/llrZp/f /4 ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO REZULTATI RAZISKOVANJ (STATISTIČNO GRADIVO) LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1975 ^ 1*7.4 V, 140.4 14 1.0 1 c i rt I A 1 A | 1A 1 1*7.^ I * 7 . s 1 h 7 • * l * 7.7 1 S 1 1 S 1 .2 1*7.7 1 S 1 . 2 I 4 1 . 2 I 3 4 . 4 1 ^ 7.H 1 S 1 . 3 l4 1 .2 1 14.H 1 h 7 . H 1 S 1 . J 14 1.? 1)4.H 1*7.9 1 S 1 .3 141.2 134.4 1*7.4 1 S 1 iui - i . 1 24.4 1 2S . 7 1 2S . 7 122.4 1 22.4 1 20.6 1 2 O . H 17.? 1 IH. 7 117.? 1 1 H.7 117./ 1)4.3 124.5 l7“« 1 2S.H 12 3.0 120.7 1 1 H . h 124. S 125. H 12 3.0 120.7 IH. H 117.«- 124.S 12S.4 12 3.0 120.7 11 h. H 117.) 124.S 12 S.4 1 2 3.0 120 . 7 11H.H 117 124.H 1 2 S . 4 123.0 12". 7 11H.H LJUBLJANA. NOVEMBER ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO REZULTATI RAZISKOVANJ (STATISTIČNO GRADIVO) LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1975 ANGELA JUVANC, dipl.ing., samostojni svetovalec za statistiko kmetijstva ANA KNOL, dipl. ing., samostojni svetovalec za statistiko kmetijstva št. 42 LJUBLJANA, NOVEMBER 1976 STATISTIČNA ZNAMENJA O 0,0 O ★ D X L ni pojava ni podatka podatek je manjši od 0,5 dane merske enote podatek je manjši od 0,05 dane merske enote nepopoln ali nezadostno preverjen podatek popravljen podatek poprečje označba za pripombo pod tabelo spremenjena kvaliteta zajeto s podatkom v smeri puščice UVOD V letnem pregledu kmetijstva objavljamo podatke o rastlinski in živalski proizvodnji, nekaj pomembnejših finančnih podatkov ter nekaterei podatke o osnovnih fondih v kmetijstvu SR Slovenije. Podatki so rezultati rednih letnih, četrtletnih in mesečnih statističnih raziskav In popisov, ki spremljajo kmetijsko proizvodnjo ter dogajanja v kmetijstvu vse leto. V statistiki kmetijstva spremljamo rastlinsko in živalsko proizvodnjo ter nekaj pomembnejših agro-ekonomskih kazalnikov s področja kmetijstva, in sicer za družbeni in zasebni sektor posebej. Ker je natančno merjenje v statistiki kmetijstva povezano z velikimi finančnimi sredstvi in organizacijskimi napori, sloni spremljanje proizvodnje na ocenah, ki nam pravzaprav nakažejo smer v razvoju kmetijstva. Ljubljana, november 1976 Direktor Fronta Komel REZULTATI RAZISKOVANJ 1976 1. Zaposleni v družbenem sektorju 1974, 38 str. 2. Letni pregled odkupa 1974, 66 str. 3. Letni pregled obrti 1974, 38 str. 4. Letni pregled cen 1974, 31 str. 5. Demografski rajoni SRS s historiatom razvoja teritorialnega območja z osnovnimi podatki iz popisov prebivalstva po osvoboditvi, 129 str. 6. Letni pregled industrije 1974, 132 str. 7. Študenti visokošolskih zavodov 1974 - 75 , 76 str. 8. Anketa o zasebnih kmečkih gospodarstvih 1971 - 74, 35 str. 9. Direktorji v organizacijah združenega dela v gospodarski in družbeni dejavnosti 1975 , 33 str. 10. Letni pregled komunalne dejavnosti 1973, 30 str. 11. Letni pregled kmetijstva 1974, 44 str. 12. Kulturno - umetniška in znanstvena dejavnost 1974, 42 str. 13. Letni pregled gradbeništva 1969, 47 str. 14. Osebni dohodki zaposlenih v družbenem sektorju 1974, 54 str. 15. Letni pregied gradbeništva 1970, 49 str. 16. Dohodki in izdatki organizacij, združenega delp negospodarskih organizacij 1974, 65 str. 17. Letni pregled’gradbeništva 1971, 50 str. 18. Letni pregled gradbeništva 1972, 50 str. 19. Letni pregled gradbeništva 1973, 48 str. 20. Družbeni produkt in narodni dohodek v letu 1974, 48,str. 21. Kulturno - umetniška in prosvetna dejavnost 1974/75, 34 str. 22. Seznam osnovnih in srednjih šol ter višjih in visokih šol na začetku šolskega leta 1975/76, 118 str. 23. Zaposleni v družbenem in zasebnem sektorju ter fluktuacija zaposlenih 1974/75 , 30 str. 24. Vzgojnovarstveni zavodi v letu 1974/75 in socialni zavodi s seznamom poročevalskih enot v letu 1974 , 63 str. 25. Sestava organov in dejavnosti skupščin občin v letu 1975 , 35 str. 26. Investicije 1974, družbeni in zasebni sektor, 48 str. 27. Naravno gibanje prebivalstva SRS v letu 1973, 84 str. 28. Osebni dohodki po poklicih v letu 1974, 68 str. 29. Prebivalstvo SRS 1970 - 76, 35 str. 30. Osnovne šole na zažetku šolskega leta 1975/1976 po krajevnih skupnostih, 41 str. 31. Telesna kultura 1974, 53 str. 32. Letni pregled cen 1975, 50 str. 33. Letni pregled odkupa 1975, 74 str. 34. Periodični finančni računi 1974-1975, 35 str. 35. Letni pregled industrije 1975, 141 str, 36. Selitvena gibanja prebivalstva v SR Sloveniji 1971 - 1975, 29 str. 37. Osnovne in srednje šole na koncu šolskega leta 1974-1975 in začetku šolskega leta 1975-1976, 89 str. 38. Organizacije in skupnosti v gospodarstvu in negospodarstvu v SR Sloveniji, 272 str, 39. Kazenska sodna statistika 1975, 142 str. 40. Poraba reprodukcijskega materiala in prodaja po republikah v letu 1972, 40 str. 41. Letni pregled obrti 1975, 41 strani VSEBINA Stran Pojasnila............................................................................................... Komentar................................................................................................ ® 1. SPLOŠNI PODATKI O KMETIJSTVU ........................................................................ I! 1-1, Kmečko prebivalstvo po popisih............................................................ . . . 1-2. Zasebna kmečka gospodarstva po velikostnih skupinah........................................... 1-3. Družbeni produkt in narodni dohodek gospodarstva.............................................. . 1-4. Družbeni produkt in narodni dohodek kmetijstva po čistih dejavnostih v 1974 .................... 1-5. Družbeni produkt in narodni dohodek kmetijstva po organizacijskem načelu v 1974 .............. 14 1-6. Indeksi kmetijske proizvodnje po panogah......................................................- 14 1-7. Indeksi in struktura kmetijske proizvodnje po sektorjih in panogah v »975 ...................... 2. RASTLINSKA PROIZVODNJA................................................................................. 16 2-1. Površine in važnejši pridelki.............................................................. • 16 2-2. Zemljiške kategorije v 1975 .................................................................... 2-3. Struktura zemljiških kategorij............................................................... . • • 2-4. Posevki in trajni nasadi na njivah in vrtovih v 1975 ................................. • 1® 2-5. Struktura skupin njivskih posevkov po lastništvu v 1975 ........................................ 18 2-6. Posejane površine in pridelki v 1975 ........................................................• • 2-7. Pospravljene površine in pridelki njivskih posevkov v 1975 ...................................... 2-8. Pokošene površine travnatega sveta in pridelek sena v 1975...................................... 23 2-9. Sorte - (hibridi) pšenice, koruze in krompirja v družbenem sektorju v 1975 ..................... 23 2-10. Sadna drevesa in pridelek sadja v 1975 ........................................................ 24 2-11. Plantažni sadovnjaki, površina, število dreves in pridelek v 1975........................ »• 25 2-12. Površina vinogradov, število trt in pridelek grozdja v 1975 ..................................... 26 2-1 3. Plantažni vinogradi, površina, število trt in pridelek v 1975........................... 26 2-14. Domača predelava sliv, grozdja in drugega sadja v 1975....................................... 27 2-15. Proizvodnja reprodukcijskega materiala na površinah družbenega sektorja v 1975 ............». 28 2-1 6. Porabljene količine umetnih gnojil in aktivnih snovi v 1975................................... 28 3. ŽIVINOREJSKA PROIZVODNJA............................................................................... 29 3-1. Število živine, proizvodnja mesa in prirast v 1975 29 3-2. Število in struktura črede živine v 1975 ....................................................... 30 3-3. Struktura živine po lastništvu v 1975 .............................................................. 30 3-4. Prirast živine in struktura po lastništvu v 1975 ................................................... 31 3-5. Živinorejska proizvodnja v 1975 .................................................................... 31 3-6. Količina mesa v 1975 ............................................................................... 31 3-7. Zakol živine v klavnicah v 1975 31 3-8. Oddaja pitane živine v 1975 .................................................................... 3-9. Število živine v pitališču v 1975 .................................................................. 32 3-10. Bilanca živine..................................................................................... 32 4. ODKUP, IZVOZ IN UVOZ..................*.................................................. 33 4-1. Odkup nekaterih pomembnejših kmetijskih pridelkov v 1975 ........................... 33 4-2. Izvoz in uvoz nekaterih pomembnejših kmetijskih proizvodov v 1975 .................. 34 5. KMETIJSKE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA......................................................... 36 5-1. Število zaposlenih 31.12.1975............................................................. 36 5-2. Kmetijska zemljišča, koriščena v 1975 .................................................... 36 5-3. Kmetijske organizacije po velikosti koriščene kmetijske površine v 1975 .................. 36 5-4. Opremljenost kmetijskih OZD s stroji, 31.12.1975.......................................... 36 5-5. Poraba goriva, maziva, električne energije in sredstev za varstvo rastlin v 1975 ......... 36 Stran 6. PROIZVODNO SODELOVANJE DRUŽBENIH ORGANIZACIJ Z ZASEBNIMI PROIZVAJALCI......................... 37 6-1. Število kooperantov v 1975 ............................................................. 