-^T^	I NARODNA EV
fttf M M I UNIVERZITETNA TfJPl KNJIŽNICA
Knjižničarske novice
letnik 23, številka 9	september 2013
V tej številki:
Prodaja knjig v Gozdarski knjižnici z uvedbo nove tehnologije
Na tradicionalnem posvetu v Opatiji 2013
Knjižnica - igrišče znanja in zabave
Otvoritev prireditvenega prostora ob Knjižnici Ivana Potrča Ptuj združena s proslavo ob 10-letnici bibliobusa V petek, 13. 9. 201
1
4
5
7
Misija: diplomska naloga v Mestni knjižnici Ljubljana
Glasbe sveta kot dediščina človeštva 11
Delilca duše Maruške Slavec
11
Od Atile do Rexa
13
9
STROKOVNE TEME
Prodaja knjig v Gozdarski knjižnici z uvedbo nove tehnologije
Razmah informacijske znanosti in tehnologije je posegel na vse stopnje izobraževanja. Tako v šolah informacijsko tehnologijo že dobro izkoriščajo kot podporo poučevanju in v nekaterih segmentih tudi za podporo administrativnemu delu. Tudi v knjižnicah, ki so pomemben del izobraževalnega procesa, delo in iskanje informacij s strani knjižničarjev in uporabnikov poteka s podporo informacijske tehnologije. Smatramo, da je informacijsko podprtje procesov pomembno in potrebno, saj informacijska tehnologija omogoča veliko sprememb (Kovačič in Bosilj Vukšic, 2005), pri tem pa se zavedamo, da zgolj samo uvedba informacijske tehnologije ni dovolj, potrebna je njena usmerjena uporaba, da bo njen vpliv učinkovit (Cerovšek, 2012).
V letu 2010 smo v Gozdarski knjižnici pridobili nove prostore, tako sedaj delujemo na dveh lokacijah, na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire (enota BFGO) in na Gozdarskem inštitutu Slovenije (enota GIS). Hkrati z ustanovitvijo dveh enot na različnih lokacijah se je razvila tudi ideja, da bi se na enem mestu združila prodaja knjig različnih izdajateljev (Slika 1); idejo smo posvojili knjižničarji ob reorganizaciji poslovanja.
Prodaja knjig nekoč ...
Ideja vzpostavitve prodaje na enem mestu je bila potrebna, saj v dveh sosednjih stavbah deluje več gozdarskih ustanov, ki se ukvarjajo tudi z izdajanjem knjig (Slika 1). Postopek nakupa omenjenih knjig je bil za kupca precej neugoden, zahteval je dodatne poti, veliko časa in natančno informacijo o založniku želene knjige.
Do leta 2010 se je prodaja gozdarske literature izvajala le pri založnikih:
•	v občasno odprti pisarni Zveze gozdarskih društev Slovenije (ZGDS), v sklopu katere deluje Gozdarska založba in izdaja strokovno literaturo; kupec se je moral osebno zglasiti v njihovi, nekaj ur tedensko odprti pisarni in
•	v oddelčnem referatu za študente (če je bil izdajatelj BFGO), kjer so bili na voljo predvsem učbeniki, za nakup katerih se je kupec zglasil v referatu za študente, kjer so mu izdali položnico (spisano na roke), nato je uporabnik poravnal položnico na banki, pošti ali preko spletne banke, se s potrdilom o plačilu ponovno zglasil v referatu, kjer so prevzeli potrdilo o plačilu in izdali knjigo.
Slabosti prejšnjega poteka prodaje:
•	več lokacij:
-	kupec je glede na izdajatelje moral izbrati pravi postopek; kupec ni bil vedno seznanjen z izdajateljem in različnimi delovnimi časi;
•	veliko pretečenega časa med oddajo zahtevka za nakup in prevzemom knjige:
-	v primeru, ko je kupec kupoval literaturo, izdano s strani Oddelka, in jo želel prejeti še isti dan, je bilo potrebno obiskati najbližjo pošto ali banko, ki sta od Oddelka oddaljeni minimalno 15 min hoje; tako je kupec porabil vsaj 35 min, če ne upoštevamo še delovnega časa bank ter gneče na plačilnih okencih;
-	ravno tako je preteklo 2-3 dni pri naročilu literature, katero se je dobavljalo po pošti;
•	prevzem kupljenih knjig naknadno.
Potreba po izboljšanju se je kazala že dalj časa, predvsem zaradi vseh naštetih slabosti. Lahko bi rekli, da je bil postopek nefunkcionalen zaradi zapletenosti in velike porabe časa (Hammer in Champy, 1995). Zato smo se ob izgradnji nove enote knjižnice odločili za nov postopek, bolj prijazen za uporabnike in ki bo potekal na eni lokaciji.

4 I




ViM PÓdítíénlk.
j,'
i
V echa ppl S3: \
BFGO E \	^
\
_^__
A
T
C.

Slika 1: Lokacije ustanoviteljev in založnikov
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
1
obseg uradnih ur oziroma ur odprtosti, knjižnično osebje pa je že seznanjeno z obstoječo literaturo.
Knjižnica je predhodno že imela izkušnje z gotovinskim poslovanjem, zaračunavanjem zamudnin in članarin (od leta 2005), kar se je izvajalo s pomočjo sistema COBISS, gotovinsko poslovanje pa je bilo vezano na računovodstvo GIS. Težava je bila spoštovanje računovodskih standardov in zakonodaje. Predvsem se je konstantno zatikalo na dveh področjih: zagotovitev dovolj menjalnega drobiža in vsakodnevno polaganje gotovine na banko. Zaradi naštetih težav smo se odločili za vzpostavitev negotovinskega poslovanja.
Dogovarjanja med vsem vpletenimi ustanovami / založbami so definirala naslednje pogoje:
•	prodaja knjig na enem mestu (v knjižnični enoti BFGO, na izposoji, ki ima najdaljši čas odprtosti),
•	nakup knjige naj bo za kupca izveden z enim obiskom knjižnice (takojšnja predaja kupljenega gradiva),
•	vse poslovanje naj bo brezgotovinsko,
•	v knjižnici je že vzpostavljen sistem pobiranja članarin in zamudnin preko sistema COBISS/ Izposoja, ki je vezan na računovodstvo GIS, saj je GIS ustanova, ki je podpisnica pogodbe z IZUM-om,
•	prodaja knjig študentom Biotehniške fakultete (v nadaljevanju BF) se mora vršiti preko računa BF, na ta način se lahko kontrolirano omogoči cenejši nakup za študente,
•	POS terminal se veže na račun GIS, račune za poslovanje s POS terminalom se izstavlja preko sistema COBISS,
stroške provizij POS terminala je prevzela Gozdarska knjižnica, • ustanove so se medsebojno dogovorile, da si bodo mesečno medsebojno poračunavale izvedeno prodajo in si pri tem še dodatno znižale cene za razliko v višini DDV-ja, ki ga medsebojno ne morejo poračunati z vstopnim DDV-jem,
•	dodatno se je knjižnica zavezala, da bo vzpostavila prodajo naslovov zanimivih gozdarskih knjig drugih slovenskih založnikov.
... in prodaja danes
Po vseh opravljenih dogovorih in izvedenih pravnih in internih postopkih danes prodaja literature poteka na enem mestu, z enim obiskom s strani kupca in brezgotovinsko.
Ko se kupec odloči za nakup literature, se oglasi v knjižnični enoti BFGO.
•	Če je uporabnik redni študent BF in želi ob nakupu uveljaviti študentski popust, se identificira z veljavno študentsko izkaznico. Osebje preveri in vnese potrebne podatke v Študentski informacijski sistem (v nadaljevanju ŠIS). Nato študentu izda račun z rokom plačila in knjigo. Študent račun poravna naknadno. V kolikor računa ne poravna v roku, se mu v ŠIS-u onemogočijo nekatere aktivnosti, npr. prijave k izpitom, izterjavo dolga pa prevzame računovodstvo BF.
•	V primeru, da uporabnik ni redni študent BF, ni potrebno, da je včlanjen v knjižnico. Prodaja literature poteka preko računa GIS. V knjižnici se vnesejo podatki za izdajo računa v sistem COBISS, izda se račun, plačilo pa se izvede preko POS terminala. Kupec takoj prejme kupljeno gradivo, račun in POS potrdilo o plačilu.
Knjižničarji so delno prevzeli tudi promocijo knjig v prodaji. Seznam knjig v prodaji je dostopen na spletni strani, o novostih se obvešča preko družbenih omrežij.
Zaradi prodaje knjig je knjižničarju - izposoje-valcu dodana nova naloga. Ob dejstvu, da smo istočasno vpeljali tudi izposojo in vračanje gradiva preko knjigomata, pa naloga ne predstavlja večje obremenitve.
Pridobitve
•	Ena lokacija prodaje (knjižnica-izposoja):
-	uporabniku ni potrebno več izbirati ustreznega postopka za nakup literature glede na izdajatelja, odpravljen je vmesni obisk banke ali pošte.
•	Negotovinsko poslovanje:
-	knjižnica nima več težav z gotovinskim poslovanjem;
•	Manjša poraba časa med oddajo zahtevka za naročilo in prevzemom literature. Izdaja literature je izvršena takoj, kupec z enim obiskom že opravi nakup.
Vrzeli
•	Dva informacijska sistema: glede na status uporabnika mora prodajalec uporabiti določen informacijski sitem - za študente ŠIS, za ostale uporabnike pa COBISS.
•	Nepovezanost sistemov: ker informacijska sistema nista povezana, je potrebno za mesečna poročila še vedno zbirati podatke iz dveh virov. Podatki za pripravo mesečnega poročila
2
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
o nakupu literature se sedaj pridobivajo iz sistemov ŠIS in COBISS. Gozdarska knjižnica ob koncu meseca pripravi poročilo o poslovanju, ki vsebuje natančne podatke z naslovi, količinami in vrednostjo prodanih knjig po posameznem izdajatelju, in pripravi seznam potrebnih poračunov med ustanovami, na podlagi katerih računovodstva izdajateljev pripravijo ustrezne račune za medsebojne poračune.
