORSKE PESMI ANE ŠKOTNIK NA TEMO VOJNE V Nazarjah so komemoracijo izvedli v petek pri spomeniku borcem pri kulturnem domu. V kulturnem Na komemoraciji v Lučah so sodelovali šolarji in otroci iz vrtca. (Foto: arhiv šole) Govornica na komemoraciji v Mozirju je bila Olga Fajmut Kladnik. (Foto: Benjamin Kanjir) programu so nastopili učenci nižje stopnje nazarske osnovne šole in učenci glasbene šole. Članica krajevne borčevske organizacije Ana Škotnik je prebrala tri avtorske pesmi na temo vojne, Andreja Zupan pa je prebrala nekaj Kajuhovih pesmi in omenila nekaj mejnikov iz časa druge svetovne vojne. NA SPOMINSKIH OBELEŽJIH PRIŽGALI SVEČE Na Rečici ob Savinji so pri spomeniku žrtvam vojne, ki stoji v bližini pokopališča, komemoracijo pripravili dan pred počitnicami. Pri spomeniku padlim borcem 4. operativne cone pri Brinkovaču v Gornjem Gradu so položili venec. (Foto: KM) 26 Savinjske novice št. 45, 11. november 2022 Kulturni program so izvedli učenci rečiške osnovne šole. V govoru, ki ga je prebrala Marja Remšak, je avtorica Jana Cajner obudila spomin na temne čase okupatorjeve agresije na naše kraje in žrtve le-te. Pred dnevom spomina na mrtve so prižgali sveče na vseh spominskih obeležjih v občini. Rečiški planinci so uredili spomenik na Medvedjaku, ki je bil v slabem stanju. V SPOMIN NA POŽIG KRAJA Pri spomeniku borcem so se zbrali tudi v Šmartnem ob Dreti. Kulturni program so izvedli šolarji podružnične osnovne šole in otroci iz vrtca. Pripravili so deklamacije in zapeli nekaj pesmi. Bojan Štrukelj se je v govoru spomnil obletnice požiga vasi in žrtev vojne v kraju. V spomin na dan požiga v Šmartnem praznujejo krajevni praznik. POLEG SPOMINA NA MRTVE OBELEŽILI TUDI DAN REFORMACIJE Komemoracijo v Lučah so izvedli v prostorih osnovne šole, nato so predstavniki krajevne borčevske organizacije in predstavniki občine pri spomeniku pri občinski stavbi prižgali sveče v spomin žrtvam vojne. Šolarji in otroci iz vrtca so sodelovali v kulturnem programu, ki se je poleg spomina na mrtve navezoval tudi na Ljudje in dogodki, Kronika, Zahvale, Oglasi dan reformacije. V Solčavi so predstavniki občine in borčevske organizacije pri spomeniku prižgali sveče v ponedeljek, 24. oktobra, in se s tem obeležili tudi 78. obletnico požiga vasi. VENEC V SPOMIN NA PADLE BORCE Žrtev vojne so se pri spomeniku pri Šteklu v Gornjem Gradu spomnili tudi člani tamkajšnje krajevne organizacije združenja borcev za vrednote NOB. Predsednik Marko Zidarn je prebral dve Kajuhovi pesmi, kasneje pa je skupaj s predsednikom območnega borčevskega združenja Jožetom Rakunom položil venec pri spomeniku 149 padlim borcem 4. operativne cone pri Brinkovaču. Tudi tam je potekal krajši kulturni program. Na Ljubnem ob Savinji je komemoracija potekala v petek, 28. oktobra. Pripravili so jo pri spomeniku žrtvam 2. svetovne vojne na Forštu. S pesmimi in recitacijami so nastopili učenci osnovne šole, učenci glasbene šole so zaigrali na citre, flavto in kitaro. Predsednica krajevne borčevske organizacije Polona Kramer je v govoru med drugim dejala, da je potrebno spomin na težke čase v naši zgodovini ohraniti zanamcem. V spremstvu praporščakov so predstavniki borčevske organizacije in župan Franjo Naraločnik prižgali sveče. Štefka Sem IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • Z AVTOM V POTOK • GASILCI POMAGALI PRI PRENOSU Lenart pri Gornjem Gradu: 31. oktobra ob 9.42 je voznica z osebnim avtomobilom zapeljala s cestišča v potok. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj dogodka, z vpojnimi sredstvi nevtralizirali razlite motorne tekočine in s tehničnim posegom vozilo izvlekli iz vode. Voznica je bila ob prihodu gasilcev že izven vozila in je sama poiskala zdravniško pomoč. Spodnja Rečica: 1. novembra ob 8.08 so gasilci PGD Rečica ob Savinji nudili pomoč reševalcem nujne medicinske pomoči iz Mozirja pri prenosu obolele osebe. • Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. ZAHVALA ob izgubi dragega očeta in dedija Mirka RAKA 18. 8. 1943 – 2. 11. 2022 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala PD Mozirje, KO ZB NOB Mozirje, bivšim sodelavcem BS Mozirje. Hvala cerkvi Mozirje, praporščakom, pogrebni službi Morana, pevcem Oljka, g. Marjanu. Posebna zahvala Špeli, Urški in Damjanu za vso pomoč. Hvala tudi vsem, ki ste se prišli poslovit in pospremit našega dedija na zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA AVTO NA STREHI Logarska Dolina: 1. novembra ob 12.04 je med vožnjo po cesti v Logarsko Dolino voznica z osebnim avtomobilom zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča zapeljala s ceste in se prevrnila na streho. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj dogodka, odklopili akumulator, postavili vozilo na kolesa in nevtralizirali iztekle tekočine. Voznica se je v nesreči lažje telesno poškodovala. Reševalci nujne medicinske pomoči iz Mozirja so jo oskrbeli in prepeljali v bolnišnico. • TATVINA PARFUMOV • MOTORIST PADEL IN SE POŠKODOVAL Iskreno se zahvaljujemo PGD Nazarje za hitro in požrtvovalno pomoč pri pogasitvi požara. Pavla, Andreja in Ivan Verdev Mozirje: 2. novembra v popoldanskem času so policisti prejeli obvestilo o tatvini parfumov v trgovini v Mozirju. Po pregledu posnetkov video nadzornega sistema in zbiranju obvestil so zoper osumljenca podali kazensko ovadbo na okrožno državno tožilstvo v Celju. Mozirje: 5. novembra okoli 20. ure je 32-letni voznik motornega kolesa v glavnem krožišču zaradi spolzkega vozišča izgubil oblast nad vozilom in padel. Zdravniško pomoč je iskal naknadno, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je huje telesno poškodovan, zato je ostal na zdravljenju v bolnišnici. Savinjske novice št. 45, 11. november 2022 27 Za razvedrilo 28 Savinjske novice št. 45, 11. november 2022 Za razvedrilo, Informacije OTROŠKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Jana Bauer: Kako objeti ježa Duhovita zgodbica pripoveduje o zadovoljnem ježu, ki ga nekega dne pograbi silna želja, da bi nekoga objel. A poiskati junaka, ki bi objel bodečega ježa, je lahko težava. Ubogi ježek se od razočaranja, ker nikakor ne pride do objema, uleže na tla in noče vstati. K sreči pa v gozdu živi tudi lisičje prebrisani Pipe lisjak … Avtorica Jana Bauer in ilustrator Peter Škerl sta za slikanico Kako objeti ježa, ki je izšla pri založbi KUD Sodobnost International, prejela nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 46. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): 2022 Savinjske novice št. 45, 11. november 2022 29 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 11. november Sobota, 12. november Nedelja, 13. november Torek, 15. november Sreda, 16. november Četrtek, 17. november Petek, 18. november ob 11.11. Trg osamosvojitve v Mozirju Martinovanje ob 16.00. Medgen borza na Rečici ob Savinji Javna zaključna predstavitev delavnice Digitalno kiparjenje ob 9.00. Bohačev toplar v Nazarjah Martinovanje in pohod iz Gornjega Grada k sv. Florjanu nad Gornjim Gradom ob 10.00. Športni park Mozirje ND Mozirje : NK Rogaška (st. cicibani U11) ob 11.00. Športni park Mozirje ND Mozirje : ND Dravinja (U10) ob 7.00. Zbor pri Risnekovem križu v Zavodicah Pohod na Prekopo nad Vranskim ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Malce zaskrbljen ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Medved in klobuk ob 18.00. Zbirka A. Videčnika v Mozirju Literarni večer s piscem kriminalk Avgustom Demšarjem ob 17.00. Knjižnica Ljubno Ura pravljic: Veveričji prepir ob 9.00. Prostori diabetikov v Mozirju Meritve krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka ob 16.00. Medgen borza na Rečici ob Savinji Izdelovanje voščilnic z veziljami ob 17.00. Sejna soba Društva upokojencev Mozirje Medobčinski turnir šahovske sekcije ob 18.30. Slomškova dvorana v Mozirju Predavanje Karla Gržana o tem, kako je kriza odlična priložnost ob 19.00. Medgen borza na Rečici ob Savinji Predavanje Kako čustva vplivajo na bolezni, telo in zdravje ob 9.00. Gasilski dom Mozirje Memorial Slavka Brinovška v pikadu (upokojenci) ŽIVALI – PRODAM Prodamo prašiče težke 120 – 180 kg, kupimo telice in krave za zakol; gsm 031 832 520. Prodam prašiče domače vzreje, različnih tež, možna dostava, Andrejeva kmetija; gsm 031 509 061. Prodam prašiče težke od 140 do 220 kg, možne tudi polovice; gsm 041 986 071. Prodam bikca čb, starega 10 dni; gsm 031 780 589. Prodam par kamerunskih ovac in mladega kamerunca ter nekaj jagnet in ovac; gsm 041 547 425. Prodam bikca rj/čb/čb, starega en teden; gsm 031 780 589. Telico simentalko staro 5 mesecev težko okoli 180 kg, prodam; gsm 070 870 321. 30 Prodam kamerunskega ovna starega 5 mesecev; gsm 041 754 808. Prodam telice stare 6-10 mesecev ter dve breji telici, cca 7 mesecev, od bika na paši; gsm 030 643 112. Prodam prašiče 25 – 250 kg, možna dostava; gsm 031 223 484. Prodam teličko limuzin, staro 3 tedne; gsm 041 216 648. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031 533 745. DRUGO – PRODAM Prodam pinjo za pranje črev, kotov mehurjev; gsm 041 287 976. Savinjske novice št. 45, 11. november 2022 OPREMA ZA PROIZVODNJO OKEN IN VRAT Poceni prodam stroje in opremo za proizvodnjo PVC oken in vrat, cena po ogledu in dogovoru; gsm 031 839 769. Gabrijela Marovt, Bočna 60, Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. Prodam šivalni stroj Pfaf, cena po dogovoru; gsm 051 640 063. Prodam alu platišča z gumami 185/55 R15, za fiat 500; gsm 068 691 924. Prodam kosilnico sip buher, brez hibija, širine 145 cm, cena 550 eur; gsm 070813-438. Prodam suhe bukove drve, klaftro, možen razrez in dostava; gsm 031 296 012. Prodam suha drva; gsm 031 698 055. Zaradi prenehanja dejavnosti prodamo mlekovod z pralnim avtomatom in novo črpalko, lahko tudi po delih; gsm 051 364 174. Nove napajalnike za govedo, črne, ugodno prodam; gsm 051 364 174. VOZILA – PRODAM Prodam VW golf 2.0 TDI 4motion, 2010 letnik; gsm 031 726 849. Prodam nissan juke, 1.6 bencin, avtomatik, letnik 2015, 69.000 km, cena, 14.000 eur; gsm 041 783 528. DRUGO – PODARIM Podarim moško in žensko kolo rog na prestave v voznem stanju; gsm 041 214 259. DRUGO – KUPIM Traktor in ostale kmetijske stroje kupim; gsm 041 259 810. Kupim seno v balah, kockah ali refuzi; gsm 051 428 737. Naročnik objave: Vesna, Ravenska vas 38, 1410 Zagornje ob Savi Oglasi Savinjske novice št. 45, 11. november 2022 31