37 6-2. Opravljena dela zasebnih kmetovalcev v 1975 . .......................................... 37 6-3. Oskrbovanje kooperantov v 1975 ......................................................... 37 6- 4. Površine in pridelki pomembnejših posevkov v proizvodnem sodelovanju po pogodbah z zasebnimi kmetovalci v 1975 .......................................................... 38 7. RIBOLOV....................................................................................... 39 7- 1. Ulov morskih rib in rakov v 1975 ..................................................... 39 7-2. Ulov sladkovodnih rib in rakov v 1975 ................................................... 39 7-3. Struktura ulova po lastništvu v 1975 ................................................... 39 7- 4. Ribiške ladje in čolni za morski ribolov v 1975 ...................................... 39 8. VODNO GOSPODARSTVO............................................................................ 40 8- 1. Zaposleni v vodnogospodarskih organizacijah 31,12,1975 ............................... 40 8-2. Varstvo pred poplavami.................................................................. 40 8-3. Poplavljene površine in objekti v 1975.................................................. 41 8-4. Regulacija vodotokov (stanje 31,12.1975)................................................ 41 8-5. Objekti in naprave za namakanje v 1975 ............................................. 42 8-6. Namakane površine v 1975 ............................................................... 42 8-7. Doseženi pridelki na namakanih površinah v 1975 ........................................ 42 POJASNILA Viri podatkov: Število prebivalcev (vseh in kmečkih) je vzeto iz popisov prebivalstva, za leta od 1962 do 1970 pa iz registra stalnega prebivalstva. Družbeni produkt in narodni dohodek sta obračunana po proizvodni metodi, kar pomeni, da je osnova za računanje vrednost proizvodnje proizvodnih organizacij s področja gospodarstva in zasebnih proizvajalcev. Obračun za družbeni sektor gospodarstva temelji na podatkih iz zaključnih računov, za zasebni sektor kmetijstva pa je izdelan po letnih obračunih občinskih skupščin. indeksi kmetijske proizvodnje so izračunani iz podatkov rastlinske in živinorejske proizvodnje ter premičnih triletnih poprečnih proizvajalčevih cen. Pri celotnem kmetijstvu je prikazan indeks očiščene bruto proizvodnje. Odšteti so tisti kmetijski pridelki, ki jih upoštevamo za krmo in pridelki za domačo predelavo. Indeksi sektorjev in panog so izračunani na osnovi vrednosti končnih proizvodov. Podatki o zemljiških kafegorijqh, posevkih, sadnem drevju in vinogradih ter o pridelkih so zbrani z rednimi statističnimi raziskavami "PO", pri katerih ocenjujejo podatke za zasebni sektor statistični cenilci, za družbeni sektor kmetijstva pa spoljnjujejo obrazce kmetijske organizacije združenega dela same. Podatki za zemljiško kategorijo "Vsa površina" za SR Slo-, venijo so za leta po 1970 vzeti po reviziji površin katastrskih ob'čin po stanju 31.12.1969. (Statistično gradivo, št. 17/70). Podatki prejšnjih let po reviziji katastra iz leta 1962, podatki za zemljiške kategorije pa po vsakoletni oceni raziskave rastlinske proizvodnje. Podatki o porabljenih količinah umetnih gnojil so povzeli za kmetijske organizacije združenega dela iz rednih statističnih raziskav "PO". Podatki za zasebni sektor pa so iz ankete o številu živine. Podatki o številu živine so zbrani za zasebni sektor z anketo, za družbeni sektor pa z redno statistično raziskavo. Podatki o živalski proizvodnji (prireja in meso) so izračunani po metodologiji Zveznega zavoda za statistiko. Podatki o zaklani živini so povzeti iz rednih četrtletnih poročil klavnic, o pitanju živine pa s četrtletnimi poročili kmetijskih organizacij. Podatki o odkupu kmetijskih pridelkov so iz rednih statističnih raziskav statistike blagovnega prometa, prav tako podatki o izvozu in uvozu. Podatki o kmetijskih organizacijah združenega delo so zbrani z redno statistično službo. Proizvodno sodelovanje organizacij združenega dela z zasebnimi proizvajalci je povzeto iz letnih poročil o kooperaciji. Poročila o ribolovni statistiki temeljijo na podatkih ri— bi&ih organizacij, zadrug in ribiških družin, za zasebne ribiče pa poročajo ustrezni organi občinskih skupščin. Podatki o vodnem gospodarstvu so vzeti iz poročil, ki jih izpolnijo vodnogospodarske in kmetijske organizacije združenega dela. Zajetje Vsi podatki se nanašajo na sedanje ozemlje SR Slovenije. Popisi in ankete zajemajo vso živino pri gospodinjstvih. Vzorec anket o številu živine 1957 - 1974 zajema o-koli 5 % zasebnih kmečkih gospodarstev, V Setu 1975, pa je vzorec 25 % in zajema kmečka gospodarstva in gospodinjstva, ki so v letu 1971 redila živino. Definicije in metodološka pojasnila Po popisu prebivalstva leta 1948 je kot kmetovalec definiran, kdor se redno in pretežno preživlja s svojim posestvom, ki ga sam obdeluje in vodi delo na posestvu bodisi,da je posestvo njegovo ali ga ima ie v najemu.Pri popisu leta '953 so bile za kmečko prebivalstvo štete še vse osebe, ki so prej opravljale kakšen kmečki poklic. Popis prebivalstva v letih 1961 in 1971 je določil kriterij, da se za kmečko prebivalstvo štejejo osebe, ki se pretežno ukvarjajo s kmečko dejavnostih Vsi podatki o zemljiščih in posevkih so prikazani po e-konomskerr. principu. To pomeni, da so zemljišča prikazana pri tistem sektorju, ki jih obdeluje in uživa (uporablja) ne glede na lastništvo. V tabelah o površinah so pri skupini družbeni sektorvšte-ta zemljišča gozdnih gospodarstev, neoskrbovana občinska zemljišča, vaški pašniki, ceste, železnice itd. ter podatki za zemljišča tistih enot družbenega sektorja, ki niso dolžna pošiljati statističnih poročil. Obdelovalne površine so: njive in vrtovi, sadovnjaki, vinogradi in travniki. Kmetijsko površino dobimo, če k obdelovalni površini prištejemo še pašnike, ribnike, trstičja in močvirja. Rodovitno površino dobimo če h kmetijskim prištejemo še gozdna zemljišča. Med sadna drevesa štejemo vsa drevesa, rodna in nerodna (mlada), pa naj rastejo v strnjenem nasadu v sadovnjaku ali pa posamezno zunaj sadovnjakov. Za rodna štejemo vsa sadna drevesa, ki so že rodila, ne glede na to ali so v letu poročanja rodila. Kriterij velja tudi za rodnost vinske trte. Prirast živine je prireja v živi teži živali v enem letu. Računamo ga iz treh komponent: živa teža zaklanih živali, razlika v teži prodanih in kupljenih živali ter razlika v teži živine ob koncu in začetku leta. Živa teža je teža živih živali tik pred zakolom. Mrtva teža je teža zaklanih živali brez drobovine, kože, krvi, glave, sprednjih nog do kolen in zadnjih nog do skočnega sklepa. izkoristek je razmerje med mrtvo in živo težo živali. STATISTIČNE PUBLIKACIJE S PODROČJA KMETIJSTVA Statistična gradiva Kmetijstvo-pregled za leto 1951 za LRS,Ljubljana, 195Z Letni pregled kmetijstva LRS 1952, Ljubljana 1953. Letni pregled kmetijstva LRS 1954, Ljubljana, 1955. Letni pregled kmetijstva LRS 1955, Ljubljana, 1956. Letni pregled kmetijstva 1956, Ljubljana, 1957. Letni pregled kmetijstva 1957, Ljubljana, 1958. Letni pregled kmetijstva 1958, Ljubljana, 1960. Statistično gradivo: Letni pregled kmetijstva 1959 in 1960, Ljubljana, 1962. Statistično gradivo , št. 4: Letni pregled kmetijstva 1%1, Ljubljana, 1963. Statistično gradivo, št. 13: Letni pregled kmetijstva 1962, Ljubljana, 1964. Statistično gradivo, št. 2/65: Letni pregled kmetijstva 1963, Ljubljana, 1965. Statistično gradivo, št. 21/65: Letni pregled kmetijstva 1964, Ljubljana, 1965. Statistično gradivo, št. 19/66: Letni pregled kmetijstva 1965, Ljubljana, 1966. Statistično gradivo, št. 15/67; Letni pregled kmetijstva 1966, Ljubljana, 1967. Statistično gradivo, št. 16/68: Letni pregled kmetijstva 1967, Ljubljana, 1968. Statistično gradivo, št. 15/69: Letni pregled kmetijstva 1968, Ljubljana, 1969. Statistično gradivo, št. 11/70: Letni pregled kmetijstva 1969, Ljubljana, 1970. Statistično gradivo, št. 11/71: Letni pregled kmetijstva 1970, Ljubljana, 1971. Statistično gradivo, št. 18/72: Letni pregled kmetijstva 1971, Ljubljana, 1972. Statistično gradivo, št. 24/73: Letni pregled kmetijstva 1972, Ljubljana, 1973. Statistično gradivo, št. 25/74: Letni pregled kmetijstva 1973, Ljubljana, 1974. Rezultati raziskovanj, št. 11/76: Letni pregled kmetijstva 1974, Ljubljana 1976. Statistični podatki po občinah Osnovni statistični podatki po bljana, ZS SRS 1957. Osnovni statistični podatki po bljana, ZS SRS 1959. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. občinah LRS 1956, Lju-občlnah LRS 1958, Lju- LRS 1959, III. zvezek: SRS 1960, III. zvezek: SRS 1961, III. zvezek: SRS 1962, III. zvezek: SRS 1963, III. zvezek: SRS 1964, IV. zvezek: Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo. SRS 1965, IX. zvezek: SRS 1966, Vlil. zvezek: SRS 1967, Vlil. zvezek: SRS 1968, IV. zvezek: SRS 1970, VII. zvezek: SRS 1971, III. zvezek: SRS 1972, IV. zvezek: SRS 1973, V. zvezek: SRS 1974, VI. zvezek: KOMENTAR Uvod Pomemben kazalnik razvitosti in vloge posameznih gospodarskih področij v slovenskem gospodarstvu je narodni dohodek. Z njim ugotavljamo, kolikšna je nova u-stvarjena vrednost. Kmetijstvo je v letu 1974 ustvarilo 3 954 milijonov din narodnega dohodka, kar je le 6,9% skupnega narodnega dohodka. S tem se je kmetijstvo u-vrstilo na četrto mesto, za industrijo, trgovino in gradbeništvom. Kmetijstvo je specifično gospodarsko področje, ki je za razliko od drugih proizvodnih panog močno odvisna od neštetih naravnih činiteljev in agrotehnike (rastlinska proizvodnja), pa tudi od tržnih razmer (živinorejska proizvodnja), V letu 1975 so bile vremenske razmere neugodne. Obilno deževje je zadrževalo rast pa tudi preprečevalo u-spešno pospravljanje že tako prizadetega pridelka. Kmetijska proizvodnja ali letina je bila v SR Sloveniji in tudi na območju vse SFR Jugoslavije na splošna slabša od letine 1974. Zaradi omenjenih razmer v SR Sloveniji nismo dosegli predvidene stopnje rasti (2,5%) ampak smo opazili nazadovanje kmetijske proizvodnje. V primerjavi z letom 1974 je bila manjša za 6 %, Zemljiške kategorije: V primerjavi z letom 1974 ni bilo bistvenih sprememb med zemljiškimi kategorijami, ki vplivajo na rastlinsko proizvodnjo. Obdelovalne površine so ostale v enakih mejah, kmetijska površina pa se je zmanjšala za 1 %in je v večini primerov za nadaljnjo kmetijsko rabo izgubljena, ker je pogozdena, urbanizirana ali opuščena. Najintenzivnejših površin, njiv, sadovnjakov In vinogradov, je v Sloveniji malo-, le 15,7% vse površine Slovenije. Sam delež njivskih površin pa je tudi majhen. V primerjavi z drugimi republikami smo z 29% njivskih površin od vseh, za kmetijstvo uporabnih zemljišč, na predzadnjem mestu. SFRJ Bosna in Hercegovina Črna gora Hrvaška Make-doni ja Slove- nija Srbija Kmetijska površina 100 100 100 100 100 100 100 Njive in vrtovi 50,7 43,2 11,3 46,1 42,4 29,3 65,5 Sadovnjaki 3,2 3,1 1,7 2,1 1,5 4,0 4,3 Vinogradi 1,7 0,2 0,4 2,5 2,2 2,3 1,9 Travniki 13,4 15,9 21,6 13,1 3,5 35,4 10,5 Pašniki 30,4 37,2 64,0 35,3 50,3 28,9 17,3 Trstičja in močvirja 0,6 0,4 1,0 0,9 o,i 0,1 0,5 Že tako majhne njivske površine pa so se v primerjavi s preteklim letom še zmanjšale za 2% oziroma za približno 5 tisoč hektarjev. Že samo pogled na zemljiške kategorije nam nazorno prikazuje osnovo naše kmetijske dejavnosti. Vsak delež travniških in pašniških površin nakazuje usmerjenost v živinorejo. Rastlinska proizvodnja: Pod pojmom rastlinska proizvodnja razumemo vso poljedelsko, sadjarsko, vinogradniško in travniško dejavnost. Zaradi specifičnega načina proizvodnje je prav rastlinska proizvodnja najbolj izpostavljena nihanjem. V primerjavi z letom 1974 se je v letu 1975 zmanjšalo za 7%. Vzrok takšnega pomanjkanja je predvsem slab pridelek vrtnin (krompirja), imeli pa smo tudi izredno slabo sadno letino. Poljedelstvo: Za Slovenijo je značilna zelo velika raznolikost njivskih posevkov saj gojimo okrog 50 poljščin, ki jih delimo v štiri osnovne rastlinske skupine: žita, industrijske rastline, vrtnine in krmne rastline, razen teh pa imamo na njivskih površinah še trsnice, drevesnice in okrasne rastline. Čeprav gojimo tako veliko poljščin pa zavzemajo koruza, pšenica in krompir kar 58% vseh njivskih površin. Če prištejemo k tem trem poljščinam še detelje, to je črno deteljo in lucerno, pa vidimo, da zavzema teh pet poljščin že kar 72% vseh njivskih površin. Slovenski pridelek žit v jugoslovanskem merilu ne pomeni veliko, vendar so žita poleg krompirja in detelj najvažnejše poljščine. Pridelek žit je bil v letu 1975 na splošno precej slabši od pridelka v letu 1974. Pridelali smo 15% manj pšenice, rži 32%, ječmena 21 % in ovsa 8%. Izjemno ugodna letina pa je bila za koruzo. Leta 1975 smo v vsem povojnem obdobju pridelali največ koruznega zrnja. Na 54 924 ha smo pridelali kar 211 276 ton koruznega zrnja. To je za 14% več od pridelka v prejšnjem letu. Tako velikega pridelka pa nismo dosegli samo zaradi izredno dobrega hektarskega pridelka, temveč tudi zaradi povečanja posejanih površin. Povečale so se namreč za približno 2,3 tisoč hektarjev, oziroma za 5%. To je prvič po vojni, da prednačijo posejane površine s koruzo pred površinami, posejanimi s pšenico oz. krompirjem. Slovenija ima zelo ugodne talne in klimatske razmere za pridelovanje krompirja, ki je najpomembnejša vrtni- na. Med 1950 in 1960 letom je po posejanih površinah močno prednjačil pred drugimi poljščinami, predvsem pred pšenico in koruzo. Sedaj pa ga je izpodrinila koruza. Dosegli smo že tudi zelo lepe hektarske pridelke, vendar je v zadnjih letih (po 1968) opaziti stagnacijo. Zaradi vsega tega, pornanjšanja hektarskega pridelka in pomanjšanja površin, dosežemo tudi manjši skupni pridelek. V letu 1975 pa smo imeli še zelo neugodne vremenske razmere, ki so pospešile razvoj krompirjeve plesni in s tem poslabšale količinsko in kakovostno pridelek. Pridelali smo 46 823 ton krompirja, kar je 21 % manj od preteklega ieta. Pridelek hmelja kot najvažnejše industrijske rastline je bil tudi za 10% nižji od pridelka v letu 1974. Med posevki so edino krmne rastline presegle lanskoletno proizvodnjo raven. To je predvsem zaradi pridelka si lažne koruze, saj smo je pridelali kar 319 tisoč ton, kar je za približno 40 tisoč ton ali 14% več kot v letu poprej. Sadjarstvo in vinogradništvo: V teh dveh panogah kmetijstva je kmetijska proizvodnja glede na prejšnja leta najbolj padlo (izrazito pri sadjarstvu). Vzrok za to je poleg neustreznega vremena, bolezni in podobnega tudi v tem, da je večina površirv kjer gojijo sadje in grozdje v privatni lastnini kmetijske proizvodnje prav pri sadjarstvu. Pridelek jabolk je le 33 704 ton, kar je 57% manj kot leto poprej. Dež ob cvetenju, šklup in druge bolezni so zmanjšale kakovost in količino jabolk. Pridelek hrušk je bil nekoliko boljši, zmanjšan je bil le za 7%, pridelek breskev pa je bil zaradi spomladanske pozebe in kodravosti manjši za 56%. Pridelek grozdja je bil v primerjavi s pridelkom sadja mnogo boljši, čeprav smo pridelali za 1% manj grozdja kot v letu 1974. Živinoreja: Živinoreja ima že nekaj let dokaj neugodne pogoje. Gospodarske krize, neusklajene cene in nesorazmerja v primarni delitvi so bistveni del težav, ki spremljajo živinorejo pri izvajanju njenih programov. Pod težo te prisile so delovali živinorejci tudi v letu 1975. Hud udarec je živinoreja utrpela 1974, ko so članice EGS izdale prepoved uvoza klavnih govedi. Ta ukrep je vplival na našo osnovno dejavnost v živinoreji - govedorejo. Posredno pa je sprožil tudi vrsto težav pri uvrstitvi vse živine. To je preiskušnja za celotno kmetijstvo, ki je doslej s sorazmerno velikim deležem sodelovalo pri izvozu. Kljub velikem prizadevanju nas prepoved izvoza še vedno pesti. Kajti problem je vtkan v mrežo težav, ki so povezane v živinorejsko proizvodnjo in prodajo živinskih proizvodov in niso prizanesle niti ostalim državam v Evropi in celo izven nje. Zato nas ne preseneča, da 1975 nismo dosegli predvidene stopnje rasti 3,5%, ampak ugotavljamo stagnacijo v živinoreji. Naši (ne) - uspehi bi bili lahko celo porazni. Spomnimo se, da je v Sloveniji znatni del nakopičenih težav v živinoreji pomagala reševati širša družbena skupnost s tem, da so rejci uveljavljali dodatne premije za klavno in plemensko živino in mleko. V tem obdobju so bili sprejeti ukrepi, ki naj bi prispevali k obnovitvi sfaleža živine ali celo izboljšani strukturi črede. Ti ukrepi so predvsem veljali govedoreji, kot najpomembnejši panogi v živinoreji. Govedoreja: Osnovni indikator stanja živinoreje je število živine. Število govedi se je od 492 218 v letu 1970 povečalo na 557 125 glav konec leta 1975. Indeks povečanja za petletno obdobje je 113,2 Porast govedi beležimo tudi v letu 1975 za 2259 glav ali 0,4% v primerjavi z 1974. letom. Delež števila govedi nasproti vsej čredi v Jugoslaviji je 9,7%. V tem obdobju kriz so rejci le uspeli obnoviti in celo dvigniti število plemenic. V 1970 smo imeli 260 882 krav in brejih telic, 1975 pa 277 257 ali pa 6,3% več kot 1970. leta. Glede na 1974 pa se je povečalo število plemenic za 7983 ali 2,96 %. Število govedi v zasebni reji se je gibalo skoraj vzporedno s številom vse govedi. Delež govedi v družbeni lasti je majhen> Leto 5970 je predstavljalo 8,4% - ni delež vse govedi. Po 1970 letu se je število govedi v družbenem sektorju povečevalo zaradi povečevanja živali v pitanju. V času konjunkture 1973 je bilo 11,7% vse govedi v družbeni reji. Občuten padec smo zabeležili že v letu 1974. Konec 1975 pa smo našteli 11361 ali 1,5 manj govedi v lasti družbenega sektorja. Delež goveje živine v družbeni reji je padel na 8,1% od vseh govedi. Zaradi zmanjšanja števila pitancev se je v strukturi črede povečal delež osnovne črede (za 4%) in telet do starosti 6 mesecev (za 5%), Prašičereja 23% vseh prašičev je v družbeni reji, za katero je značilna najvišja oblika intenzivnosti. Ostalih 77% prašičev je še v zasebni reji. Za to pa velja velika razdrobljenost, ekstenzivnost in reja, ki je namenjena skoraj v celoti za samopreskrbo. Zaradi vedno manjšega pridelovanja žit in koruze v zadnjih letih in nizkih odkupnih cen, prašičereja zlasti v zasebni reji ni imela dovolj vzpodbude za razširitev obsega proizvodnje. Perutnina V okviru družbenega sektorja in organiziranega sodelovanja z zasebnimi rejci se perutninarji še naprej dobro razvijajo. Gre za zmerno rast, ne več tako silovito kot po letu 1970. Število perutnine v družbenem sektorju se stalno povečuje. V letu 1975 se je povečalo število perutnine za 12%, Na drugi strani pa ugotavljamo da rede zasebni rejci na svojih dvoriščih vedno manj perutnine. Konec 1975. je štela jata v družbeni reji 5752 tisoč perutnine, pri posebni reji pa je bilo z anketo ugotovljeno le 1698 tisoč kosov ali pa 17% manj od leta 1974. Število konj je dokaj ustaljeno na družbenem sektorju. Giblje se od 200 do 220 konj. Posestva so obdržale najnujnejše število konj, ki je pogojeno z opravili, ki se tudi spričo velike mehaniziranosti proizvodnje ne da mehanizirati. V zasebnem sektorju smo konec 1975 leta našteli kar 4590 oziroma 15% konj manj od predhodnega leta. Podobno pot zmanjševanja črede gre iz leta v leto tudi čreda ovac. V letu 1975 se je zmanjšala čreda ovac za 28%. Družbeni sektor predstavlja v lastništvu ovac le simbolični podatek, ki trenutno ne daje nobene garancije za nadaljnji hitrejši razvoj. Živinoreja stagnira in proizvajalci, družbeni kot zasebni, le težko vzdržujejo obstoječo raven stanja živine v