•	Pri medsebojnem poračunanju prodaje je potrebno obračunavati DDV, kar knjižnici (in posledično ustanoviteljem) predstavlja dodaten strošek. Izdajatelji so se zavoljo boljše prodaje dogovorili v dobro kupca, ki je običajno iz gozdarske stroke ali študent, o dodatnem rabatu.
•	Uvedba POS terminala prinaša tudi stroške provizije, katere je prevzela knjižnica (oziroma ustanovitelji).
•	Ustrezna izbira informacijskega sistema s strani prodajalca (knjižničarja). Ob prodaji knjig rednemu študentu je potrebno v - ŠIS-u izvesti kar nekaj dodatnih, časovno zamudnih aktivnosti.
Zavedamo se, da informacijsko podprt postopek prodaje knjig še ni idealen - ne toliko za kupce, kot za prodajalce (knjižničarje), uporabnike sistemov.
Plačevanje zamudnin
V knjižnici poteka, poleg negotovinske prodaje knjig, tudi negotovinsko zaračunavanje zamudnin in članarin (preko sistema COBISS in preko računa GIS). Tako vsem knjižničnim uporabnikom, ki so dolžni poravnati zamudnino zaradi prekoračitve roka vračila gradiva ali poravnati članarino, knjižničar preko sistema COBISS/ Izposoja izda račun in uredi plačilo preko POS terminala. Tako tudi plačevanje drugih obveznosti poteka negotovinsko in je knjižnica razbremenjena poslovanja z gotovino.
Zaključek
Prikazana rešitev ni idealna, je pa v obstoječih pogojih, ko je knjižnica razpeta med dvema institucijama, med dvema pravnima osebama, dvema računovodstvoma, optimalna. Rešitev je v nadgradnji in povezavi dveh informacijskih sistemov, ki pa sta žal različnih ponudnikov in praksa kaže, da to (še) ni mogoče. Morda je rešitev v tem, da se v enega od informacijskih sistemov doda posebni modul za prodajo, kjer ni pomembno ali je uporabnik študent ali ne. Tako bi imeli podatke zbrane na enem mestu in ob pripravi mesečnih poročil ne bi bilo potrebnega združe-
vanja podatkov, a težava s poračuni DDV-ja bi ostala.
Razvija se tudi ideja, da bi se uvedlo nakup literature preko spleta oziroma e-prodaja, kjer bi naročnik opravil naročilo in plačilo preko spleta, literatura pa bi bila dostavljena po pošti. Za kupca v tem primeru ne bi bilo omejitve z obratovalnim časom knjižnice, saj fleksibilnost interneta omogoča naročanje 24 ur dnevno, trgovanje preko spleta pa mora biti hkrati privlačno in zanesljivo (Avlijaš, 2010). Seveda ima tudi to svoje zahteve, saj so za e-poslovanje potrebni posebni pogoji, kot so: varnost, cetificiranje, pooblastitev in drugi potrebni procesi (Kovačič in Bosilj Vukšič, 2005) ter služba za informatiko, ki je pri nas nimamo, saj je informatika prenesena na zunanjega izvajalca.
Morda je kdo pomislil, zakaj je potrebno knjižničarje obremenjevati s prodajo knjig? Dejstva so nam znana. Knjižničarji se že vrsto let preusmerjamo v nove naloge, vezane na zagotavljanje e-dostopnosti gradiva in informacijsko opismenjevanje, naloge, ki so našim financerjem težje vidne. Po drugi strani moramo obdržati tudi oseben stik z našimi uporabniki in prodaja knjig je ena izmed možnosti. Ker podatkov o višini prodaje pred uvedbo prodaje v knjižnico nimamo, ne moremo objektivno zaključiti, da se je prodaja knjig povečala. Lahko le verjamemo založnikom, da se je povišala. Knjižničarke v Gozdarski knjižnici opažamo tudi trend kupovanja knjig kot daril.
Maja Božič
Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire in Gozdarski inštitut Slovenije
maja.bozic@gozdis.si in 3 Helena Erika Rojc Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in
obnovljive gozdne vire helenaerika.rojc@bf.uni-lj.si
Literatura
1.	Avlijaš, R. (2010): Elektronsko poslovanje. Singidunum revija, 7 (2), 321-328.
2.	Cerovšek, M. (2012). Vzvodi informatike za rast in razvoj organizacije. Organizacija, 45 (1), A27-A35.
3.	Hammer, M. in Champy, J. (1995). Preurejanje podjetja: manifest revolucije v poslovanju. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
4.	Kovačič A. in Bosilj Vukšič V. (2005). Management poslovnih procesov: prenova in informatizacija poslovanja s praktičnimi primeri. Ljubljana: GV Založba.
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
POROČILA
Na tradicionalnem posvetu v Opatiji 2013
13. dnevi specialnih in visokošolskih knjižnic: knjižnice, kam in kako naprej? Opatija, 15.-18. maj 2013
Dnevi specialnih in visokošolskih knjižnic v Opatiji 2013 so bili trinajsti po vrsti, ponovno v Opatiji v maju v odlični organizaciji Hrvaškega knjižničarskega društva (HKD), Sekcije za visokošolske in specialne knjižnice, Sveučilišne knjižnice Rije-ka in Nacionalne i sveučilišne knjižnice Zagreba. Tema letošnjega srečanja je bila Knjižnice, kam in kako naprej?, ki je imela štiri podteme: Usposabljanje uporabnikov; Članstvo v EU: knjižničarji, kje smo?; Produktivnost znanstvene skupnosti; Knjižnice v času recesije: kako preživeti?. Na posvetovanju je sodelovalo več kot sto udeležencev iz Hrvaške, Srbije, Slovenije itd. Slovenski udeleženci s prispevki so bili Igor Zemljič, predsednik Sekcije za specialne knjižnice ZBDS, Miro Pušnik, direktor CTK, Hedvika Pavlica Kolman, predsednica Sekcije za visokošolske knjižnice ZBDS.
V okviru podteme Usposabljanje (izobraževanje) uporabnikov
4
je bilo izpostavljeno, kako se knjižničarji zavedajo svoje vloge na tem področju in nujnosti delovanja v svojih inštitucijah kot partnerji pedagoških in raziskovalnih delavcev v procesih informacijskega opismenjevanja. Razpravljalo se je o nivoju informacijske pismenosti študentov na podlagi izbranih in indikativnih primerov slovenskih in hrvaških knjižnic ter teoretičnih vprašanj, vidikov.
V organizaciji Komisije HKD za obrazovanje i stalno stručno usavršavanje je bila organizirana okrogla miza na temo Razvijanje informacijske pismenosti - knjižnice kot izobraževalni centri, kjer so bili predstavljeni primeri dobre prakse iz knjižnic Filozofske fakultete v Zagrebu, Inštituta Ruder Boškovic iz Zagreba ter Sveučilišne knjižnice Rijeka. Po aktivni razpravi se je pokazala potreba po izdelavi standardov informacijske pismenosti na nivoju HKD.
Glede na nedavno priključitev Hrvaške Evropski uniji je bil dan poseben poudarek vlogi hrvaških visokošolskih in specialnih knjižnic v novem evropskem okolju ter možnosti sodelovanja z evropskimi knjižnicami. V tem okviru se je razpravljalo o zakonskih predpisih v Evropski uniji in pridobivanju obveznega izvoda, predpisih in standardih sodobnega poslovanja knjižnic pri nabavi in medknjižnični izposoji. Predstavljen je bil model konzorcijske nabave v Sloveniji (CTK, Miro Pušnik).
Produktivnost znanstvene skupnosti in vloga knjižnic pri tem je bila tema več delavnic in okroglih miz. Kakovostna delavnica Bibliometrija - med politiko, znanostjo in knjižničarstvom
je prikazala pravilno uporabo merskih kazalcev in strategije poizvedb po bazah. Izpostavljeno je bilo vprašanje, ali se morajo knjižnice v to vrsto dejavnosti vključiti ali ne. Zaradi vse večje rabe elektronskih virov informacij, so zlasti baze
ÎRAND
■OTEL ■RIATK
Slika 1: Miro Pušnik
Kako je nastajal, nastal in v prvih petih letih deloval Zgodovinski indeks citiranosti na portalu 5ISTORY
Slika 2: Hedvika Pavlica Kolman
Slika 3: Igor Zemljič
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
Slika 4: Obisk knjižnice	Slika 5: Gradski muzej Senj
citiranosti, indeksiranje, biblio-metrija in analiza produktivnosti objav postale nujen del poslovanja visokošolskih in specialnih knjižnic. Zaposleni jih nujno potrebujejo za napredovanje v nazive.
Številna predavanja so se odvijala v kontekstu knjižnic v recesiji. Ponujali so primere dobre prakse in kako se uspešno znajti v kriznih časih.
V okviru posterske sekcije so avtorji svoja dela tudi ustno predstavili, kar se je pokazalo za zelo uspešno. Na posvetu je bil predstavljen zbornik prejšnjih, 12. dnevov iz 2011, zbornik s tega posvetovanja bo predstavljen leta 2015.
Organizacija posveta je bila na visokem nivoju, predavanja so se večinoma odvijala paralelno, tako da je bilo včasih težko izbrati. Udeleženci so lahko poslušali 36 predavanj, pet delavnic, dve okrogli mizi in videli 18 posterjev. Posvet je pokazal, da se visokošolske in specialne knjižnice uspešno odzi-
Slika 6: Valvasor
vajo na spremembe v času in prostoru.
Prijetna so bila druženja med predavatelji in udeleženci v odmorih, na svečani večerji in na izletu v Senju. Tam je Grad-ska knjižnica pripravila prisrčen sprejem. Poseben vtis je pustil obisk več kot 200 let stare šolske knjižnice Srednje škole Pavla Rittera Vitezovica. Zanimiv je bil obisk Gradskog muzeja Senj z več zbirkami, ki se nahaja v prekrasni palači iz XIV. stoletja in trdnjave Nehaj, simbola mesta Senj iz 1558, kjer smo si ogledali razstavo senjskih uskokov, heraldično dediščino in užili prekrasen razgled po otočkih.
Violetta Bottazzo in
Hedvika Pavlica Kolman
ZBDS
■ x	1 1 V ■	i . i VV	■	■	I
Knjižnica - igrišče znanja in zabave
POROČILA
Letošnje že 9. strokovno posvetovanje z mednarodno udeležbo Knjižnica - igrišče znanja in zabave v organizaciji Gradske knjižnice »Ivan Goran Kovačic« iz Karlovca in Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto je minilo v znamenju aktualnih družbenih sprememb.
Povabljeni strokovnjaki s področja bibliotekarskih znanosti, pedagogike, sociologije in psiholo-
5
gije iz Slovenije in Hrvaške so v Termah Dolenjske Toplice dva dni razpravljali na temo »Knjižnica kot dejavnik družbenih sprememb«. Vsak s svojega vidika so se spraševali, ali v knjižnicah obvladujemo spremembe, ki jih prinaša čas globalne krize in kako učinkovito smo knjižnice prilagodile svoje dejavnosti trenutnim razmeram v družbi. Ali smo knjižnice kljub vsemu ohranile vlogo stabilne in zaupanja vredne ustanove in ali storimo dovolj na področju
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
spodbujanja državljanov k pokončni drži in aktivnemu državljanstvu? Knjižnica je v sodobni družbi namreč tisti prostor, ki odslikava in aktivno sooblikuje sodobno družbo. Dostopna, povezana z lokalnim okoljem in prebivalci vseh generacij, naj bi s svojim širokim spektrom aktivnosti v vseh razmerah in obdobjih podpirala izobraževalne, kulturne, informacijske in socialne potrebe okoliških prebivalcev.
V uvodnem teoretskem sklopu predavanj nam je dr. Ana Vogrinčič Čepič iz ljubljanske Filozofske fakultete predstavila svoje poglede na posledice aktualnih družbenih sprememb v knjižničnih praksah in posledično tudi možna tveganja in izzive novodobne preobrazbe knjižnic. Sanja Gosta Jerman iz Gimnazije Karlovac je govorila o izzivih raziskovalnega dela in predstavila raziskovalne projekte, ki so se jih z učenci lotili pri pouku psihologije in nazorno prikazujejo stanje v sodobni družbi. Dragica Turjak iz Mariborske knjižnice je poudarila predvsem prispevek knjižnic h kvaliteti bivanja prebivalcev, saj predstavljajo osnovno kulturno infrastrukturo z močno poudarjenim informacijskim in socialnim poslanstvom. Bistveno je, da v času krize pomen in dodano vrednost knjižnic prepoznajo tudi lokalne skupnosti kot ustanoviteljice knjižnic ter še naprej zagotavljajo ustrezne pogoje za njihov obstoj in delovanje. Miroslav Katic iz Gradske knjižnice »Ivan Goran Kovačic« Karlovac je poudaril vlogo knjižnic v razvoju deliberativne demokracije. V času globalizacije je namreč pomembna naloga knjižnic, da spodbujajo informiranost in demokratsko participacijo okoliških prebivalcev. Njegove misli je v nadaljevanju razvijal tudi pisatelj in aktivist Lenart Zajc, ki je spregovoril o nujnosti aktivnega državljanstva pri demokratizaciji družbe. Knjižnice se po njegovem mnenju v reševanje krize lahko vključijo kot prostori srečevanja civilnih iniciativ in točke, ki generirajo državljansko in kulturno zavest.
Primeri dobrih praks so nazorni dokaz, da je dejavnost knjižnic izredno pestra in, da smo knjižničarji izredno socialno angažirani. Sanja Bunic iz Knjižnice grada Zagreba je spregovorila o knjižnicah kot delu socialne mreže, ki skrbi za brezdomce in na podlagi lastnih izkušenj nanizala smernice nadaljnjega dela z brezdomci. V njihovi knjižnici namreč že več kot tri leta ponujajo različne storitve brezdomcem, med drugim so se lotili projekta Knjigom do krova (S knjigo do
strehe), katerega glavni namen je bil spodbujanje zaposlovanja brezdomcev.
V Mestni knjižnici Ljubljana so za brezposelne uvedli storitev Borza dela, ki za uporabnike na svoj način pomeni tudi stičišče novih možnosti in priložnosti. Prednosti storitve je predstavila Lil-jana Pahor, ki pravi, da si za posameznega uporabnika vzamejo toliko časa kot ga le-ta potrebuje. Uporabnikom nudijo predavanja, delavnice in informacije s področja trga dela, karierni coaching, svetovanje, motiviranje, pomoč pri iskanju zaposlitvenih oglasov, pisanju prošenj in življenjepisov itd.
Nevladne organizacije predstavljajo vse pomembnejši element pri zagotavljanju večje demokratičnosti družbe in višje kakovosti življenja prebivalstva. Vlogo nevladnih organizacij v času družbenih sprememb je udeležencem predstavila Maja Žunič Fabjančič iz Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Poudarila je predvsem pomen sodelovanja in povezovanja med različnimi akterji pri doseganju večje učinkovitosti ter zagotavljanju uporabnikom prijaznih in kakovostnih storitev. V društvu so se denimo aktivno lotili dela z marginalnimi skupinami kot so Romi in priseljenci, med njimi še posebej albanske ženske. V povezovanju nevladnih organizacij s knjižnicami vidi velik potencial, ki bi ga bilo potrebno v prihodnosti bolje izkoristiti.
Udeleženci srečanja smo spoznali tudi Knjižnico tete Rose, ki je prav posebna knjižnica. Kot je povedala Urška Breznik iz mariborskega zavoda Pekarna magdalenske mreže, je namenjena vsem, ki jih zanimajo radikalne družbene spremembe in družbeno kritična misel za konstruktivno preoblikovanje naše družbe v bolj mislečo, dejavno in pravično. Svojim uporabnikom nudi družbeno angažirano, uporniško in radikalno literaturo, ki jo bralec s težnjami po revolucionarnem angažmaju težje ali pa sploh ne more najti v drugih knjižnicah.
Maja Klisuric in Draženka Robotic iz Gradske knjižnice Samobor sta predstavili nekaj njihovih zanimivih projektov, v katere so vključili svoje uporabnike in dokazali, da je knjižnica tudi pomembno informacijsko-kulturno središče ter razbili stereotipe o knjižničarjih kot nezanimivih in strogih ljudeh. Posneli so humoristični film ob
6
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
Slika 1: 16. in 17. septembra 2013 se je v Termah
Dolenjske Toplice odvijalo že 9. strokovno posvetovanje Knjižnica - igrišče znanja in zabave v organizaciji Gradske knjižnice »Ivan Goran Kovačic« iz Karlovca in Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto
110. obletnici knjižnice, pripravili kviz z naslovom Tko je najveci Beatlemanijak, s katerim so predstavili del svoje glasbene zbirke, izdali svoj časopis Knjigomat in imeli celo radijsko oddajo z istim imenom.
Kot zadnji sta nam Božena Kolman Finžgar in
Silva Kos iz Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica predstavili projekt Kdo je napravil
Vidku srajčico, ki ga izvajajo v sodelovanju s tamkajšnjim centrom za socialno delo in je namenjen spodbujanju branja v rejniških družinah. Rejniške družine so pogosto v svojem okolju nerazumljene, otroci, za katere skrbijo, pa otroci s posebnimi potrebami, zato je vloga knjižnice pri njihovem vključevanju v družbo in povezovanju z okoljem izredno pomembna.
Namen strokovnega posvetovanja je bil osvetliti temo Knjižnica kot dejavnik družbenih sprememb z različnih vidikov in opozoriti na problematiko, ki se je moramo v knjižnicah vse bolj zavedati in ji prilagoditi naše dejavnosti. Knjižnice moramo ostati nevtralni prostor odprt za vse družbene skupine in generacije. Ostati prostor, ki odslikava in aktivno sooblikuje sodobno družbo ter ustvarja in spodbuja državljansko in kulturno zavest. Dokazali smo, da smo knjižničarji inovativni, prilagodljivi, predvsem pa srčni z močno razvitim občutkom za druge ter tako nepogrešljiv del naše družbe. Organizatorji upamo, da smo s posvetovanjem načeli temo, ki bo aktualna tudi v prihodnje in se bo kot predmet razprave razvijala tudi na prihodnjih strokovnih srečanjih.
Bojana Medle Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
POROČILA
Otvoritev prireditvenega prostora ob Knjižnici Ivana Potrča Ptuj združena s proslavo ob 10-letnici bibliobusa
V petek, 13. 9. 2013, je bila svečana otvoritev prireditvenega platoja ob eni najlepših slovenskih in evropskih knjižnic, ki je bila združena s praznovanjem desetletnice, odkar občine s Ptujskega obiskuje sodoben bibliobus.
Na osnovi dognanj o urbanistični zasnovi zahodnega predela srednjeveškega mesta Ptuja lahko sklepamo, da severna linija skrajnega zahodnega krila Malega gradu predstavlja smer prvotne srednjeveške ulice, ki je vodila čez današnji Sončni park proti Matildinem dvoru, to
7
Slika 1: Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali razstavo, ki jo je pripravila vodja Oddelka potujoče knjižnice Tjaša Mrgole Jukič (foto: Langerholc)
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
Slika 2: Mladi pevci šol, ki jih obiskuje bibliobus, so s prepevanjem pesmi o knjigah in branju simbolično ponazorili poslanstvo bibliobusa (foto: Langerholc)
Vrednost investicije od leta 2011 pa do zaključka v letošnjem letu je znašala	približno
118.000,00 €. Vsa potrebna sredstva je zagotovila Mestna občina Ptuj. 23. avgusta 2013 je Upravna enota Ptuj izdala uporabno dovoljenje.
8
je jugozahodnemu traktu današnjega Dominikanskega samostana, in naprej proti rimskodob-nemu mostišču, ki je bilo v tem času najverjetneje še v uporabi. Območje ureditve platoja je predstavljal vrt Malega gradu.