živalski proizvodnji. Odraz tega stanja je tudi prirast živine. Skupen prirast govedi je ostal na ravni 1974 in to predvsem zaradi pozitivne razlike teže govedi v začetku in na koncu leta v zasebnem sektorju, V zasebnem sektorju se je povečal za 13%. Precej manjši pa je prirast v družbenem sektorju (indeks 64,4). V celotnem jugoslovanskem prirastu smo četrti po vrsti, zastopani z deležem 12,7%. Med ostalimi republikami ima največji delež Srbija 49,2% (ožja Srbija 30%, Kosovo 3,7%, Vojvodina 15^6%) Hrvatska 21%, Bosna 119%, Makedonija 3,5% in Črna gora 1,6%. V letu 1975 smo dosegli tudi manjši skupni prirast prašičev (4,4%) in za 7% manjši tržni višek. Povečalo se je število zaklanih prašičev na gospodarstvih za 5%. Pri skupnem jugoslovanskem prirastu prašičev smo udeleženi z 6,5%. Pri tem ima spet največji delež Srbi ja, 56, 2% (ožja Srbija 26,0%, Kosovo 1,0%, Vojvodina 29,3%), Hrvatska 25,6%, Bosna 8,6%, Makedonija 2% in Črna gora 0,9%. Indeks povečanja prirasta perutnine je 112,3 za oba sektorja. Od vsega prirasta perutnine je bilo ustvarjeno na družbenem sektorju 79,6%in le 20,4% v zasebni reji. Prireja jajc v letu 1975 je bila manjša glede na 1974 za 17,3%. V družbenem sektorju je bilo proizvedeno 3,2%, v zasebnem 26,8% manj kot leta 1974. Od skupne proizvodnje jajc je bilo 54,7% jajc proizvedeno v zasebnem sektorju, kar je bilo namenjeno izključno sa-mopreskrbi zasebnih rejcev. Od vseh jajc prirejenih v družbenem sektorju je bilo 54,5% konzumnih jajc - tržni višek, 45,5% pa je bilo uporabljenih za reprodukcijo. 1. SPLOŠNI PODATKI O KMETIJSTVU 1-1. Kmečko prebivalstvo po popisih prebivalstva in po registru Prebivalci Delež kmečkega prebivalstva % skupaj kmečki 1931 1 385 822 820 189 59,2 1948 1 439 800 704 Ul 48,9 1953 1 504 427 616 796 41,0 1960 1 588 261 581 385 36,6 1961 1 591 523 492 504 30,9 1962 1 597 911 491 883 30,8 1963 1 609 434 487 811 30,3 1964 1 625 933 461 399 28,4 1965 1 645 481 448 841 27,3 1966 1 664 453 436 444 26,2 1967 1 686 373 429 937 25,5 1968 1 700 635 425 127 25,0 1969 1 710 618 414 562 24,2 1970 1 723 323 391 853 22,7 1971 1 727 137 353 031 20,4 1-2. Zasebna kmečka gospodarstva po velikostnih skupinah Po popisih živine Zasebna kmečka gospodarstva po skupni površini Skupaj do 2 ha nad 2-5 ha nad 5-8 ha nad 8-10 ha nad 10-15 ha nad 15 ha brez lastne zemlje kmečka gospodinj- stva 1950 220 097 33 028 42 038 23 738 10 858 17 822 20 923 5 119 66 571 1951 221 860 39 287 42 650 23 703 10 688 17 666 20 167 4 786 62 913 1952 227 054 27 218 39 444 23 074 10 496 17 496 20 217 1 606 87 377 1953 235 676 26 655 40 303 23 623 11 042 18 361 21 241 2 048 92 403 1954 238 628 27 252 40 921 24 049 11 242 38 573 3 625 92 966 Po popisu kmetijstva Zasebna kmečka gospodarstva po skupni površini Skupaj do 0,5 ha nad 0,5-1 ha nad 1-2 ha nad 2-3 ha nad 3-4 ha nad 4-5 ha nad 5-8 ha nad 8-10 ha nad 10 ha 1960 1969 194 855 180 234 25 106 23 431 15 551 14 472 24 002 22 930 19 756 19 667 16 355 15 487 13 304 11 933 27 017 24 859 12 113 11 447 41 651 36 002 1-3. Družbeni produkt in narodni dohodek gospodarstva v 1974 (po čistih dejavnostih) Vse Indu- strija Kmetij- stvo Gozdar- stvo Gradbe- ništvo Promet Trgo- vina Gostinstvo in turizem Obrt in komunala Družbeni produkt milijon din delež (%) 65 369 100 30 450 46,6 4 222 6,5 809 1,2 7 095 10,8 5 231 8,0 12 879 19,7 1 836 2,8 2 847 4,4 Narodni dohodek milijon din delež (%) 57 078 100 25 539 44,7 3 954 6,9 694 ',2 6 599 11,6 3 763 6,6 12 260 21,5 1 640 2,9 2 629 4,6 Družbeni bruto produkt Materialni stroški Družbeni produkt Amortizacija Narodni dohodek Osebni dohodek Akumulacija in skladi Skupaj 1947 85 31 54 3 51 - - 1948 87 32 55 3 52 - - 1949 109 51 58 3 55 53 2 1950 137 41 96 4 92 77 16 1951 238 30 209 6 203 155 48 1952 386 167 219 9 209 176 33 1953 334 137 197 7 190 152 38 1954 451 182 269 10 259 225 33 1955 582 250 332 13 319 282 37 1956 700 302 398 16 382 336 46 1957 807 362 445 17 428 359 68 1958 935 393 543 20 523 452 70 1957 975 426 549 21 527 436 90 1960 1 138 482 655 26 628 517 101 1961 1 418 612 806 39 766 635 131 1962 1 556 718 838 44 794 628 166 1963 1 746 811 935 51 884 700 184 1964 2 277 1 106 1 171 60 1 111 882 229 1965 2 926 1 400 1 526 74 1 452 1 174 278 1966 3 552 1 746 1 806 85 1 721 1 401 320 1967 3 626 1 879 1 747 94 1 653 1 346 307 1968 3 573 1 853 1 720 107 1 613 1 148 465 1969 3 669 1 856 1 813 115 1 698 1 187 511 1970 4 335 2 217 2 118 146 1 972 1 354 618 1971 4 868 2 482 2 386 154 2 232 1 535 697 1972 6 157 3 251 2 906 196 2 710 1 784 926 1973 8 497 4 667 3 830 245 3 585 2 330 1 254 1974 9 715 5 493 4 222 268 3 954 2 563 1 391 Struktura (%) 100 56,5 43,5 2,8 40,7 26,4 14,3 Družbeni sektor 1950 20 11 9 1 8 9 1 1951 31 13 19 1 18 13 5 1952 37 21 16 1 15 10 5 1953 27 13 13 1 12 19 4 1954 42 21 21 3 19 11 7 1955 52 26 26 4 23 14 8 1956 60 31 29 5 24 15 9 1957 78 37 41 5 36 19 17 1958 80 38 42 5 37 21 16 1959 102 53 49 6 42 23 19 1960 137 67 70 9 61 33 28 1961 219 113 106 18 87 46 41 1962 316 182 134 13 111 60 51 1963 401 220 181 28 153 76 76 1964 636 369 267 33 234 111 123 1) Do 1961 podatki po organizacijskem načelu. Družbeni bruto produkt Materialni Družbeni Amortizacija Narodni Osebni Akumulacija stroški produkt dohodek dohodek in skladi Družbeni sektor (nadaljevanje) 1965 796 446 350 38 312 140 172 1966 1 006 613 393 42 351 164 187 1967 1 059 675 384 53 331 169 162 1968 999 611 388 67 321 168 153 1969 937 564 373 72 301 163 138 1970 1 214 727 487 79 390 195 195 1971 1 312 765 547 99 448 224 224 1972 1 781 1 048 733 131 602 288 314 1973 2 574 1 664 910 157 753 350 402 1974 2 911 1 890 1 021 172 849 411 438 Struktura (%)' 100 64,9 35,1 5,9 29,2 14,1 15,1 Zasebni sektor 1950 117 30 87 3 84 68 15 1951 207 17 190 5 185 142 43 1952 349 146 203 8 194 166 28 1953 308 124 184 6 178 144 34 1954 409 161 248. 7 240 214 26 1955 530 224 306 9 296 268 29 1956 640 271 369 11 358 321 37 1957 729 325 404 12 392 340 51 1958 855 355 501 15 486 431 54 1959 873 373 500 15 485 413 71 1960 1 001 415 585 17 567 484 73 1961 1 199 499 700 21 679 589 90 1962 1 240 535 705 21 684 568 116 1963 1 345 591 754 22 732 625 107 1964 1 640 736 904 27 877 771 106 1965 2 130 954 1 176 35 1 141 1 034 107 1966 2 546 1 133 1 413 42 1 371 1 238 133 1967 2 568 1 204 1 364 41 1 323 1 178 145 1968 2 575 1 243 1 332 40 1 292 981 311 1969 2 732 1 292 1 440 43 1 397 1 024 373 1970 3 121 1 490 1 631 49 1 582 1 159 423 1971 3 556 1 717 1 839 55 1 784 1 311 473 1972 4 376 2 203 2 173 65 2 108 1 496 612 1973 5 923 3 003 2 920 88 2 832 1 980 852 1974 6 804 3 603 3 201 96 3 105 2 152 953 Struktura (%) 100 53,0 47,0 1,4 45,6 31,6 14,0 Družbeni bruto produkt Narodni dohodek Materialni stroški Družbeni produkt Amortiza- cija skupaj čisti osebni dohodek amortizacija in skladi Kmetijstvo in ribištvo 12545,7 7406,6 5139,1 358,8 4780,3 2876,1 1904,2 Družbeni sektor kmetijstvo ribištvo vodno gospodarstvo 5742,0 5364,4 40,3 337,3 3804,3 3650,6 9,7 144,0 1937.7 1713.8 30,6 193,3 262,8 238,4 2,1 22,3 1674,9 1475,4 28,5 171,0 723.9 622.9 14,8 86,2 951,0 852,5 13.7 84.8 Zasebni sektor 6803,7 3602,3 3201,4 96,0 3105,4 2152,2 953,2 1-6. Indeksi kmetijske proizvodnje po panogah predhodno !eto=l00 Kmetij- stvo Rastlinska proizvodnja Živinorejska proizvodnja Domača prede- lava skupaj polje- delstvo sadjar- stvo vinogra- dništvo travni- štvo skupaj govedo- reja praši č-jereja perutni- narstvo 1955 111 116 111 243 126 100 99 102 94 101 126 1956 95 96 108 74 71 92 96 95 96 96 72 1957 111 112 128 38 103 98 109 106 113 102 102 1958 128 124 105 627 205 96 101 99 104 100 223 1959 88 92 96 28 58 133 108 122 99 79 56 1960 108 112 116 164 89 101 103 97 114 111 90 1961 104 104 94 165 121 112 104 108 102 98 132 1962 91 82 89 47 72 81 105 103 101 130 64 1963 102 109 106 129 141 106 96 92 106 87 137 1964 101 101 101 73 113 105 101 94 101 141 114 1965 99 85 81 60 86 100 114 126 93 110 90 1966 109 117 121 169 87 110 103 101 96 132 83 1967 103 95 92 157 104 86 102 99 108 107 103 1968 101 99 102 80 106 98 103 101 99 118 104 1969 99 101 100 117 98 103 97 91 96 119 97 1970 104 98 97 68 127 104 109 102 106 128 125 1971 100 90 95 87 82 83 104 106 102 104 81 1972 95 95 89 54 87 118 100' 100 95 103 89 1973 113 122 122 215 150 106 106 108 96 108 150 1974 108 99 99 139 78 97 109 108 110 106 74 1975 94 93 91 57 99 107 100 100 96 104 94 Indeksi 1974=100 Struktura (%) 1) skupaj sektor skupaj sektor družbeni zasebni družbeni zasebni Kmetijstvo 942) 951 2) 942> 100 21,4 78,6 Rastlinska proizvodnja 93 92 93 46,6 5,0 41,6 Poljedelstvo 91 98 91 26,1 2,5 23,6 Žita 97 98 97 8,1 1,1 7,0 Industrijske rastline 90 94 84 1,2 0,8 0,4 Vrtnine 82 64 82 10,8 o,i 10,7 Krmne rastline 104 113 103 6,0 0,5 5,5 Sadjarstvo 57 67 53 2,5 0,8 1,7 Vinogradništvo 99 111 96 3,4 0,7 2,7 Travništvo 107 92 108 14,6 1,0 13,6 Živinorejska proizvodnja 100 93 104 49,9 15,5 34,4 Govedoreja 100 73 106 26,7 3,5 23,2 Prašičereja 96 82 100 9,1 1,9 7,2 Ovčereja 59 92 59 0,0 o,o 0,0 Perutninarstvo 104 105 99 14,1 »0,1 4,0 Čebelarstvo 27 ... 27 0,0 ... 0,0 Domača predelava 94 108 89 3,5 0,9 2,6 1) Struktura kmetijske proizvodnje izračunana po bruto vrednosti fizičnega obsega. 