Vse od leta 2000, odkar je knjižnica na lokaciji Prešernove ulice, so tekla prizadevanja za ureditev jugozahodne ploščadi ob knjižnici. Leta 2011 so bila prvič v proračunu Mestne občine Ptuj zagotovljena sredstva in izvedene geomehanske raziskave, ki so dale osnovne podatke za pripravo potrebne dokumentacije. V letu 2012 je bila kot prvi korak urejena zelenica in pločniki na južnem delu objekta, pričeta pa je bila tudi priprava dokumentacije za izvedbo del, ki so zajemala izvedbo utrjenega platoja za prireditve, ureditev pešpoti mimo muzeja in do stanovanjskih stavb ter ureditev zelene parkovne površine.
V letu 2013 so bila izdana vsa potrebna soglasja ter gradbeno dovoljenje. Kot izvajalec del je bilo izbrano Podjetje GP Projekt ing, d.o.o., ki je z deli pričelo sredi junija in jih zaključilo v dogovorjenem roku, torej sredi avgusta.
Otvoritev platoja je bila združena s praznovanjem desete obletnice, odkar občine Upravne enote Ptuj obiskuje sodoben bibliobus. Stoji na 51 postajališčih v Mestni občini Ptuj in v občinah Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Sveti Andraž, Trnovska vas, Videm, Zavrč ter Žeta-le. Ob tej priložnosti smo pripravili razstavo, ki nazorno prikazuje razvoj potujočega knjižničarstva na Ptujskem.
In kakšni so začetki potujoče knjižnice na Ptujskem? Prvi je idejo za potujočo knjižnico imel Andrej Kovač že leta 1958. Takoj so pričeli s pripravami. Takratna šola za lesarske vajence je izdelala dva kovčka, prirejena za hrambo knjig, in le -ta sta še istega leta »odpotovala« v Vitomarce ter nato v Naraplje. To sta bili prvi »postajališči« potujoče knjižnice na Ptujskem, ki sta se selili od vasi do vasi. Leta 1972 je delo v Potujoči knjižnici prevzel višji knjižničar Simon Petrovič, so pa bila to še leta, ko je v tovarnah in po vaseh, predvsem v kulturnih domovih, domovalo kar nekaj knjižnic.
O prvi pravi potujoči knjižnici pa lahko govorimo od leta 1996 naprej, ko se je oddelek preselil
v Prešernovo ulico, nabavljen pa je bil tudi bibliokombi.
Sodobna zgodovina potujoče knjižnice se piše z nakupom bibliobusa v letu 2003. K nakupu je pristopilo 13 občin, tri pa so se pridružile leta 2008. Danes bibliobus obiskuje vse občine, ki jih knjižnica pokriva s svojo dejavnostjo. Bibliobus je znamke Mercedes Benz Atego in naenkrat sprejme do 6.000 enot knjižničnega gradiva. Vozi po posebnem urniku od ponedeljka do vključno četrtka, petek pa je namenjen urejanju bibliobusa in dopolnjevanju zbirke. V Oddelku potujoče knjižnice je nekaj manj kot 49.000 enot gradiva, ki je namenjeno bralcem vseh starosti. Bibliobus na leto prevozi okrog 8.000 kilometrov in ima približno 1.600 aktivnih članov, ki opravijo več kot 90.000 transakcij v enem koledarskem letu. Vrednost investicije je v času nakupa znašala 50.532.000,00 SIT, kar je danes približno 211.000,00 EUR. Polovico zneska so prispevale občine, polovico pa Ministrstvo za kulturo. Bibliobus danes ustreza vsem sodobnim standardom potujoče knjižnice in omogoča dostop do knjižničnega gradiva približno 69.000 prebivalcem občin, ki jih knjižnica s svojo dejavnostjo pokriva.
Da je knjižnica vpeta v okolje, v katerem deluje, dokazuje tudi kulturni program ob otvoritvi, v katerem so pod vodstvom Jasne Drobne zapeli mladi pevci, učenci vseh osnovnih šol s Ptujskega.
Matjaž Neudauer Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
PREDSTAVLJAMO
Misija: diplomska naloga v Mestni knjižnici Ljubljana
Ob besedni zvezi »diplomska naloga« se nam prebudijo zelo različni spomini; bolj ali manj pozitivne izkušnje s pripravo lastne diplomske naloge ali diplomske naloge naših otrok ali znancev. Zaposleni v splošnih knjižnicah imamo poleg tega tudi različne izkušnje, neposredno povezane z našim strokovnim delom, tako v okviru referenčne dejavnosti kot tudi v okviru izobraževanja uporabnikov.
S področja referenčne dejavnosti se večini knjižničarjev utrnejo spomini na uporabnike, ki se na nas obrnejo za priporočila gradiva, pomoč pri iskanju po spletnih bazah podatkov, bodisi za lastne diplomske naloge, bodisi za diplomske naloge svojih otrok, vnukov, bratov ali prijateljev. Tako knjižničarji pri delu z bralci, ki se lotevajo pisanja diplomskih nalog, pogosto ugotavljajo, da imajo le-ti premalo znanja o iskanju gradiva, dostopih do gradiva, o ločevanju med relevantnimi in nerelevantnimi viri in nasploh premalo znanja in informacij o pisanju tekstov, kot so diplomske naloge.
V	okviru izobraževanja uporabnikov smo problematiko pisanj diplomskih nalog zaznali tudi v okviru različnih dejavnosti Centra za vseživljenj-sko učenje Mestne knjižnice Ljubljana. V Središču za samostojno učenje se je izkazalo, da so zelo dobro obiskane delavnice uporabe PowerPointa, pravopisa in Excela, uporabniki so potrebovali tudi informacije o napredni rabi Worda ipd., na Borzi znanja so uporabniki povpraševali po znanjih tehničnega urejanja diplomskih nalog, lektoriranja, pomoči pri statističnih obdelavah in pripravi spletnih anket. Na Borzo dela pridejo številni uporabniki v zrelih letih, ki jim do zaključka študija manjka samo še diplomska naloga in so že »tako ven iz tega«, da ne vedo, kako in kje bi s pisanjem začeli. Borzo dela pa obiščejo tudi mlajši iskalci zaposlitve, ki po končanju vseh študijskih obveznosti iz različnih razlogov ne najdejo volje za pisanje naloge, in več uporabnikov, ki pomoč in motivacijo za pisanje iščejo v obliki kariernega coachinga.
V	letu 2011 se je pokazala možnost razvoja izobraževalnega programa, ki bi celovito odgovoril na zaznane potrebe. Ministrstvo za šolstvo in šport, zdajšnje Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, je objavilo razpis Javni razpis za programe splošnega neformalnega izobraževanja odraslih od 2012 do 2014/I.
sklop. V Mestni knjižnici Ljubljana smo oblikovali program Misija: diplomska naloga in CDI Univer-zum (Center za dopisno izobraževanje Univer-zum) je kot prijavitelj oddal program. V izvedbo programa so vključeni tudi drugi partnerji, in sicer Socialna akademija, Zavod Antona Martina Slomška, Miška, d. o. o., Kreatis, informacijske in promocijske storitve, ki sodelujejo na področju promocije, referenc in izvajanja programa. V okviru MKL za zbiranje prijav, koordinacijo in organizacijo programa skrbi Borza dela.
Na podlagi ugotovljenih potreb smo v Mestni knjižnici Ljubljana oblikovali 50-urni izobraževalni program Misija: diplomska naloga. Glavni cilj programa je razvoj znanj in spretnosti za učinkovito delo v okoliščinah, v katerih posameznik pripravlja, piše in zagovarja diplomsko nalogo. Program je sestavljen iz več vsebinsko zaključenih delavnic, celoten niz delavnic pa obsega tematike, s katerimi se posameznik sreča od začetka do zaključka priprave diplomske naloge. Delavnice so:
-	Diplomirati ali nediplomirati - to je zdaj vprašanje?;
-	O metodologiji znanstvenega raziskovanja;
-	Kakšna bi lahko bila moja diplomska naloga?;
-	Učinkovito iskanje virov;
-	Učinkovito obvladovanje najdenih virov;
-	Kako se lotiti znanstvenega pisanja?;
-	Spletna anketa - zakaj, kako in kdaj?;
-	Lektorske zagate diplomske naloge - adijo!;
-	Ukrotiti besedilo z Wordom;
-	PowerPoint predstavitev;
-	Izvrsten zagovor diplomske naloge. Vključeno je tako pridobivanje mehkih veščin kot tudi konkretnih računalniških znanj. Prva izvedba je bila v 2012, v 2013 bomo program izvedli 2-krat. Dve izvedbi načrtujemo tudi za leto 2014 - spomladansko in jesensko.
9
Delavnice v večini izvajajo zaposleni v MKL - Lili-jana Pahor, mag. Aleš Klemen, mag. Marijan Špoljar, Dragica Čelešnik in Rudi Majerle, ter dve zunanji izvajalki - Ajda Erjavec Bartolj in Ajda Turk. Izvajalci samostojno pripravijo učna gradiva, ki jih udeleženci dobijo v tiskani obliki, dostopna pa so jim tudi v e-različici na Dropboxu. V sam program je vključena tudi promocija knjižnične zbirke, saj izvajalci delavnic priporočijo udeležencem tudi relevantno literaturo s področja priprave diplomskih nalog.
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
Slika 1: Na delavnici Diplomirati ali nediplomirati -to je zdaj vprašanje (foto: Dragica Čelešnik)
Slika 3: Ena od udeleženk je po diplomiranju v zahvalo prinesla svojo diplomsko nalogo (foto: Ajda Turk)
10
Ciljna skupina udeležencev so brezposelni posamezniki z dokončano srednješolsko izobrazbo, ki nimajo zaključene posamezne stopnje formalnega izobraževanja - višješolski, visokošolski, univerzitetni ali magistrski programi. Program je primeren za posameznike iz naravoslovnih in družboslovnih smeri, za posameznike, ki so študirali kot redni in kot izredni študentje. Prednostna skupina so brezposelni, saj ti običajno niso več povezani s fakultetami in tam ne dobijo več zadostnih informacij, niso več vpeti v študijski sistem in tako kot enega od virov informacij za pripravo diplomske uporabljajo splošne knjižnice. Dokončanje diplomske naloge za brezposelne lahko pomeni pomembno povečanje možnosti na trgu dela. Z manjšimi modifikacijami je program uporaben tudi za mlajše mladostnike, pri čemer je lahko večji poudarek na posebnostih priprave seminarskih nalog, referatov in zaključnih matu-ritetnih nalog.
Za izvajanje programa je potrebna računalniška učilnica in večji prostor za skupinsko delo. Za promocijo programa smo uporabili standardne medijske kanale Mestne knjižnice Ljubljana: domačo spletno stran, svoj Facebook in Twitter profil, Med.over.net, plakate v različnih knjižni-
cah v naši mreži, spletno stran Ljubljanske mreže infotočk za mlade ipd. Povpraševanje po udeležbi je do zdaj presegalo število prostih mest. Pozitivne povratne informacije evalvacijskih vprašalnikov in osebni odzivi udeležencev kažejo na zadovoljstvo s programom in na uporabnost
9. Prosimo, da napiiete, katero na novo pridobljeno znanje je za vas najpomembnejše in na katerem področju ga boste uporabi IL (prosimo naprtite).
23JL0	%o (¿P le i n ^¿Lao-o^ o
Slika 2: Povratna informacija iz evalvacijskega vprašalnika
v program vključenih vsebin. Načrtujemo, da bomo izobraževalni program vključili v redno dejavnost Centra za vseživljenjsko učenje Mestne knjižnice Ljubljana.
Program predstavlja celovito obliko informacijskega opismenjevanja uporabnikov v splošni knjižnici. Vključuje tri temeljne elemente informacijskega opismenjevanja:
•	iskanje informacij - vsebine kot so uporaba podatkovnih zbirk, katalog Cobiss/OPAC, splošne in specialne knjižnice, medknjižnična izposoja ipd.,
•	ovrednotenje informacij - selekcija dostopnega gradiva, razlikovanje med priročniki in znanstveno literaturo, kritičen odnos do vsebin in
•	uporabo informacij - razvoj veščin znanstvenega pisanja, javnega nastopanja ipd.
Izvajanje programa lahko privabi v knjižnico nove uporabnike in omogoči promocijo knjižničnega gradiva.
Občasno slišim pomislek, da takšno izobraževanje ni naloga splošnih knjižnic. Razpravo o tem, čigava naloga je, da to razvija, kdo česa ni naredil in kaj bi kdo moral, pa ne more, ni produktivna. Dejstvo je, da izkušnje okviru referenčne dejavnosti in tudi v okviru izobraževanja uporabnikov v Mestni knjižnici Ljubljana kažejo, da naši uporabniki takšna znanja potrebujejo in iščejo. Povratne informacije udeležencev in izvajalcev izobraževanja pa govorijo o tem, da je izobraževalni program Misija: diplomska naloga eden od možnih odgovorov na takšno potrebo in da je prava pot, da diplomsko nalogo spremenijo v misijo mogoče.
Simona Šinko Mestna knjižnica Ljubljana simona.sinko@mklj.si
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
KNJIŽNIČNE PRIREDITVE
Glasbe sveta kot dediščina človeštva
V Mestni knjižnici Izola smo letošnje Dneve evropske kulturne dediščine inavgurirali z glasbenim večerom, na katerem sta Rok Kleva Ivančič in Mauel Šav-ron predstavila glasbeno izročilo Istre ter fragmente glasbene dediščine iz drugih delov sveta.
Dnevi evropske kulturne dediščine, ki so potekali od 28. septembra do 5. oktobra, so letos združili vsaj 160 sodelujočih prirediteljev, med katerimi je bila tudi Mestna knjižnica Izola. S prireditvami ob Dnevih evropske kulturne dediščine želimo prireditelji pokazati, kako se je zavest o pomenu vseh vrst dediščine dandanes ukoreninila med državljankami in državljani Slovenije in Evrope. To pa najbolje znajo povedati ljudje, ki dediščino cenijo in jo skušajo ohraniti za prihodnje rodove. Svoj delež pri ohranjanju dediščine prispevata mlada glasbenika, Rok Kleva Ivančič in Manuel Šavron, ki tesno sodelujeta že od leta 2006 ter skupaj nastopata na koncertih po Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji. Manuel Šavron poučuje diatonično harmoniko, izdal je že svojo prvo zgoščenko, sicer pa je štu-
dent saksofona na Glasbenem konservatoriju Giuseppe Tartini v Trstu. Rok Kleva Ivančič je
študent Akademije likovne umetnosti in oblikovanja v Ljubljani in že od leta 2001 član skupine Vruja, ki izvaja tradicionalno istrsko glasbo. V naši knjižnici boste našli tudi slikanice z njegovimi ilustracijami.
V sredo, 18. septembra sta Rok Kleva Ivančič na violini in Manuel Šavron na diatonični harmoniki v čitalnici Mestne knjižnice Izola predstavila bogat zaklad priredb iz svojega repertoarja in obiskovalcem pričarala nepozaben glasbeni večer. Obiskovalci so lahko prisluhnili skladbam iz istrskega ljudskega repertoarja, ethno ritmom, musettam pa tudi pop in t. i. world glasbi. Nastop se je pričel z istrskim venčkom ljudskih petih in uglasbenih. V nadaljevanju večera sta skupaj odigrala Makedonsko devojče, Chat pitre, Ethno medley ... Istrski šaltin je Rok na svojstven način zaigral v solo izvedbi, Manuel pa nas je navdušil s priredbama Song for Joss in L'enfant demon. Svoj nastop sta mlada glasbenika zaključila
v duetu s priredbo Hungarian medley in dodobra navdušila prisotne.
Prireditve ob Dnevih evropske kulturne dediščine so se nadaljevale 26. septembra s starimi istrskimi štorijami, ki segajo v čase od Atile do Rexa, v izvedbi Kristine Menih ter v četrtek, 3. oktobra, ko je ljubiteljski etnolog Darij Gregorič predstavil zgodbe navadnih ljudi -zgodbe povezane z življenjem v istrskih vaseh in mestih, ki jih je slišal od domačinov in jih stroka do sedaj še ni zabeležila. Otroci od četrtega leta dalje so lahko prisluhnili starim istrskim pravljicam, ki so jih v petdesetih letih 20. stoletja zapisali člani raziskovalne ekipe pod vodstvom etnologa Borisa Orla. Do zaključka Dnevov evropske kulturne dediščine pa je bila v Središču za samostojno učenje v izolski mestni knjižnici na ogled še fotografska razstava Barbare Kožar Arhitekturna dediščina Pirana.
Milena Runko Mestna knjižnica Izola
11
Delilca duše Maruške Slavec
Na knjižne police mladinskega oddelka v Mestni knjižnici Izola smo postavili novo knjigo: DELILCA DUŠE. Mladinski roman je napisala Maruška Slavec, ki bo letos začela šolanje v prvem letniku koprske gimnazije. Knjigo je v tristo izvodih izdala Osnovna šola Vojke Šmuc, kjer je Maruška uspešno dokončala vseh devet razredov. Najprej naj se v imenu Mestne knjižnice Izola in vseh bralcev zahvalimo družini Slavec, ki nam je podarila pet izvodov knjige. V družini so se dogovorili za ta knjižni dar zato, ker - kot pravi
KNJIŽNIČNE PRIREDITVE
Maruška: »Sem v vaši knjižnici dobila veliko navdihov za knjigo in mi je bila v oporo veliko časa, že od kar sem bila majhna.«
Že ob branju prvih strani se zdi komaj mogoče, da je tak roman napisala deklica v osnovni šoli, toliko zrelosti odseva, kljub temu da gre za fantazijsko zgodbo. Slog pisanje je mladostniško sproščen in humoren. V uvodu Maruška pojasni, da sta delilca duše »človek in žival, ki si delita življenje in dušo - če eden umre ali je ranjen,
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
umre tudi drugi iz istega razloga ali občuti bolečino.« V prvem poglavju spoznamo deklico Liso, ki se poslavlja od staršev, ker odhaja v internat. Ob slovesu dobi za bližajoči se trinajsti rojstni dan v dar mladička volčjaka. V internatu spozna svoje sošolke in sostanovalke v isti sobi. Na predvečer rojstnega dne se sredi noči njen kužek Koda in ona sama modro svetita. Spozna tudi, da lahko sliši njegove misli! Kuža ji to pojasni z besedami: »Ko dopolniš 13 let, se miselni pečat med delilci duše razbije.« Sostanovalka Flannery in učiteljica Maia ji povesta za temne sile - detorje - duhove z groznimi močmi, ki sledijo tistemu, ki jih podkupi s temo, vodi pa jih njihova hudobna gospodarica Mariyame, temna princesa, ki hoče zavladati svetu in vesolju. Prej pa bi morala ubiti svojo dobrosrčno sestro Elysso Eikihime. Toda ta je izginila. In Lisa je Elyssina reinkarna-cija!
Na hrbtu velikanskega orla se junakinji in živali, ki si delijo duše in nosijo energijske kristale, odpravijo na polet proti šti-rim stolpom, kjer jih pričaka mojster Meddicam, in nato proti Origin-ski votlini, ki je cilj njihovega potovanja. Kako se njihovo potovanje zaključi in ali so nalogo uspešno opravili, boste izvedeli, ko preberete knjigo do konca. Maruško pa smo prosili, da nam odgovori na nekaj vprašanj, kar je rada storila.
MKI: Maruška, če se prav spomnim, si mi o tem, da boš napisala knjigo, povedala že zelo zgodaj, ko si še hodila na tečaj francoščine v našo knjižnico. Koliko časa je pravzaprav nastajala tvoja knjiga?
Maruška Slavec: Tega se ne spominjam, ampak sem pred kratkim ugotovila, da sem knjigo začela pisati okoli marca leta 2010 ali še prej. Nastajala je več kot eno leto, saj je bila končana 18. decembra 2011.
MKI: Kje pa si dobila navdih za knjigo? V zahvalah ob koncu knjige omenjaš Kajo Božič, ki ti je dajala ideje in se pogovarjala s tabo, pa tudi risanke in filme, od koder si si izposodila kakšno
ime. Kako je pravzaprav pri tebi z navdihi in idejami?
Maruška Slavec: Prihajajo kar od nekje. Kaja mi je bila izjemna podpora zadnji dve leti, a pred njo sem navdihe jemala iz svojega vsakdanjega življenja, kamor spadajo moji bivši sošolci, družina in da, tudi risanke ter filmi. Sem pa vse spremenila, kolikor sem lahko.