2) Prikazan indeks očiščene bruto proizvodnje. Struktura kmetijske proizvodnje v letu 1975 za družbeni in zasebni sektor družbeni sektor zasebni sektor j rastlinska proizvodnja živinorejska proizvodr domača predelava 1947 1948 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 16 Površina (ha) Pridelki (t) kmetijska njive in vrtovi sadov- njaki vino- gradi trav- niki pšenica koruza krompir jabolka grozdje 984 865 284 650 22 923 25 064 249 877 40 407 56 496 355 461 1019 382 289 336 18 974 26 058 253 768 50 754 60 384 405 699 103 380 173 570 1012 496 287 879 22 220 25 430 264 304 86 385 64 631 577 792 74 904 79 770 983 600 271 490 23 320 24 886 252 696 59 736 53 345 416 066 34 930 84 520 978 597 277 288 23 180 25 547 237 464 50 559 59 848 423 850 30 412 102 510 983 247 280 643 22 444 25 174 233 357 55 526 39 760 470 104 50 931 67 960 982 902 284 796 22 690 25 840 233 031 67 094 68 978 525 504 20 972 34 790 981 540 283 571 22 556 25 801 233 360 60 041 57 604 545 955 28 379 70 840 974 508 283 941 23 354 25 705 232 616 72 486 69 191 618 473 88 129 89 520 980 813 301 732 24 960 25 356 214 163 70 484 68 774 686 944 59 071 63 120 962 973 301 663 26 151 25 127 213 108 89 712 85 902 983 135 15 504 65 305 956 364 301 495 26 998 25 101 210 549 94 269 101 405 957 853 167 209 133 655 956 035 301 576 27 905 24 813 208 274 95 452 113 007 734 840 35 949 74 508 937 638 294 765 29 218 23 191 216 817 119 927 120 473 949 657 74 642 63 871 943 078 295 312 31 221 22 577 273 262 118 567 130 376 787 970 120 202 78 368 932 609 295 429 31 051 21 689 280 448 119 237 110 116 723 230 40 004 54 124 923 131 293 464. 31 224 21 561 279 100 105 501 125 596 811 549 61 432 78 252 9)0 306 292 966 32 298 20 864 290 398 120 619 136 173 736 574 37 105 86 380 945 128 290 042 33 676 20 952 303 815 114 483 123 886 523 059 20 389 76 336 944 997 286 361 34 308 20 616 311 631 131 473 149 240 686 333 51 624 65 283 939 662 284 134 34 863 20 352 307 887 142 225 141 653 609 494 86 561 67 625 937 435 280 275 35 850 20 399 307 957 130 894 153 244 648 760 55 150 73 012 934 701 277 984 35 876 20 644 315 906 146 783 141 192 649 431 84 346 70 779 944 928 275 032 35 818 20 638 323 385 133 413 146 166 619 622 46 085 93 927 921 201 274 037 37 056 20 649 317 057 158 734 134 276 595 095 33 719 77 759 915 350 271 821 35 916 20 517 321 302 123 206 150 165 430 372 17 496 70 090 913 310 269 088 36 164 20 585 323 646 160 181 186 932 597 433 37 806 101 231 909 455 265 735 36 082 20 660 321 962 161 808 185 865 589 844 78 135 79 036 901 222 261 047 36 198 20 732 326 521 138 163 211 276 465 747 33 704 78 072 2-2. Zemljiške kategorije v 1975 Površina (ha) Struktura (%) skupaj družbeni sektor zasebni sektor skupaj družbeni sektor zasebni sektor Vsa površina 2 025 400 607 576 1 417 824 100 100 100 Po zemljiškem katastru Njive in vrtovi 275 632 29 503 246 129 13,6 4,8 17,4 Sadovnjaki 41 011 5 117 35 894 2,0 0,8 2,5 Vinogradi 21 285 3 549 17 736 1,1 0,6 1,2 Travniki 368 060 39 751 328 309 18,2 6,5 23,2 Pašniki 141 013 80 005 161 008 H,9 13,2 H,4 Ribniki, trstičja in močvirja 1 960 1 006 954 o,i 0,2 0,1 Gozdna zemljišča 949 974 349 813 600 161 46,9 57,6 42,3 Nerodovitna površina 126 465 98 832 27 633 6,2 16,3 1,9 Po statistični oceni Njive in vrtovi 261 047 23 295 237 752 12,9 3,8 16,8 Sadovnjaki 36 198 4 042 32 156 1,8 0,7 2,2 Vinogradi 20 732 3 448 17 284 1,0 0,6 1,2 Travniki 326 521 34 624 291 897 16,1 5,7 20,6 Pašniki 254 568 68 780 185 788 12,6 11,3 13,1 Ribniki, trstičja in močvirja 2 150 1 095 1 055 o,i 0,2 o,i Gozdna zemljišča 993 800 371 689 622 111 49,1 61,2 43,9 Nerodovitna površina 130 384 100 603 29 781 6,4 16,5 2,1 Po uporabnosti Obdelovalna 644 504 65 409 579 095 31,8 10,8 40,8 Kmetijska 901 222 135 284 765 938 44,5 22,3 54,0 Rodovitna 1 895 022 506 973 1 388 049 93,6 83,4 97,9 2-3. Struktura zemljiških kategorij po lastništvu v 1975 % Površina -skupaj Njive in vrtovi Sadov- njaki Vino- gradi Travniki Pašniki Trstičja in močvirja Gozdna zemljišča Nerodo- vitno Skupaj 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Družbeni sektor 30,0 8,9 11,2 16,6 10,6 27,0 50,9 37,4 77,2 Zasebni sektor 70,0 91,1 88,8 83,4 89,4 73,0 49,1 62,6 22,8 Površina ha Struktura % skupaj družbeni sektor zasebni . sektor skupaj družbeni sektor zasebni sektor Njive in vrtovi 261 047 23 295 237 752 100 100 100 Posevki 254 516 21 224 233 292 97,5 91,1 98,1 Žita 133 992 13 572 120 420 51,3 58,2 50,6 Industrijske rastline 3 692 1 969 1 723 M 8,5 0,7 Vrtnine 51 146 508 50 638 19,6 2,2 21,3 Krmne rastline 65 686 5 175 60 511 25,2 22,2 25,5 Nasadi in neobdelane njive 6 531 2 071 4 460 2,5 3,9 1,9 Cvetje in okrasne rastline 127 69 58 0,0 0,3 0,0 Drevesnice, trsnice in matič-njaki 168 101 67 o,i 0,4 o,i Vrbišča 19 - 19 0,0 - 0,0 Topoli 83 56 27 0,0 0,3 o,o Trzni na 1 745 69 1 676 0,7 0,3 0,7 Neobdelane njive 4 389 1 776 2 613 1,7 7,6 1,1 2-5. Struktura skupir njivskih posevkov po lastništvu v 1975 % Njive in vrtovi skupaj Žita Industrijske rastline Vrtnine Krmne rastline Nasadi in neobdelane njive Skupaj 100 100 100 100 100 100 Družbeni sektor 8,9 10,1 53,3 1,0 7,9 31,7 Zasebni sektor 91,1 89,9 46,7 99,0 92,1 68,3 Posejane površine glavnih posevkov ha Pridelki glavnih, vmesnih in strniščnih posevkov ter podsevkov 9 družbeni zasebni družbeni zasebni skupaj sektor sektor skupaj sektor sektor Žita 133 992 13 572 120 420 ... . . . . . . Pšenica 53 480 4 821 48 659 1 381 627 167 263 1 214 364 Rž 6 927 560 6 367 85 579 4 322 81 257 ječmen 8 868 1 059 7 809 161 148 17 437 143 711 Oves 7 645 556 7 089 122 839 11 132 111 707 Soržica 890 18 872 13 958 - 13 958 Koruza 55 535 6 414 49 121 2 116 279 313 639 1 802 640 Ajda 142 2 140 15 136 43 15 093 Proso 480 127 353 13 155 1 881 11 274 Druga žita 25 15 10 317 82 235 Industrijske rastline 3 692 1 969 1 723 . . . . . . . . . Lan, za vlakno 8 _ 8 174 ___ 174 Konoplja, za vlakno 3 - 3 59 - 59 Sladkorna pesa 7 2 5 2 000 700 1 300 Hmelj 2 473 1 620 853 28 531 18 993 9 538 Sončnice 151 - 151 6 347 - 6 347 Oljna repica 732 82 650 7 510 916 6 594 Soja - - - - - - Mak 1 - 1 5 - 5 Sirek, steblo 2 - 2 13 - 13 Zdravilna zelišča in dišave 11 1 10 78 25 53 Druge industrijske rastline 304 264 40 11 095 10 694 401 Vrtnine 51 146 508 50 638 . . . . • . • • . Krompir 40 980 267 40 713 4 682 354 44 619 4 637 735 Vrtno korenje 535 1 534 44 758 182 44 576 Čebu la 956 2 954 74 655 38 74 617 Česen 400 - 400 20 241 3 20 238 Fižol, zrnje 1 558 17 1 541 64 352 370 63 982 Grah, zrnje 305 _ 305 2 178 _ 2 178 Leča - - - - . _ Zelje in ohrovt 2 810 29 2 781 589 050 5 269 583 781 Paradižnik 905 - 905 88 387 25 88 362 Pa pri ka 290 - 290 12 612 - 12 612 Kumarice 288 1 287 27 450 30 27 420 Druge vrtnine 1 152 45 1 107 79 629 5 249 74 380 Posejane površine glavnih posevkov ha Pridelki glavnih, vmesnih in strniščnih posevkov ter podsevkov skupaj družbeni sektor zasebni sektor skupaj družbeni sektor zasebni sektor Jagodičevje' ^ 967 146 821 • • • • • • • . • Jagode 352 49 303 11 366 2 799 8 649 Maline 21 2 19 517 - 517 Ribez in kosmulje 594 95 499 i4 731 2 234 12 525 Krmne rastline 65 686 5 175 60 511 • • • • • • • • • Črna detelja 23 017 424 22 593 1 331 071 26 692 1 304 379 Lucerna 16 694 367 16 327 968 180 26 049 968 280 Druge detelje 889 1 888 39 479 40 39 439 Grašiča 342 17 325 15 786 868 14 918 Krmni grah 14 - 14 250 - 250 Mešanica stročnic in žit 574 47 527 29 558 2 340 27 218 Mohar 3 3 90 - 90 Koruza za silažo 8 306 2 206 6 100 3 194 164 959 035 2 235 129 Krmna pesa 5 566 3 5 563 1 537 594 915 1 536 679 Mešanica trcv in stročnic 6 938 1 242 5 696 443 838 79 414 364 424 Krmno korenje 1 860 _ 1 860 723 789 723 789 Druge krmne rastline 1 483 868 615 246 446 205 059 41 387 1) Jagodičevje prišteto med vrtnine Struktura proizvodnje po sektorjih v 1975 Pšenica Koruza za zrnje f | družbene organizacije lij zasebni sektor v proizvodnem sodelovanju (§§§jil zasebni sektor Krompir Skupaj Družbeni sektor Zasebni sektor posprav-1 jena površina ha pridelek q posprav- Ijena površina ha pridelek q posprav- Ijena površina ha pridelek q skupaj na ha skupaj na ha skupaj na ha Žita Pšenica, skupaj 53 462 1381 627 25,8 4 800 167 263 34,8 48 662 1214 364 25,0 bogatorodne vrste 46 963 1265 120 26,9 4 759 166 302 34,9 42 204 1 098 818 26,0 druge vrste 6 499 11 6 507 17,9 41 96) 23,4 6 458 115 546 17,9 Rž 1) 6 669 85 579 12,8 304 4 322 14,2 6 365 81 257 12,8 Ječmen, skupaj 8 868 161 148 18,2 1 059 17 437 16,5 7 809 143 711 18,4 ozimni 5 779 103 157 17,8 13 621 47,8 5 766 102 536 17,8 jari 3 089 57 991 18,8 1 046 16 816 16,1 2 043 41 175 20,2 Soržica 825 13 958 16,9 - - - 825 13 958 16,9 Oves 7 625 122 839 16,1 528 11 132 21,1 7 097 111 707 15,7 Proso, glavni posevek 460 6 800 14,8 107 1 881 17,6 353 4 919 13,9 strniščni posevek 621 6 355 10,2 - - - 621 6 355 10,2 Ajda, glavni posevek 141 1 333 9,5 2 6 '30 139 1 327 9,5 strniščni posevek 2 106 13 803 6,6 6 37 6,2 2 100 13 766 6,6 Koruza, glavni posevek ' 54 924 2112 755 38,5 5 803 310 750 53,5 49 121 1802 005 36,7 hibridna 44 965 1833 634 40,8 5 803 310 750 53,5 39 162 1522 884 38,9 druge vrste 9 959 279 121 28,0 - - - 9 959 279 121 28,0 naknadni posevek 78 3 524 45,2 47 2 889 61,5 31 635 20,5 Industrijske rastline Lan za vlakno 8 174 21,8 . . 8 174 21,8 Konoplja za vlakno 3 59 19,7 - - - 3 59 19,7 Sladkorna pesa 7 2 000 286 2 700 350 5 1 300 260 Hmelj, skupaj 2 465 28 531 11,6 1 620 18 993 11,7 845 9 538 11,3 stari nasad 2 36) 28 014 11,9 1 536 18 517 12,1 825 9 497 11,5 novi nasad 104 517 5,0 84 476 5,7 20 41 2,1 Sončnice, glavni posevek 151 1 277 8,5 - - 151 1 277 8,5 vmesni posevek 2 154 5 070 2,4 - - - 2 154 5 070 2,4 Oljna repica 732 7 510 10,2 82 916 11,2 650 6 594 10,1 Mak 1 5 5,0 - - - 1 5 5,0 Sirek 2 13 6,5 - - 2 13 6,5 Vrtnine Krompir 40 9)6 4657 470 114 245 44 619 182 40 671 4612 851 113 vmesni posevek 459 24 884 54,2 - - - 459 24 884 54,2 Vrtno korenje 535 44 758 ' 83,7 1 182 182 534 44 576 83,5 Čebula 955 74 655 78,2 1 38 38,0 954 74 617 78,2 Česen 399 20 241 50,7 0 3 . . . 399 20 238 50,7 1) Pri družbenem sektorju so pospravljene površine zmanjšane za 256 ha, ker so bili na teh površinah gojeni rženi rožički. 2) Del za zrnje posejane koruze je bil pospravljen za silažo. Skupaj Družbeni sektor Zasebni sektor posprav- Ijena površina ha pridelek q posprav-Ijena površl na ha pridelek q posprav-Ijena površi na ha pridelek q skupaj na ha skupaj na ha skupaj na ha Fižol v zrnu, glavni posevek 1 557 19 036 12,2 17 306 18,0 1 540 18 730 12,2 vmesni posevek 17 019 45 316 2,7 7 64 9,1 17 012 45 252 2,7 Stročji fižol, glavni posevek • . . 