MKI: V knjigi je polno pojmov, ki nekako izhajajo iz novodobne duhovnosti: kristali, energija, čakre, manifestiranje ... Kako bi to pojasnila? Maruška Slavec: Vse to bo pojasnjeno v naslednjih delih, saj je tisti svet - Kraljestvo čarovnije - zelo drugačen od našega, tam duhovnost jemljejo izjemno resno.
MKI: V tvoji knjigi po zraku letijo tudi zmaji, feniksi, leteči konji ... in živali se lahko spreminjajo iz ene v drugo živalsko obliko. Najbolj zanimiv in izviren pa je tvoj pojav »delilca duš«, ko si žival in človek delita dušo. Tudi sama imaš rada živali, spomnim se, da si hodila v šolo jahanja na Medljan. Kaj bi lahko povedala o tem, kako so povezani tvoje življenje, ljubezen do živali in ta knjiga?
Maruška Slavec: Zelo so povezani, kot stkana rjuha. Mi ne bi mogli obstajati brez njih in dolgujemo jim praktično vse, kar imamo. Dokler bom živela, bo moje življenje vedno povezano z živalmi in s knjigami.
MKI: Če sem prav razumela, gre v knjigi pravzaprav za boj med dobrim in zlim, to pa je tudi osrednji motiv v ljudskih pravljicah in temeljni kamen za naše življenjske odločitve. Koliko so tebi k odločitvam za dobro pomagali starši, šola, prijateljice in slednjič: knjige? Maruška Slavec: V skoraj vsaki zgodbi, ki jo poznam, so boji med dobrim in zlim, celo v resničnem življenju. Tudi v nas so taki boji, a mi sami se odločimo, katero stran bomo izbrali. Vsakega človeka, ki ga spoznaš, uvrstiš na eno stran, a to se lahko vedno spremeni. Name so veliko vplivali moji starši in družina in njim dol-gujem to, kar zdaj sem.
MKI: Maruška, še enkrat prejmi iskrene čestitke od vseh knjižničark iz Mestne knjižnice Izola! Želimo ti uspešno nadaljevanje šolanja na gimnaziji in lepo mladost!
pogovarjala se je Špela Pahor Mestna knjižnica Izola
Slika 1: Naslovnica zbudi in opazi, da se
12
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
KNJIŽNIČNE PRIREDITVE
Od Atile do Rexa
pripovedovalski večer s pravljičarko Kristino Menih v Mestni knjižnici Izola
V Mestni knjižnici Izola že od leta 2005 sodelujemo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije in vsak september pripravimo različne razstave, prireditve, literarne večere in druge dogodke ob Dnevih evropske kulturne dediščine. Letos je bila tema DEKD varstvo dediščine. Knjižnice so sicer predvsem varuhi naše pisne dediščine, vendar v okvir tako imenovane duhovne dediščine spada tudi ljudsko pripovedno gradivo in poustvarjanje le tega. Zato smo v knjižnico povabili pisateljico, zbirateljico življenjskih zgodb, novinarko in pravljičarko Kristino Menih iz Izole, ki nam je pripravila večer, namenjen pripovedovanju starih izolskih pravljic in legend.
MKI: Kristina, kako si prišla do zgodb, ki si jih pripovedovala ta večer? In kako si prišla na idejo za naslov večera Od Atile do Rexa?
KM: Večer sem si zamislila kronološko. Začela sem s pripovedmi o Atili, »Biču Božjem«, ki je ohranjen tudi v našem istrskem ljudskem izročilu, zapise pa sem našla v knjigi Mrak eno jutrnja, ki si jo uredila skupaj z Nado Morato. Nadaljevala sem s pripovedovanjem različnih zabavnih štorij in zaključila s pričanji o ladji vseh časov, Rexu.
MKI: Kaj te je predvsem pritegnilo k zbiranju in poustvarjanju ljudskih pripovedi? KM: Želja po delitvi zanimivih zgodb z drugimi.
MKI: Kaj se ti zdijo posebnosti istrskega pripovednega izročila v primerjavi z izročilom drugih slovenskih pokrajin ali pravljičnim izročilom drugih dežel? KM: Vedno znova me očara klena neposrednost istrskega človeka.
MKI: Kje si se učila pripovedovanja in kje vse si že nastopala?
KM: Kot pravita škotska pripovednika Tom Muir in Lawrence Tulloch, dober pripovedovalec si ali pa nisi. Tega se vsekakor ne moreš naučiti, ampak je to dar ... Sama pripovedujem že od otroških let, zadnja leta tudi odraslim. Prej pa sem pripovedovala predvsem otrokom -najprej seveda mojemu sinu.
MKI: Ti si tudi pisateljica in pred kratkim si izdala CD s svojimi avtorskimi pravljicami z naslovom ŠKRATEK KVADRATEK. Kaj bi nam lahko povedala o svojih pravljicah? Kako si prišla na idejo o škratku kvadratku in drugih pravljicah? Kaj želiš otrokom sporočiti? KM: Hja, ideje so tiste, ki pridejo do mene, ne jaz do njih. Otrokom želim pokazati, da je tudi slovenski knjižni jezik lahko zabaven in uporaben. Junaki v zgodbah prav tako niso od muh in nimajo dlake na jeziku, zato se otrok od njih tudi kaj koristnega nauči. CD je morda še posebno zanimiv za starše priseljence iz drugih držav, katerih najmlajši otroci imajo pogosto težave s slovenščino.
MKI: Na CD tudi sama bereš svoje pravljice in prav prijetno
te je poslušati, saj imaš tako nežen, obenem pa dramatičen in prepričljiv glas. Kje pa si pravljice posnela in kdo ti je pomagal pri glasbeni spremljavi? KM: Pravljice so posnete v studiu. Na tem mestu bi se zahvalila mojstru zvoka Mitji Jazbecu, ki mi je pri tem projektu res ogromno pomagal. Za glasbeno podlago pa sem izbrala glasbo različnih izvajalcev. Med njimi je tudi moj bratranec iz Kanade, ki ima tam svojo glasbeno šolo. Vsekakor so mi na Sazasu na CD-ju uporabljeno glasbo prav skrbno zaračunali ...
MKI: Si tudi zbirateljica življenjskih zgodb in izdala si knjigo z naslovom KOPRČANI. Kako si prišla na idejo za to knjigo in koga si v njej predstavila? KM: Navdušila me je tvoja prva knjiga življenjskih zgodb, ki si ji dala naslov Srečanja v Piranu. V moji knjigi so predstavljeni tako starejši kot mlajši ljudje, domačini in »forešti«, vsem pa je skupno, da so sedaj Koprčani. Pa saj imate knjigo v knjižnici, a ne?
MKI: Boš z zbiranjem življenjskih zgodb nadaljevala? V katerem kraju?
KM: Trenutno sem zaposlena s predavanji o pomembnosti poslušanja pravljic. Predavanja sem pripravila za starše. Ukvarjam se tudi s korekturami mojega zadnjega dela, ki naj ostane skrivnost do uprizoritve. Življenjske zgodbe so zato malo na stranskem tiru, a sem prepričana, da se bom kmalu spet srečala z njimi.
13
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
MKI: Si tudi prva slovenska avtorica, ki se je pri nas začela ukvarjati s sprostitvenimi tehnikami za otroke, razmišljanjem v podobah, s pisanjem priročnikov o pripovedovanju za otroke. O tem sta s prijateljico Renato Srebot izdali kar nekaj knjig. Bi jih lahko na kratko predstavila?
KM: Letos mineva že dvajset let od izida prvih dveh strokovnih priročnikov: Na krilih domišljije - domišljijske meditacije za otroke in Prebujena Trata - aktivno pripovedovanje zgodb. Zatem sva pri različnih založbah izdali še knjigo Potovanje v tišino -sprostitvena vzgoja za otroke, ki je prevedena tudi v hrvaščino in knjigo Igrajmo se ekologijo. Odraslim sva namenili knjigo Sprostitve z opisom različnih tehnik sproščanja in za nameček izdali še avdio kaseto (takrat so še bile kasete, ha ha) z naslovom V deželi sprostitve.
MKI: Svoji 92 letni mami pomagaš njene dnevnike spravljati v računalniško obliko. Kaj bi lahko povedala o svoji mami? Koliko let je pisala dnevnike? Ali bosta te dnevnike tudi izdali v knjižni obliki?
KM: Hja, projekt rodbinske
kronike je skoraj zaključen.
Prišli sva do leta 2005. Materiala je sicer še ogromno, saj je moja mama pisala dnevnik od svojega desetega leta naprej. Poleg dnevnika je zapisala življenjske zgodbe naše rodbine -od svojih prastaršev do nas, njenih otrok. Poleg tega me čakajo še prepisi dogodkov z njenih neštetih potovanj po svetu, ki jih je prav tako vsa skrbno popisala. Ni mi jasno, kdaj ji je vse to uspelo!
MKI: 22. oktobra boš v Mestni knjižnici Izola imela pravljično urico za otroke od četrtega leta dalje. Predstavila boš tudi nov CD s pravljicami, ki ga bomo lahko ta večer tudi kupili. Kje pa se da sicer kupiti tvoj CD? KM: CD Škratek Kvadratek sem izdala v samozaložbi in ga tudi sama podarjam in menjam za denar.
MKI: Ti si napisala tudi nekaj pravljic po ljudskih motivih iz izolske dediščine, na primer Golobica in Rex ter jih želela objaviti v knjižni obliki. Ti je to uspelo?
KM: Ja, mi je. Knjiga Golobica in Rex bo predvidoma izšla še v tem letu, več pa v tem trenutku še ne smem »izdati« ...
MKI: Tvoje pravljice so lahko otroci poslušali tudi po radiu. Ali še sodeluješ z radio postajami in katerimi?
KM: Na prvem programu Radia Slovenija bodo v oddaji »Lahko noč otroci« 1. decembra predvajali mojo zgodbo o Škratu Nakvadratu, ki so jo odkupili v okviru lanskoletnega natečaja.
MKI: Si tudi dolgoletna članica Mestne knjižnice Izola in strastna bralka. Kaj najraje bereš in kaj te pri knjigah najbolj očara? KM: Najraje prebiram zgodovinske romane, biografije in seveda ljudsko slovstvo - od pripovedk do opisov starih običajev .... Za zabavo rada sežem po kakšnem sodobnem, enostavnem romančku v angleškem ali italijanskem jeziku. Zadnja v nizu je bila Kinsellina »Weding night«, ki pa me ni navdušila. Navadno je tako, da me bolj kot zgodba, očara jezikovna sočnost in okretnost.
MKI: Pogosto odhajaš v dolino Trente, kjer preživljaš čaroben čas v tišini in naravi. Kaj bi pa lahko povedala o tvojem projektu TrentaArs?
KM: Potekal je tri leta, ravno sedaj pa z vodstvom Doma Trenta, ki deluje v okviru Triglavskega narodnega parka, razmišljamo, da bi ga obudili. Doslej je na treh umetniških delavnicah sodelovalo šestnajst priznanih umetnikov iz Slovenije, Italije in Avstrije, predvsem akademskih slikarjev, trije fotografi in tudi skladatelj, ki je v Trenti skomponiral delo »Trenta 09 za dva godalna kvarteta« in so ga premierno zaigrali udeleženci mednarodnega godalnega Foruma Trenta z nekaterimi dunajskimi filharmoniki na čelu, leta 2009, kar je bila res svojevrstna poslastica za glasbene sladokusce. Poleg ličnih katalogov na projekt TrentaArs v Domu Trenta spominja tudi slikarska zbirka šestnajstih platen in video zapis.
MKI: Kristina, zahvaljujem se ti za pogovor.
pogovarjala se je Špela Pahor Mestna knjižnica Izola
14
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
OBVESTILA
Koledar prihajajočih srečanj
TUJINA
(izbor za januar-junij 2014)
•	5.-8. 1. 2014, Lizbona, Portugalska, IVAPP 2014 - 9th International Conference on Information Visualization Theory and Applications, http:// www.ivapp.visigrapp.org
•	10.-12. 1. 2014, Toronto, Kanada, 3rd International Conference on Educational and Information Technology, http://www.iceit.org/
•	29.-31. 1. 2014, Barcelona, Španija, BOBCATSSS, http://bobcatsss2014.hb.se/
•	6.-7. 2. 2014, Madrid, Španija, 10th International Conference on Technology, Knowledge, and Society, http://techandsoc.com/the-conference/
•	27.-28. 2. 2014, Rim, Italija, FSR 2014 - Faster, smarter and richer. Reshaping the library catalogue, http://www.aib.it/attivita/congressi/c2014/ fsr2014/
•	4.-7. 3. 2014, Berlin, Nemčija, iConference, http:// ischools.org/the-iconference/
•	6.-7. 3. 2014, Manchester, Velika Britanija, i2c2 -Innovation, Inspiration and Creativity Conference, http://i2c2conference.org/index.html
•	10.-12. 3. 2014, Valencia, Španija, INTED2014 - 8th International Technology, Education and Development Conference, http://iated.org/inted/
•	14.-16. 4. 2014, Harrogate, Velika Britanija, UKSG 37th Annual Conference, http ://www.uksg.org/event/ conference14
•	23.-25. 4. 2014, Sheffield, Velika Britanija, ILILAC -Librarians' Information Literacy Annual Conference, http://www.lilacconference.com/WP/
10.-13. 5. 2014, Lizbona, Portugalska, 5th Global Conference Storytelling, http://www.mter-disciplinary.net/probing-the-boundaries/persons/ storytelling-global-reflections-on-narrative/story-2-call -for-papers/
13.-16. 5. 2014, Berlin, Nemčija, Archiving Conference, http://www.imaging.org/ist/conferences/archiving/ index.cfm
19.-20. 5. 2014, Madrid, Španija, DATeCH 2014 -Digital access to textual cultural heritage, http:// www.datech2014.info/
19.-22. 5. 2014, Atene, Grčija, Annual international conference on information technology & computer science, http://www.atiner.gr/computer.htm
27.-30. 5. 2014, Hong Kong, Kitajska, M-libraries: from devices to people, http://www.m-libraries.org/
27.-30. 5. 2014, Istanbul, Turčija, QQML - 6th International conference on qualitative and quantitative methods in libraries, http://www.isast.org/
2.-5.	6. 2014, Espoo, Finska, IATUL 2014, http:// web.lib.aalto.fi/iatul2014/
3.-6.	6. 2014, Bremen, Nemčija, Bibliotheken: Wir offnen Welten, http://www.bibliothekartag2014.de/
9.-13. 6. 2014, Helsinki, Finska, Open Repositories Conference, http://or2014.helsinki.fi/
16.-20. 6. 2014, Zadar, Hrvaška, Libraries in the digital age (LIDA), http://ozk.unizd.hr/lida/
19.-20. 6. 2014, Solun, Grčija, International Conference on Electronic Publishing, http:// elpub2014.teithe.gr/
25.-28. 6. 2014, Blagoevgrad, Bolgarija, Knowledge management conference, http://www.iiakm.org/ conference/index.php
NOVOSTI
Seznam novosti Informacijskega centra za bibliotekarstvo v NUK-u
julij—september 2013
1.	ALA glossary of library and information science . - 4th ed. / edited by Michael Levine-Clark and Toni M. Carter. -Chicago : American Library Association, 2013. - VIII, 280 str. ; 26 cm COBISS.SI-ID 270666496
2.	BAKER, David, 1952-
A handbook of digital library economics : operations, collections and services / written and edited by David Baker and Wendy Evans. - Oxford : Chandos, 2013. - XXIX, 253 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Chandos Information Professional Series)
COBISS.SI-ID 270831360
3.	BAWDEN, David
Introduction to information science / David Bawden and Lyn Robinson. -London : Facet, 2012. - XXX, 351 str. : ilustr. ; 24 cm
COBISS.SI-ID 50201698
4.	CATALOGUE 2.0 : the future of the library catalogue / edited by Sally Chambers. - London : Facet, 2013. -XXVII, 212 str. : ilustr. ; 24 cm COBISS.SI-ID 2113557
5.	DEFENDING professionalism : a resource for librarians, information specialists, knowledge managers, and archivists / Bill Crowley, editor. - Santa Barbara (California) ; Denver (Colorado) ; Oxford : Libraries Unlimited, an imprint of ABC-CLIO, 2012. - XIII, 235 str. : graf. prikazi ; 26 cm COBISS.SI-ID 270793728
6.	ERLANDSON, Rene J.
Technology for small and one-person libraries / Rene J. Erlandson and Rachel A. Erb. - Chicago : ALA TechSo-
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
urce, 2013. - XI, 146 str. : ilustr. ; 23 cm. - (A LITA guide / Library and Information Technology Association) COBISS.SI-ID 270767104
7. The FRBR family of conceptual models : toward a linked bibliographic future / edited by Rjchard P. Smiraglia, Pat Riva and Maja Zumer. - London [i. e.] Abingdon ; New York : Routledge, 2013. - IX, 429 str. : ilustr. ; 26 cm COBISS.SI-ID 52143458
8. GARIBYAN, Masha
Access and identity management for libraries : controlling access to online information / Masha Garibyan, Simon McLeish and John Paschoud. -London : Facet, 2014. - XX, 248 str. : ilustr. ; 24 cm COBISS.SI-ID 270814464
15


m
m
m
m
m
m


m
m
ló
9.	The GREEN library : the challenge of environment sustainability = Die grüne Bibliothek : Ökologische Nachhaltigkeit in der Praxis / edited on behalf of IFLA by Petra Hauke, Karen Latimer and Klaus Ulrich Werner. - Berlin ; Boston : De Gruyter Saur, cop. 2013. - VIII, 433str. : ilustr. ; 24 cm. - (IFLA publications, ISSN 0344-6891 ; 161) COBISS.SI-ID 269665536
10.	HAUSTEIN, Stefanie Multidimensional journal evaluation : analyzing scientific periodicals beyond the impact factor / Stefanie Haustein. - Berlin ; Boston : De Gruyter Saur, cop. 2012. - VII, 408 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Knowledge & information : studies in information science, ISSN 1868-842X)
COBISS.SI-ID 270424320
11.	HORVAT, Aleksandra
Izmedu javnosti i privatnosti : knjižnice u vremenu e-knjige / Aleksandra Horvat , Daniela Živkovic. - Zagreb : Hrvatska sveučilišna naklada, 2012. -189 str. ; 24 cm COBISS.SI-ID 269696000
12.	INTERNATIONAL standard. ISO 2789, Information and documentation. International library statistics = Information et documentation = Statistiques internationales de bibliothèques. - 5th ed. - Geneva : ISO Copyright Office, cop. 2013. - V, 71 str. : tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 268862976
13.	INTERNATIONAL UDC Seminar (2013 ; The Hague)
Classification & visualization : interfaces to knowledge : proceedings of the International UDC Seminar 24-25 October 2013, The Hague, the Netherlands ; organized by UDC Consortium, The Hague / edited by Aida Slavic, Almila Akdag Salah & Sylvie Davies. -Würzburg : Ergon, 2013. - XI, 300 str. : ilustr. ; 23 cm COBISS.SI-ID 53148514
14. KNJIŽNICA (Brežice)
Knjižnica Brežice / [besedila so prispevali Andreja Dvornik ... [et al.] ; uredniški odbor Tea Bemkoč ... [et al.] ; fotografije Aleksander Lilik, arhiv knjižnice]. - Brežice : Knjižnica, 2012 (Dobova : Artisk). - [23] str. : ilustr. ; 20 x 30 cm COBISS.SI-ID 9993125
15.	KNJIŽNICA Pavla Golie (Trebnje) Knjižnica Pavla Golie Trebnje : 80