7 178 • . . . . . 20 • • . • • . 7 158 • • . vmesni posevek ... 2 121 • • • - - - - 2 121 /* Grah v zrnu 305 2 178 7,1 - - - 305 2 178 7,» Grah v stročju • . • 3 480 ... - - - . . • 3 480 • • • Leča - - - - - - - - - Zelje in ohrovt, glavni posqvek 2 809 459 393 164 27 5 269 195 2 782 454 124 163 dodatni in strniščni posevek 832 129 657 156 - - - 832 129 657 156 Paradižnik, glavni posevek 900 88 327 98,1 0 25 • • • 900 88 302 98,1 vmesni posevek 1 60 60,0 - - - 1 60 60,0 Paprika 290 12 612 43,5 - - - 290 12 612 43,5 Kumarice 288 27 450 95,0 1 30 30,0 287 27 420 95,5 Jagode 300 11 441 38,5 43 2 799 65,1 257 8 642 34,0 Maline 18 5)7 28,7 - - - 18 517 28,7 Ribez in kosmulje 580 14 759 25,5 95 2 234 23,5 485 12 525 25,9 Krmne rastline Črna detelja - seno, glavni posevek 22 959 1172 399 51,1 393 26 692 67,9 22 566 1145 707 50,8 podsevek 9 449 158 672 16,8 - - - 9 449 158 672 16,8 Lucerna - seno glavni posevek 16 694 919 282 55,1 357 26 049 73,0 16 337 893 233 54,7 podsevek 2 914 48 898 16,8 - - - 2 914 48 898 16,8 Druge detelje 884 39 479 44,7 1 40 40,0 883 39 439 44,7 Grašiča, seno 342 15 786 46,2 17 868 51,1 325 14 918 45,9 Krmni grah 14 250 17,9 - - 14 250 17,$ Mešanica stročnic in žit 562 29 558 52,6 35 2 340 66,9 527 27 218 51,6 Mohar, glavni posevek 3 90 30,0 - - - 3 90 30,0 strniščni posevek 13 1 750 135 - - - 13 1 750 135 Koruza za silažo, glavni posevek 8 859 2705 357 305 2 765 925 855 335 6 094 1779 502 292 Pitnik, naknadni in strniščni posevek 3 023 488 807 162 276 33 180 120 2 747 455 627 166 Krmna pesa glavni posevek 5 566 1 074 1 77 193 3 550 183 5 563 1073 627 193 naknadni posevek 2 614 463 417 177 1 365 365 2 613 463 052 177 Krmno korenje, glavni posevek 1 858 273 714 147 - - - 1 858 273 714 147 strniščni posevek 4 417 450 075 102 - - - 4 417 450 075 102 Mešanica trav in detelj, glavni posevek 6 894 388 186 56,3 1 198 79 414 66,3 5 696 308 772 54,2 podsevek 2 190 55 652 25,4 - - - 2 190 55 652 25,4 Repa, strniščni posevek 6 829 1162 956 107 - - - 6 829 1162 956 170 Buče - plod, vmesni posevek 9 795 740 027 75,6 0 ■ 3 9 795 740 024 75,6 Skupaj Družbeni sektor Zasebni sektor pokošeno ha pridelek pokošeno ha pridelek q pokošeno ha pridelek «j skupaj na ha skupaj 3" O O D skupaj na ha Travniki 313 076 10648 832 34,0 19 419 659 771 34,0 293 657 9939 061 34,0 Pašniki 188 856 2204 057 11,7 12 554 218 570 17,4 176 302 1985 487 11,3 Ledine in trznine 1 628 39 432 24,2 29 168 5,8 1 599 39 264 24,6 Sadovnjaki 32 172 800 918 24,9 1 202 26 451 22,0 30 970 774 467 25,0 Neobdelane njive 4 111 51 468 12,5 76 3 380 44,5 4 035 48 088 11,9 Skupaj 539 843 13744 707 25,5 33 280 908 340 27,3 506 563 12836 367 25,3 2-9, Sorte (hibridi) pšenice, koruze in krompirja v družbenem sektorju v 5975 Sorta ha Pšepjca, skupaj Zlatna doline 2 338 Libellu la 1 136 Sava 547 Kavkaz 392 San pastor® 108 Leonardo 90 Mironovskaja 55 Marinka 43 Druge 41 Hibrid ha Koruza za zrnje, skupaj 5 803 BC 360 1 910 Z P 370 925 PAU 280 801 ANJOU 210 280 BC 28-11 387 AUS 290 280 Z P 346 192 BC 290 102 AH 290 926 Drugo Sorta ha Krompir,skupaj 245 Igor 43 Saxia 45 Bintje 40 Sertima 29 Desiree 25 Urgenta 19 Vesna 11 Cvetnik 4 Ostalo 24 1 Hibrid ha Koruza za silažo, skupoj 2 765 BC 360 377 ZP 46A 370 ZP 448 218 BC 66-25 200 AH 290 192 Mistral 97 2P SK 46 93 2P 455 84 Drugo 1 134 Število dreves Pridelek skupaj rodnih skupaj q na rodno drevo kg Skupaj Češnje 340 116 297 977 29 984 10,1 Višnje 51 898 32 403 1 451 4,5 Marelice 46 754 41 065 1 831 4,4 Jabolka 4 382 953 3 660 128 337 041 9,2 Hruške 1 383 735 1 144 366 130 971 H,4 Kutine 7 381 6 465 300 4,6 Češplje in slive 1 120 505 981 005 35 294 3,6 Breskve 626 754 540 606 25 800 4,8 Orehi 244 001 207 648 15 818 7,6 Mandeljni 9 020 8 460 254 3,0 Kakiji 14 665 13 936 1 818 13,0 Fige 26 682 25 677 1 445 5,6 Oljke 59 970 56 720 3 954 7,0 Družbeni sektor Češnje 1 190 1 090 328 30,1 Višnje 24 781 8 941 127 M Marelice 640 540 - Jcbolka 1 054 749 773 175 131 214 17,0 Hruške 482 623 365 688 60 732 16,6 Kutine 600 600 70 11,7 Češplje in slive 4 393 2 466 379 15,4 Breskve 250 002 165 945 10 802 6,5 Orehi 255 172 15 8,7 Mandeljni - - - - Kakiji 8 8 12 150,0 Fige 7 7 • • • • • . Oljke 1 920 1 920 25 1,3 Zasebni sektor Češnje 338 926 296 907 29 656 10,0 Višnje 27 117 23 462 1 324 5,6 Marelice 46 114 40 525 1 831 4,5 Jabolka 3 328 204 2 886 953 205 827 7,1 Hruške 901 112 778 878 70 239 9,0 Kutina 6 781 5 865 230 3,9 Češplje in slive 1 116 112 978 539 34 915 3,6 Breskve 376 752 374 661 14 998 4,0 Orehi 243 746 207 476 15 803 7,6 Mandeljni 9 020 8 460 254 3,0 Kakiji 14 657 13 928 1 806 13,0 Fige 26 675 25 670 1 445 5,6 Oljke 58 050 54 800 3 929 7,2 Površina, ha Števil o dreves Pridelek skupaj rodna skupaj rodnih skupaj q q na 1 ha rodne površi ne kg na rodno drevo Skupaj Jabolka 2 574 2 141 1134 526 846 020 130 931 61,2 15,5 Hruške 569 463 517 416 398 906 53 323 115,2 13,4 Češplje in slive 18 12 4 252 3 802 386 32,2 10,2 Breskve 829 679 422 098 325 081 14 961 22,0 4,6 Češnje 11 9 1 298 1 048 271 30,1 25,8 Višnje 55 22 24 684 8 844 103 4,7 1,2 Marelice 11 9 2 340 1 640 36 4,0 2,2 Družbeni sektor Jabolka 2 322 1 913 1011 881 744 240 119 729 62,6 16,1 Hruške 501 404 479 222 363 982 49 685 123,0 13,7 Češplje in slive 15 9 3 152 2 702 286 31,8 10,6 Breskve 479 353 247 172 164 175 9 899 28,0 6,0 Češnje 9 8 998 898 256 320 28,5 Višnje 55 22 24 684 8 844 103 4,7 1,2 Marelice 3 3 490 490 . . . . . . Zasebni sektor Jabolka 252 228 122 645 101 780 11 202 49,1 11,0 Hruške 68 59 38 194 34 924 3 638 61,7 10,4 Češplje in slive 3 3 1 100 1 100 100 33,3 9,1 Breskve 350 326 174 926 160 906 5 062 15,5 3,1 Češnje 2 1 300 150 15 15,0 10,0 Višnje - - - - - - < Marelice 8 6 1 850 1 150 36 6,0 3,1 Struktura sadnega drevja po vrstah in lastništvu Plantažni sadovnjaki po lastništvu (število vseh dreves) (površina) 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100% % 1 1 1 _l 1 1 1 1 i 1 i 100 90 80 -70 -60 -50 -40 -30 -20 -10 0 -I liiii drugo orehi češnje breskve češpl je in slive hruške zasebni jabolka |----1 rodni nerodni Družbeni sektor Zasebni sektor Površina ha Število t rt tisoč Pridelek skupaj rodna skupaj \ rodnih skupaj q q na 1 ha rodne površine kg na rodno trto Skupaj Vinogradi 20 732 18 012 94 840 86 241 780 824 43,3 0,90 Žlahtna trta, cepljenka 17 075 15 561 73 246 65 445 642 531 41,3 0,98 Samorodnice, hibridi .3 657 2 451 21 594 20 796 138 193 56,4 0,66 Brajde in latniki 1) ... ... ... 649 29 806 ... ... Družbeni sektor Vinogradi 3 448 3 096 8 596 7 421 181 355 58,6 2,44 Žlahtna trta, cepljenka 3 436 3 084 8 547 7 372 180 943 58,7 2,45 Samorodnice, hibridi 12 12 49 49 412 34,3 0,84 Brajde in latniki 1) “ - - - - Zasebni sektor Vinogradi 17 284 14 916 86 244 78 820 599 369 40,2 0,90 Žlahtna trta, cepljenka 13 639 12 477 64 699 58 073 461 588 37,0 0,79 Samorodnice, hibridi 3 645 2 439 21 545 20 747 137 781 56,5 0,66 Brajde in latniki 1) . . . . . . . • . 649 29 806 • . • 4,59 1) Brajde in latniki niso všteti v skupne vinograde 2-13. Plantažni vinogradi, površina, število trt in pridelek v 1975 Površina ha Število t rt tisoč Pridelek skupaj rodna skupaj rodnih skupaj q q na ha rodne površine kg na rodno trto Skupaj 5 293 4 548 14 371 12 282 291 139 64,0 2,37 Družbeni sektor 3 179 2 912 8 008 7 311 166 523 57,2 2,28 Zasebni sektor 2 114 1 636 6 363 4 971 124 616 76,0 2,51 Slivovka Suhe slive Mezga do 30% nad 30% porabljeno q dobljeno hi porabljeno q dobljeno hi porabljeno q dobljeno q porabljeno q dobljeno q Skupaj 781 93 21 445 1 981 1 466 580 2 545 1 319 Družbeni sektor - - 85 3 - - - Zasebni sektor 781 93 21 360 1 978 1 466 580 2 545 1 319 2-14b. Predelava drugega sadja Drugo suho sadje q Druge mezge q ... . ... Žganje hi Sadni sokovi hi Jabolčnik (mošt h!) Skupaj 1 433 1 090 2 595 6 915 49 567 Družbeni sektor - - 1 2 639 Zasebni sektor 1 433 1 090 2 594 6 913 48 928 2-14c. Predelava grozdja Porabljeno grozdja Dobljeno vina Izkoristek Dobljeno žganja q hi % hi Predelava grozdja z vinogradov Skupaj 632 393 440 383 69,6 3 707 Družbeni sektor 171 342 122 979 71,8 246 Zasebni sektor 461 051 317 404 68,8 3 461 Predelava grozdja z brajd in latnikov Skupaj 26 217 17 957 68,5 ... Družbeni sektor - - - - Zasebni sektor 26 217 17 957 68,5 ... Predelava kupljenega grozdja Skupaj 107 566 75 213 69,9 97 Družbeni sektor 99 949 70 063 70,1 - Zasebni sektor 7 617 5 150 67,6 97 Semenska Hibridna Semenski Seme Seme Trsne Trsni ključi Sadna pšenica koruza krompir detelje lucerne cepljenke in korenjaki drevesa q q q q q kos kos kos 1975 15 249 12 866 2 520 20 287 140 171 930 27 240 2-16. Porabljene količine umetnih gnojil in aktivnih snovi v 1975 Skupna količina t Kg na ha obdelovalne površine Kg na ha njivske površine Aktivne snovi (t) dušik fosfor kalij Skupaj 114 268 177 438 15 539 9 820 10 651 Družbeni sektor 33 922 686]) 1 553 4 725 2 996 3 681 Zasebni sektor 80 346 139 338 10 814 6 824 6 970 1) Preračunano na dejansko koriščene obdelovalne oziroma njivske površine Proizvodnja in odkup pomembnejših kmetijskih pridelkov v 1975 tisoč ton 500 Krompir TIITl'l I j ' 'j Proizvodnja Odkup 400 - 300 - Koruza 200 - Pšenica in rž 100 - Grozdje Jabolka 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 i958 1959 'I960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 3. ŽIVINOREJSKA PROIZVODNJA 3-1. Število živine, proizvodnja meso in prirast Število živine (tisoč) (stanje 15. 1. ) Proizvodnja mesa (tisoč t) Prirast (tisoč t) goved prašiči perutnina goveje svinjsko perutnin- sko govedi prašičev perutnine skupaj krave in breje telice 497 242 433 1 376 ... ... ... ... ... ... 515 269 45’ 1 454 16,9 19,6 ... 