let / [uredniški odbor Simona Omahen Mestnik, Petra Podkrižnik, Irena Zadel ; fotografije arhiv Knjižnice Pavla Golie Trebnje, Marjeta Gabrijel]. - Ponatis. -Trebnje : Knjižnica Pavla Golie, 2012 ([Ljubljana] : Pleško). - 68 str. : ilustr. ; 21 cm
COBISS.SI-ID 263571968
16.	KOSOVELOVA knjižnica (Sežana) Kosovelova knjižnica Sežana : 1963
-2013 : (1948-2013) / [uredila Magdalena Svetina Terčon ; fotografije iz arhi-
va Kosovelove knjižnice Sežana in iz knjige vtisov]. - Sežana : Občina, 2013 (Komen : Print). - 28 str. : ilustr. ; 21 cm
COBISS.SI-ID 266892544
17.	LIBRARY and information science trends and research : Europe / edited by Amanda Spink, Jannica Heinström. -1st ed. - Bingley [etc.] : Emerald, 2012. - XVI, 305 str. : ilustr. ; 24 cm. -(Library and information science, ISSN 1876-0562)
COBISS.SI-ID 270788608
18.	MARKETING library and information services. 2, A global outlook / edited by Dinesh K. Gupta, Christie Koontz and Angels Massisimo. - Berlin ; Boston : De Gruyter Saur, cop. 2013. - 423 str. : ilustr. ; 24 cm. - (IFLA publications, ISSN 0344-6891 ; 159) COBISS.SI-ID 267964928
19.	MESTNA knjižnica (Ljubljana) Povsod v mestu : Mestna knjižnica
Ljubljana / [uredila Veronika Rijavec ; fotografije arhiv MKL, Domen Grögl]. -Ljubljana : Mestna knjižnica, 2013 ([Ljubljana] : Pleško). - [24] str. : ilus-tr. ; 21 cm
COBISS.SI-ID 267257600
20.	OPEN access and digital libraries : social science libraries in action = Acceso abierto y bibliotecas digitales : las bibliotecas de ciencias sociales en acción / edited by Lynne M. Rudasill and Maria E. Dorta-Duque. - Berlin ; Boston : De Gruyter Saur, cop. 2013. - 346 str. : ilustr. ; 24 cm. - (IFLA publications, ISSN 0344-6891 ; 158) COBISS.SI-ID 267029504
21.	PLENIČAR, Andreja
Kako pripravimo strateški načrt v splošni knjižnici [Elektronski vir] : praktični napotki / Andreja Pleničar. - 1. izd. - Novo mesto : Biser, 2011. - 1 optični disk (CD-ROM) ; 12 cm COBISS.SI-ID 255449856
22.	PLENIČAR, Andreja
Splošne knjižnice in digitalni razkorak [Elektronski vir] : analiza / Andreja Pleničar. - Novo mesto : Biser, 2011. -1 optični disk (CD-ROM) ; 12 cm COBISS.SI-ID 258053376
23.	POSVET Knjižnice v preteklosti, danes in v prihodnje (2013 ; Ruše)
Knjiga, knjižnica : [zbornik referatov s posveta Knjižnice v preteklosti, danes in v prihodnje, ob 120-letnici rojstva Janka Glazerja] / [urednik Vili Rezman ; prevodi Patrik Vicman ; fotografija Gregor Rezman, arhiv]. - Ruše : Lira, društvo za razvoj, 2013 ([Limbuš] : Uprint). - 131 str. : ilustr. ; 23 cm
COBISS.SI-ID 266956800
24.	SKRITO znanje : knjižne dragocenosti iz zbirk ljubljanskih specialnih knjižnic : [razstavni katalog razstave Sekcije za specialne knjižnice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije] /
[urednici kataloga Maja Vavtar in Marjeta Oven]. - Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2013 ([Škofljica] : Kapri). - 79 str. : ilustr. ; 23 cm
COBISS.SI-ID 269327104
25.	The SLOVENIAN public libraries for the future : the Slovenian public libraries development strategy 2013-2020 / [prepared by a working group of the Slovenian Public Libraries Association Milena Bon ... [et al.] ; translated by Irena Sešek ; photographs contributed by the Slovenian public libraries photo archives of the Brežice Public Library ... et al.]. - [Grosuplje] : The Slovenian Public Libraries Association, 2012 ([Ribnica] : Present). - 39 str. : ilustr. ; 21 cm
COBISS.SI-ID 266918400
26.	SLOVENSKE splošne knjižnice za prihodnost : strategija razvoja slovenskih splošnih knjižnic 2013-2020 / [besedilo Milena Bon ... [et al.] ; fotografije so prispevale slovenske splošne knjižnice foto arhiv Knjižnice Brežice ... et al.]. - [Grosuplje] : Združenje splošnih knjižnic Slovenije, 2012 ([Ribnica] : Linear). - 39 str. : ilustr. ; 21 cm COBISS.SI-ID 266636032
27.	SLOVENSKI standard. SIST ISO 2789:2013, Informatika in dokumentacija = Information and documentation. Information et documentation. Mednarodna statistika za knjižnice = International library statistics = Statistiques internationales de bibliothèques. -[Ljubljana] : Slovenski inštitut za standardizacijo, [2013]. - V, 71 str. ; 30 cm COBISS.SI-ID 270466304
28.	STROKOVNO posvetovanje Poti do knjige (2013 ; Trebnje)
Mladost med knjižnimi policami / Strokovno posvetovanje Poti do knjige, Trebnje, 12. november 2013 ; [uredila Simona Lužar]. - Trebnje : Knjižnica Pavla Golie, 2009 ([Grosupljei] : Repovž). - [12] str. : ilustr. ; 21 cm COBISS.SI-ID 270423040
29.	ZAGOVORNIŠTVO v knjižnici : kako pridobiti in obdržati podporo knjižnici? / prevod in priredba priročnika ... Breda Karun. - Grosuplje : Jara, Zavod za razvoj knjižnic, 2013. - 40 str. ; 21 cm COBISS.SI-ID 266274560
30.	ZGODBA naše knjižnice / [uredništvo in neavtorizirani prispevki Metka Kovačič in Gabrijela Pirš]. - Jubilejna izd. -[Laško : Knjižnica, 2006] ([[Sedraž] : Pagat]). - 7 str. : ilustr. ; 42 cm COBISS.SI-ID 230844928
pripravila Nina Mrak Narodna in univerzitetna knjižnica
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
OBVESTILO AVTORJEM
Knjižničarske novice so informativni bilten, ki seznanja slovenske knjižnične delavce s tekočimi dogajanji in novostmi v stroki. Objavlja strokovne članke, poročila s strokovnih posvetovanj, srečanj in sestankov, prispevke o pomembnih dogodkih in novostih v knjižnicah, prispevke o projektih, v katerih sodelujejo knjižnice, intervjuje, mnenja in ocene, spominske in podobne zapise, obvestila in razpise ter obvestila o prireditvah, posvetih in drugih strokovnih dogodkih.
Navodila za pripravo prispevkov
Jezik objavljenih prispevkov je praviloma slovenski, v skladu z odločitvijo uredništva, pa tudi angleški. Avtorji morajo uredništvu poslati jezikovno pravilno besedilo. Prejetih tekstov uredništvo ne lektorira. Avtor tudi v celoti odgovarja za vsebino prispevka. Avtorsko pravico do objavljenih prispevkov ima izdajatelj publikacije, avtor obdrži moralne avtorske pravice.
Naslov prispevka mora biti kratek in jasen, dopolni se lahko s podnaslovom. Pri poročilih s strokovnih posvetovanj in drugih srečanj naj bodo v naslovu/podnaslovu prispevka navedeni naslov posvetovanja oziroma srečanja ter kraj in datum dogodka.
Pod naslovom naj bo naveden avtor prispevka (oziroma avtorji), in sicer vedno v polni obliki (ime in priimek). Če je avtorjev več, naj sami določijo vrstni red imen avtorjev. Poleg imena avtorja je treba navesti tudi sedež ustanove, kjer je avtor prispevka zaposlen ali ime fakultete, če je študent, ter elektronski naslov avtorja. Tudi pri večjem številu piscev je treba pri vsakem posamezniku navesti vse zahtevane podatke. Pri citiranju virov naj avtorji upoštevajo navodila revije Knjižnica. Dolžina prispevka naj ne presega 20.000 znakov (vključno s presledki).
Prispevek lahko poleg teksta vsebuje tudi slike (preglednice, diagrame, fotografije ipd.). Vsaka slika naj ima zaporedno številko in naslov. Če avtor slik ne vključi v besedilo prispevka, naj bo v njem jasno označeno, katera slika sodi na določeno mesto v tekstu. Pri vsaki sliki je treba navesti tudi njeno avtorstvo (avtor je lahko pisec prispevka ali kdo drug). Pri portretni fotografiji je potrebno navesti tudi imena oseb v polni obliki (ime in priimek), in sicer z začetno navedbo "Od lepe proti desni:... ". Avtor prispevka mora uredništvu predložiti pisne izjave oseb na portretni fotografiji, da se strinjajo z javno objavo fotografije v Knjižničarskih novicah. Slikovno gradivo lahko avtorji priložijo tudi v JPG ali PNG formatu.
Z oddajo prispevka uredništvu se šteje, da avtor soglaša z objavo svojega prispevka v tiskani in elektronski obliki Knjižničarskih novic.
Pošiljanje prispevkov
Prosimo, da članke in prispevke pošljete uredništvu publikacije v elektronski obliki, in sicer na naslov icb@nuk.uni-lj.si. Prispevkov ne honoriramo!
Uredništvo Knjižničarskih novic
ISSN 0353-9237
Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana Za knjižnico: Mateja Komel Snoj
Odgovorna urednica: Damjana Vovk (e-pošta: icb@nuk.uni-lj.si)
Uredniški odbor: Tomaž Bešter, Irena Kavčič, Daša Pokorn, mag. Darija Rozman
Fotografija na naslovnici: Matija Brumen Naklada: 400 izvodov
Tisk: COLLEGIUM GRAPHICUM d.o.o. Ljubljana
Naročila in odpovedi tiskane in elektronske oblike Knjižničarskih novic: icb@nuk.uni-lj.si oz. tel. št. 01/2001-176
Naročnina za leto 2013: 50,00 EUR za tiskano obliko & 1 brezplačen dostop do elektronske oblike, 30,00 EUR za dostop do elektronske oblike
f* I NARODNA r\ F L* m M** I UNIVERZITETNA JP I KNJIŽNICA