501 248 520 1 490 19,5 22,1 1,5 . v . • * • • • • 497 254 456 1 530 17,7 18,5 1,5 • . * . . , , . , 475 257 422 1 593 16,9 16,6 1,6 ... • • t , • • 490 ... 438 1 863 17,5 18,1 1,? ... ... ... 524 273 48 i i 829 ■ 18,7 20,3 1,9 547 282 424 1 783 19,0 16,4 1,8 . •. . . . • . . 527 296 434 1 855 22,5 18,6 1,9 . . . * • • 491 291 492 1 922 21,4 20,2 ’,7 42,8 44,2 2,7 486 274 550 2 022 19,6 17,1 2,0 44,4 46,3 7,0 533 276 508 2 228 21,8 20,2 4,0 56,0 53,0 4.0 591 290 514 2 237 25,5 20,1 2,5 58,0 54,0 5,0 595 291 517 2 392 37,9 22,6 5,0 63,0 54,0 7,0 551 281 476 2 428 34,3 23,7 4,0 60,1 57,3 5,0 537 268 491 2 473 30,9 26,0 7,3 57,8 58,0 7,4 545 244 500 2 688 32,2 31,0 8,7 75,5 53,6 10,8 582 253 428 2 738 35,4 27,0 11,1 70,8 51,1 14,2 565 260 453 2 994 42,7 29,9 13,1 76,5 55,8 17,4 544 263 480 3 338 46,7 29,3 18,1 67,7 55,3 20,9 503 264 445 3 693 35,9 25,4 20,6 55,6 53,1 26,6 493 261 449 4 178 33,4 31,1 30,0 60,5 56,3 37,7 515 258 471 5 488 37,6 33,3 31,5 67,6 57,0 38,1 508 258 447 5 386 30,9 30,6 28,4 68,3 54,7 39,2 521 258 409 5 870 37,5 29,0 32,7 75,0 52,4 44,0 551 265 447 7 233 44,4 32,1 38,5 78,7 57,5 48,1 555 269 468 7 168 44,8 34,5 38,5 79,0 55,0 54,0 557 277 443 7 450 3-2. Število in struktura črede živine v 1975 Število živine Struktura črede (%) skupaj družbeni sektor (31.12.1975) zasebni sektor (15.1.1976) skupaj družbeni sektor zasebni sektor Konji, skupaj 27 011 211 26 800 100 100 100 Žrebeta in mladi konji 1 845 69 1 776 6,8 . 32,7 6,6 Kobile in breje žrebice 8 098 34 8 064 30,0 16,7 30,1 Žrebci za pleme, za delo in kastrati 17 068 108 16 960 63,2 51,2 63,3 Goveda, skupaj 557 125 45 425 511 700 100 100 100 Teleta do 6 mescev 100 341 8 832 91 509 18,0 19,5 17,9 Mlada goveda od 6 mescev do 1 leta 68 272 14 649 53 623 12,3 32,2 10,5 od 1 leta do 2 leti 71 924 9 025 62 899 12,9 20,9 12,3 nad 2 leti. 15 842 518 15 324 2,8 1,1 3,0 Krave 253 628 10 453 243 175 45,5 23,0 47,5 Breje junice 23 629 1 785 21 844 4,2 3,9 4,3 Plemenski biki 1 790 158 1 632 0,3 0,3 0,3 Voli 21 699 5 21 694 4,0 0,0 4,2 Prašiči, skupaj 442 997 101 453 341 544 100 100 100 Pujski do 2 mescev 65 301 14 076 51 225 14,7 13,9 15,0 od 2 do 6 mescev 180 145 55 155 174 990 40,7 54,3 36,6 mladi prašiči nad 6 mescev 82 715 23 926 58 789 18,7 23,6 17,2 Plemenske svinje 37 863 7 470 30 393 8,6 7,4 8,9 Mlade breje svinje 11 579 541 11 038 ■ 2,6 0,5 3,2 Merjasci za pleme 1 458 232 1 226 0,3 0,2 0,4 Prašiči v pitanju 63 936 53 63 883 14,4 OJ 18,7 Ovce, skupaj 16 373 327 16 046 100 100 100 Jagnjeta in mlade ovce do 1 leta 4 885 173 4 712 29,8 52,9 29,4 Plemenske ovce 9 477 153 9 324 57,9 46,8 58,1 Ovni in jalove ovce 2 011 1 2 010 12,3 0,3 12,5 Perutnina 7 450 5 752 1 698 . . • • • • . • . Čebelji panji 41 944 320 41 624 3-3. Struktura živine po lastništvu v 1975 % Konji Goveda Prašiči Ovce Perutnina skupaj kobile in breje žrebice skupaj krave in breje junice skupaj plemenske in mlade breje svinje skupaj plemenske ovni skupaj Skupaj 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Družbeni sektor 0,8 0,4 8,2 4,4 23,0 16,2 2,0 1,6 77,0 Zasebni sektor 99,2 99,6 91,8 95,6 77,0 83,8 98,0 98,4 13,0 3-4. Prirast živine in struktura po lastništvu v 1975 Prirast (tisoč t) Struktura (%) goved prašiči ovce perutnina goved prašiči ovce perutnina Skupaj 79,0 55,0 0,2 54,0 100 100 100 100 Družbeni sektor 13,2 11,4 - 43,0 16,7 20,7 - 79,6 Zasebni sektor 65,8 43,6 0,2 11,0 83,3 79,3 100 20,4 3-5. Živinorejska proizvodnja v 1975 Poprečno število molznih krav Količina mleka tisoč i Število kokoši nesni c Količina ialc/ tisoč kosov Količina neoprane volne, kg Količina sočnegp medu, kg Skupaj 217 544 465 527 2 009 887 290 582 15 987 122 866 Družbene organizacije 9 045 42 983 643 050 131 471 - - Zasebna gospodarstva 208 499 422 544 1 366 837 159 111 15 987 122 866 3-6. Količina mesa v 1975 Meso, skupaj Govedina Svinina Ovčetina Perutnina n Drugo meso ' tisoč t 118,5 44,8 34,3 0,2 38,8 0,4 struktura (%) 100 37,8 28,9 0,2 32,7 0,4 3-7. Zakol živine v klavnicah v 1975 Število Živa teža Mrtva teža Poprečna Živina, uvožena zaklane t t živa teža % iz drugih republik živine kg število teža (kg) Kopitarji 1 584 526 245 332 46,6 452 159 Goveda, skupaj 222 380 81 091 44 414 365 54,8 41 628 12 958 teleta do 6 mescev 69 120 6 676 4 056 97 60,7 17 958 1 707 mlada goveda od 6 me- scev do 2 let 97 509 45 592 25 387 468 55,7 19 588 9 277 krave 19 283 9 279 4 360 481 47,0 973 461 biki 31 160 15 695 8 645 504 55,1 3 025 1 446 voli 5 308 3 850 1 966 725 51,1 93 67 Prašiči, skupaj 433 245 44 320 31 415 102 70,9 216 913 22 630 mladi 8 197 310 200 38 64,5 2 925 171 mesnati 416 481 42 611 30 286 102 71,1 208 595 21 568 mastni 8 567 1 399 929 163 66,4 5 393 891 Ovce, skupaj 968 30 14 31 46,7 - - jagneta 499 8 4 16 50,0 - - ovce in ovni 469 22 10 47 45,4 _ _ Pertunina 3) 24 714 44 367 32 132 1,79 72,4 - - 1) Pod "drugo meso" uvrščamo konjino in vso drobovino. Navedene količine mesa pomenijo vso proizvodnjo mesa v naši republiki (všteto je tudi meso živine, uvožene za zakol iz drugih republikj zato te količina mesa ne pomenijo proizvodnje mesa zgolj domače živine). 2) Klavnost je razmerje med težo živali pred zakolom in po njem. 3) Število perutnine je v tisočih. 3-8. Oddaja pitane živine v 1975 Skupaj Oddaja z družbenih gospodarstev Oddaja z zasebnih gospodarstev v proizvodnem sodelovanju število teža t število teža t število teža t Goveda teleta 104 524 24 614 41 553 4 583 33 906 3 950 14 382 759 70 348 20 664 27 171 3 824 mlada goveda odrasla goved nad 2 leti 78 172 1 534 36 113 856 29 982 4 13 620 2 48 190 1 530 22 493 854 Prašiči bekoni 175 627 38 817 17 337 3 596 140 708 31 257 13 754 2 900 34 919 7 560 3 583 696 mesnati polmastni in mastni 119 669 17 141 12 026 1 716 99 871 9. 58G 9 966 888 19 798 7 561 2 060 828 n • 1) Perutnina 26 976 48 543 1 904 3 536 25 072 45 007 3-9, Število živine v pitališčih družbenih kmetijskih organizacij in zasebnih gospodarstev konec 1975 Skupaj Pri družbenih organizacijah Pri zasebnih gospodarstvih Goveda 62 903 19 862 43 041 teleta 32 371 12 173 20 198 mlada goved 21 903 7 684 14 219 odrasla goved nad 2 leti 678 5 673 Prašiči 68 946 55 520 13 426 bekoni 36 390 32 861 3 529 mosnati 10 894 3 649 7 245 polmastni in mastni 21 638 18 986 2 652 n . 1) Perutnina 6 552 673 5 879 3-10. Bilanca živine v 1975 Število 15. 1. 1975 ali 31.12.1974 Prireja Nakup Prodaja Zakol pri gospodarstvih Pogin Število 15. 1. 1976 ali 31.12.1975 Goved 554 866 217 349 71 024 260 042 13 921 12 151 557 125 družbeni 56 786 10 183 37 338 56 141 1 159 1 582 45 425 zasebni 498 080 207 1 66 33 686 203 901 12 762 10 569 511 700 Prašiči 467 561 444 676 231 411 394 719 251 819 64 113 442 997 družbeni 97 031 112 877 26 923 117 209 1 324 16 845 101 453 zasebni 370 530 341 799 204 488 277 510 250 495 47 268 341 544 Ovce 22 861 8 495 697 6 532 6 212 2 936 16 373 družbeni 441 246 4 217 - 147 327 zasebni 22 420 8 249 693 6 315 6 212 2 789 16 046 1) Število perutnine je prikazano v tisočih. 4. ODKUP, IZVOZ IN UVOZ 4-1. Odkup nekaterih, pomembnejših kmetijskih pridelkov v 1975 Celotni odkup Prodaja z družbenih gospodarstev Odkup od zasebnih proizvajalcev količina poprečna cena din količina poprečna cena din količina poprečna cena din Žita Pšenica in rž t 11 793 2 304,26 9 597 2 308,33 2 196 2 286,46 Ječmen t 429 2 841,72 429 2 338,37 - - Oves t 375 2 851,67 370 2 849,66 5 3 000,00 Koruza v zrnu t 7 796 2 554,50 6 570 2 524,58 i 226 2 714,83 Pšenica za seme t 763 4 169,41 599 3 637,31 164 6 112,87 Druga žita t 733 3 396,54 619 3 101,72 114 4 997,34 Vrtnine Fižol v zrnu t 299 11 230,00 50 11 540,00 249 11 170,00 Krompi r t 38 108 1 910,00 5 928 2 900,00 32 180 1 730,00 Čebula t 855 3 760,00 5 6 710,00 850 3 740,00 Sveže zelje t 3 007 1 710,0G 362 1 950,00 2 645 1 670,00 Paradižnik t 2 463 3 670,00 1 5 000,00 2 462 3 670,00 Druga zelenjava t 6 458 4 300,00 481 5 930,00 5 977 4 170,00 Industrijske rastline Hmelj t 2 412 39 200,00 1 500 42 280,00 912 34 120,00 Druge industrijske rastline t 277 7 910,00 165 3 540,00 112 14 360,00 Sadje Jabolka, namizna t 16 307 4 730,00 15 961 4 750,00 346 3 970,00 Jabolka za predelavo t 1 156 1 130,00 984 1 200,00 172 740,00 Grozdje, namizno t 26 6 850,00 14 7 830,00 11 5 640,00 Grozdje za predelavo t 12 966 6 260,00 4 333 6 280,00 8 633 6 240,00 Sveže slive t 101 4 570,00 58 4 520,00 43 4 640,00 Češnje in višnje t 302 8 810,00 16 9 190,00 286 8 790,00 Marelice in breskve t 1 198 9 060,00 1 081 9 000,00 117 9 650,00 Drugo sadje t 7 590 6 160,00 5 968 5 270,00 1 622 9 450,00 Živina, živa teža Teleta t 4 833 19 310,00 318 20 190,00 4 566 19 240,00 Mlada goveda ^ t 22 651 16 340,00 6 338 18 000,00 16 313 15 700,00 Odrasla goveda 2) t 35 078 14 240,00 5 290 15 090,00 29 788 14 090,00 Pujski za zakol t 125 17 050,00 53 17 030,00 71 17 070,00 Mesnati prašiči t 19 129 16 730,00 13 352 17 390,00 5 777 15 210,00 1) Upoštevana pijana in nepitana goveda. 2) Upoštevana goveda I., II,, III. vrste in druga klavna goveda. Celotni odkup Prodaja z družbenih gospodarstev Odkup od zasebnih proizvajalcev količina poprečna cena din količina poprečna cena din količina poprečna cena din Polmastni in mastni prašiči t 1 236 16 730,00 232 15 200,00 1 014 15 230,00 Piščanci in brojlerji t 39 577 18 640,00 32 625 19 520,00 6 952 14 500,00 Druga perutnina t 1 515 14 650,00 1 481 14 650,00 34 14 770,00 Jajca, mleko in mlečni izdelki Jajca tisoč kosov 89 955 1 150,00 78 544 1 140,00 11 411 1 210,00 Mleko tisoč litrov 213 336 2 800,00 41 792 2 890,00 171 544 2 780,00 Drugi pridelki Se no t 9 499 691,58 2 804 826,49 •6 695 635,08 Med t 123 21 730,00 - - 123 21 730,00 Vino hi 137 573 1 434,00 114 519 1 435,00 23 054 1 430,00 Žganje hi 38 2 999,00 21 3 396,00 17 2 500,00 4-2, Izvoz in uvoz nekaterih pomembnejših kmetijskih proizvodov v 1975 Izvoz Uvoz količina t tisoč din količina t tisoč din Ajda _ 868 5 004 Proso - - 61 188 Semenska koruza - - 18 432 Koruza v zrnu 70 448 - - Semenski krompir 6 29 60 201 Krompir 508 696 - - Stročnice suhe 66 980 1 50 Hmelj 2 971 109 737 - - Pri uvoženi količini pšenice v SFRJ podatki niso razvrščeni po republikah in jo zato nismo prikazali. Izvoz Uvoz količina tisoč količina tisoč t din t din Češplje 480 1 147 . Marelice - - 3 604 21 505 Višnje 297 2 672 - - Grozdje, sveže 17 109 - - Vino, navadno 9 861 54 955 41 915 156 934 kvalitetno 8 545 50 032 - - desertno 5 60 - - drugo Živina za klanje 756 10 126 8 616 Goveda 'nlada goved 2 868 59 618 - - Konji 3 388 58 977 - - Perutnina 375 5 880 5 2 838 Živina za pleme Goveda ~ _ 14 532 Perutnina 5 41 28 836 Konji 6 540 142 649 2 184 Meso Govedina 3 291 102 985 «» . Teletina 32 1 269 - - Meso odojkov 0,4 22 - - Drobovina 58 1 388 100 1 079 Mleko 356 1 295 _ _ Jajca druge perutnine 177 4 959 2 63 Med 139 3 766 1 090 16 572 Sladkovodne ribe 67 2 405 15 355 5. KMETIJSKE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA 5-1. Število zaposlenih - 31. 12. 1975 Število kmetij-skih organizacij Zaposleni Kmetijski strokovnjaki Veterinarji Ekonomisti skupaj v proizvodnji s fakulteto z višjo in srednjo s fakulteto s srednjo šolo s fakulteto z višjo in srednjo Število 126 18 839 11 629 338 1 513 119 86 31 604 . A L 1975 Indeks ^ 99 102 103 97 133 98 91 115 114 5-2. Kmetijska zemljišča koriščena v 1975 Obdelovalna Skupaj skupaj njive in vrtovi sadovnjaki vinogradi travniki Pašniki trstičja in močvirja Število 71 734 49 467 21 844 4 042 3 448 20 133 21 561 706 Struktura % 100 68,9 30,4 5,6 4,8 28,1 30,1 1,0 In*. '”5 1974 94 95 95 93 101 94 92 73 5-3. Kmetijske organizacije po velikosti koriščene kmetijske površine v 1975 Število Organizacije s kmetijskimi površinami brez do 50 ha nad 50--100 nad 100 -200 nad 200 -300 nad 300 -500 nad 500 -1000 nad 1000 -1500 nad 1500 -2500 nad 2500 -5000 nad 5000 17 34 10 21 7 11 9 4 2 9 3 24 31 11 19 7 8 7 3 4 9 3 5-4. Opremljenost kmetijskih OZD s stroji - 31. 12. 1975 Traktorski Traktorji Kombajni Tovornjaki plugi trosi Icl umetnih gnojil sejalnice za strna žita sejalnice za koruzo kosilnice Število 1 159 250 391 651 278 142 111 252 i a L 1975 Indeks ^ 103 98 117 103 101 100 97 108 5-5. Poraba goriva, maziva, električne energije In sredstev za varstvo rastlin v 1975 Goriva t Olje - Električna Sredstva za varstvo rastlin ton nafta bencin petrolej mazivo t energija tisoč KWh fungicidi herbicidi insekticidi Število 11 061 574 170 564 29 962 360 117 107 Indeks 1975 1974 106 80 121 93 98 119 111 98 6. PROIZVODNO SODELOVANJE DRUŽBENIH ORGANIZACIJ Z ZASEBNIM! PROIZVAJALCI 6-1. Število kooperantov v 1975 Število gospodarstev V poljedelstvu in V večletnih V živinoreji kooperantov 1) zelenjadarstvu nasadih 69 054 16 212 3 056 54 595 1) V Številu gospodarstev-kooperantov so prikazani zasebni proizvajalci, ki sodelujejo z OZD, bodisi v eni ali več navedenih kmetijskih panogah. 6-2. Opravljena dela zasebnim kmetovalcem v 1975 Skupaj Po pogodbi Brez pogodbe Navadno oranje ha 1 706 425 1 281 Preoravanje strni šč u 344 194 150 Globoko oranje in rigolanje II 648 438 210 Setev poljščin II 1 432 375 1 057 Saditev sadovnjakov II 10 - 10 Saditev vinogradov II 153 122 31 Saditev drugih poljščin II 12 - 12 Valjanje posevkov II - - - Škropljenje sadnega drevja kosov 1 836 - 1 836 Škropljenje vinogradov ha 13 11 2 Škropljenje in zapraševanje poljščin ha 3 926 1 997 1 929 Žetev brez kombanjev ha - - - Žetev in mlatev s kombanji ha 2 925 989 1 936 S kombanji namlateno zrnje t 8 839 3 059 5 780 Z mlatilnicami namlateno zrnje 590 30 560 Čiščenje semen u 803 - 803 Prevoz kmetijskih pridelkov t 8 612 4 710 3 902 6-3. Oskrbovanje kooperantov v 1975 Perutnina Krmne Goveda Prašiči skupaj enodnevni piščanci mešanice v q Število za pitanje 41 271 29 155 16 413 769 16 319 769 1 090 310 Število za pleme 2 057 798 10 142 499 10 122 499 415 739 Skupaj Po pogodbi Brez pogodb Pšenica za seme q 15 567 7 473 8 014 Koruza za seme q 3 709 1 280 2 429 Sadna drevesa kosov 112 502 78 920 33 582 Trsne cepljenke kosov 1 549 215 1 141 569 407 646 Umetna gnojila q 734 777 334 320 400 457 dušična q 226 306 102 766 123 540 fosforna q 31 340 13 784 17 556 kalijeva q 7 260 4 910 2 350 mešana q 469 871 212 860 257 011 Sredstva za varstvo rastlin q 11 427 • • • • • • fungicidi q 6 110 ... ... herbicidi q 2 23l • . . ... insekticidi q 3 086 ... ... 6-4. Površine in pridelki pomembnejših posevkov v proizvodnem sodelovanju po pogodbah z zasebnimi kmetovalci v 1975 Požeto Pridelek q ha skupaj na ha Pšenica, skupaj 7 760 226 207 29,2 bogaforodne vrste 7 588 222 363 29,3 druge vrste 172 3 844 22,3 Rž 8 160 20,0 Ječmen 130 3 125 24,0 Oves 54 1 080 20,0 Koruza, skupaj 10 845 544 444 50,2 hibridna 10 661 535 826 50,3 druge vrste 184 8 618 46,8 Sladkorna pesa 4 1 540 385 Hmelj 785 9 878 12,6 Krompir 2 604 462 636 177,7 Lucerna 646 47 525 73,6 Črna detelja 1 006 66 151 65,8 7. RIBOLOV 7-1. Ulov morskih rib in rokov v 1975 Ulov skupaj Ribe Raki in glavo-nožci Ulov skupaj Ribe Raki in glavo-nožct piave druge plove druge količina v q struktura ulova v % Skupaj 45 632 43 742 1 800 63 100 95,9 3,9 0,2 Družbeni sektor 44 894 43 388 1 474 6 100 96,7 3,3 - Zasebni sektor 738 354 326 57 100 43,0 44,2 7,8 7-2. Ulov sladkovodnih rib in rakov v 19/5 Ulov skupaj Ribe Raki Ulov skupaj Ribe Raki vode ribniki nižinske vode višinske vode ribniki nižinske j višinske količina (q) stnjktura ulova v % Skupaj 5 358 1 738 322 3 291 7 100 32,4 6,0 .61,4 0,2 Družbeni sektor 2 860 15 2 845 - 100 - 0,5 99,5 - Zasebni sektor 2 498 1 738 307 445 7 100 69,6 12,3 17,9 0,2 7-3. Struktura ulova po lastništvu v 1975 Morski ribolov Sladkovodni ribolov ulov skupaj ribe raki in glavo-nožci ulov skupaj ribe raki pleve druge nižinske vode višinske vode ribniki Skupaj 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Diužbeni 98,4 99,2 81,9 9,5 53,4 - 4,7 86,7 - Zasebni 1,6 0,3 18,1 90,5 46,6 100 95,3 13,6 100 7-4. Ribiške ladje in čolni za morski ribolov v 1975 Skupaj Družbeni seklor Zasebni sektor število brt km število brt j km število brt km Motorne ribiške ladje 24 603 2 892 24 603 2 892 do 20 brt 8 152 855 8 152 855 - - - 20-30 13 316 1 517 13 316 1 517 - - - nad 30 3 134 520 3 134 520 - - - Motorni ribiški čoln pod 10 brt 148 162 1 184 23 41 595 125 181 589 Čolni brez motorja 85 88 - 32 60 53 28 - •3 ifi "o -o vi v 1 146 969 2 032 8-2. Varstvo pred poplavami Vodozbirno območje Drava Mura Sava Savinja Jadransko morje Soča Krka 1) Varovanje pred poplavami površinskih voda (tuja voda) Varovalni nasipi 31.12.1975 (km) 308 268 16 33 65 15 - Zavarovana površina, skupaj (ha) 77 970 120 980 630 3 000 1 507 550 - Obdelovalna površina (ha) 24 250 79 830 530 1 800 295 490 - Naselje (ha) 40 95 3 32 10 2 - Industrijski objekti (število) 120 44 1 12 17 1 - Drugi objekti (število) 180 102 18 - 8 1 - Železniške proge (km) 35 53 - 8 13 - - Ceste (km) 450 454 1 54 80 1 - 2) Varovanje pred poplavami talnih voda (lastna voda) Površina, zajeta v sistem za osuševanje - skupaj (ha) 24 250 75 870 300 350 210 - obdelovalna (ha) 19 400 60 562 300 - 260 210 - Črpalne postaje, število - - - - 2 - - Skupna pogonska moč (km) - - - - 132 - - Skupne inštalirane zmogljivosti, (m /sek) - - - - 2 - - Kanali za osuševanje glavni kanali (km) 107 146 4 . 15 10 stranski kanali (km) 44 52 1 - 65 12 - 3) Osuševanje ^ Skupaj osušena površina (ha) 6 965 Skupna količina načrpane vode tisoč m /leto 16 254 1) Osuševanje ni prikazano po vodozbirnih območjih, ampak samo sumarno. 8-3. Poplavljene površine in objekti v 1975 Vodozbirno območje Drava Mura Sava Savinja Jadransko morje Soča Krka 1) Površine in objekti, poplavljeni s površinskimi vodami Skupna površina (ha) 1 980 5 850 1 320 1 800 1 050' 8 500 1 165 Obdelovalna površina (ha) 1 000 2 940 895 1 500 450 6 100 500 Naselja (število) - 6 4 24 7 14 8 Industrijski objekti (število) - 1 - 8 - 1 1 Drugi objekti (število) - 10 - - - 1 3 Železniške proge (km) - - - 6 - - - Ceste 16 24 2 12 5 25 18 2) Površina in objekti, popravljeni s talnimi vodami Skupna površina (ha) 3 650 2 760 - - - 700 - Obdelovalna površina (ha) 3 000 2 250 - - - 350 - Naselja (število) - 3 - - - - - Industrijski objekti (število) - - - - - - - Drugi objekti (število) - 2 - - - - - Železniške proge (km) - - - - - - Ceste (km) - - - - - - - 3-4. Regulacija vodotokov (stanje 31.12. 1975(1 Vodozbirno območje Drava Mura Sava Savinja Jadransko morje Soča Krka Sekanje meandrov km 161,6 211,4 7,4 0,6 0,3 2,7 ',4 Brežinska zavarovanja km - 0,7 7,1 0,4 0,3 51,0 0,4 Vzdolžne zgradbe km 117,3 128,2 3,3 0,9 - 42,8 - Jezbice kos 860 769 218 18 - 90 - Drugi objekti km 27 7 520 - 2 32 300 Cevovodi za nama- Črpalne postaje Agregati za oroševanje kanje - dolžina, km število pogonska kapaciteta vseh črpalk m^/sek število kapaciteta dolžina oroševalnih kril, km glavni stranski črpalk moč, km agregatov l/sek 29 58 24 1 256 10 192 2 948 58 8-6. Namakane površine v 1975 Površina Namakane površine na družbenih gospodarstvih usposobljena za namakanje skupaj njive in vrtovi sadovnjaki vinogradi travniki Površinsko preplavne 949 2 2 - - - z oroševanjem 207 117 90 - - Letna poraba vode - 212 212 _ • 8-7. Doseženi pridelki na namakanih površinah v 1975 Pospravljena površina, ha Pridelek q ves na ha Hmelj 30 270 9 Breskve 10 250 25 Hruške 80 8 000 100 Travniki - - - Drugo 87 . . . • • . REZULTATI RAZISKOVANJ Odgovarja direktor Franta Komel Urednik Branko Mlinar Lektor Jože Faganel Tehnični urednik Anton Rojc Izdal in tiskal Zavod SR Slovenije za statistiko Ljubljana, Vožarski pot 12 november 1976 Naklada 200 izvodov Cena 65 din Uporaba in objava podatkov, v celoti ali delno, dovoljena le z navedbo vira Ib aL