gj#ninn plačana r gotovini.
KRALJEVINA
JUGO S L AVI J A
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
44.
kos.
V LJUBLJANI, dne 31. maja 1933.
Letnik
IV.
VSEBINA:
283.	Navodila, kako naj se sestavi proračun drž. razhodkov in dohodkov s predlogom fin. zakona za leto 1934./193.r>.
284.	Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.
Uredbe osrednje vlade.
283.
Ministrstvo za finance kraljevine Jugoslavije.
Oddelek za proračun.
V Beogradu, dne 10. maja 1933.; št. 5140/VII.
, Na osnovi odredb členov 9. do 25. zakona o državnem računovodstvu, uredbe o tehnični sestavi proračuna državnih razhodkov in dohodkov in § 80. finančnega zakona za 1. 1933./1934. in da bi se obenem dosegla pri sestavi posebnih proračunov za 1. 1934./1935, potrebna ^enotnost, predpisujem naslednja
navodila,
kako naj se sestavi predlog proračuna državnih razhodkov in dohodkov s predlogom finančnega zakona za leto 1934./1935.*
I.	Občne pripombe.
Proračun državnih razhodkov in dohodkov za leto 1934./1935. mora obsezati potrebne razhodke in domnevne dohodke za čas od dne 1. aprila 1934. do dne 31. marca 1935.
Ker mora minister za finance prej proučiti, pretresti in urediti vse posebne proračune in skladno s členom 12. zakona o državnem računovodstvu izvesti ravnotežje med državnimi dohodki in razhodki in izdelati k proračunu .svoj ekspozč, morajo biti po odredbi čl. 9. zakona o državnem računovodstvu in po prvem odstavku člena 7. uredbe o tehnični sestavi proračuna državnih razhodkov n dohodkov vsi posebni proračuni razhodkov in dohodov za 1. 1934./1935. tako občne državne administracije (uprave) kakor tudi državnih gospodarskih podjetij in ustanov vročeni ministrstvu za finance — oddelku za
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
15.	maja 1933., št. 108/XXXI/305.
proračun v zakonskem roku. Ta skrajni rok se nikakor ne sme prekoračiti. Posebni proračuni, ki bi se poslali pozneje, se ne bodo upoštevali in vzeli v oceno, proračun dotične 'ustanove za leto 1934./1935. pa mora biti zaključen v tem primeru samo na podstavi tistih podatkov, s katerimi razpolaga minister za finance.
Razdelitev proračuna skladno s členom 2. in 3. uredbe o tehnični sestavi proračuna državnih razhodkov in dohodkov na državno administracijo( upravo) in na državna gospodarska podjetja in ustanove, izvedena v proračunu za leto 1933./1934., se mora pridržati tudi v proračunu za leto 1934./1935.
Po členu 1. uredbe se deli državni proračun:
a) na proračun občnih državnih razhodkov in dohodkov in
b) na proračun razhodkov in dohodkov državnih gospodarskih podjetij in ustanov.
Vsote razhodkov in dohodkov enega in drugega proračuna se postavljajo in odobrujejo samo v kosmatih zneskih.
I.	Proračun občnih državnih razhodkov in dohodkov obseza po Členu 2. te uredbe:
1.	Proračun razhodkov občne državne administracije (uprave), ki ga sestavljajo ti-le poedini proračuni: vrhovne državne uprave;
pokojnin, razpoložnin, vzdrževalnin, narodnih priznanj, pomoči in invalidskih podpor; državnih dolgov; ministrstva pravde;
ministrstva za prosveto (brez državnih tiskarn in narodnih gledališč);
ministrstva za zunanje posle; ministrstva za notranje posle; ministrstva za finance (brez uprave državnih monopolov, državnih posestev Belja in Topolovca in tvornice za sladkor na Čukarici);
ministrstva za vojsko in mornarico; ministrstva za gradbe;
ministrstva za promet (prometne upravne naprave); ministrstva za poljedelstvo (brez državne razredne loterije, državnih kobilarn in državnega poljedelskega zaklada);
ministrstva za trgovino in industrijo (brez Državne hipotekarne banke);
ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje (brez državnih kopališč in kopališč v državni upravi, državnih zdravilišč in okrevališč in vseh ostalih ustanov te vrste, kakor tudi vseh tistih bolnic in sanitetnih naprav, ki se vzdržujejo po posebnih predpisih iz lastnih dohodkov in iz državne podpore), in
ministrstva za telesno vzgojo naroda, in ^proračunskih rezervnih kreditov.
2.	Proračun dohodkov: od neposrednih davkov; od posrednih davkov; od presežka monopolnih dohodkov; od čistega dohodka državnih gospodarskih podjetij in ustanov in
od raznih dohodkov, kolikor niso po svoji naravi gospodarskega značaja.
II. Proračun razhodkov in dohodkov državnih gospodarskih podjetij in ustanov obseza po členu 3. uredbe:
1. Proračun razhodkov državnih gospodarskih podjetij in ustanov, ki ga sestavljajo ti-le poedini proračuni:
v stroki ministrstva za prosveto: državnih tiskarn, narodnih gledališč; v stroki ministrstva za finance: uprave državnih monopolov, državnih posestev Belja in Topolovca, tvornice za sladkor na Čukarici; v stroki ministrstva za promet:
prometna in p. t. t. gospodarska podjetja; v stroki ministrstva za poljedelstvo: državne razredne loterije, državnih kobilarn, državnega poljedelskega zaklada; v stroki ministrstva za šume in rudnike; v stroki ministrstva za trgovino in industrijo: Državne hipotekarne banke in v stroki ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje:
državnih kopališč in kopališč v državni upravi, državnih zdravilišč in okrevališč in vseh ostalih ustanov te vrste, kakor tudi vseh tistih bolnic in sanitetnih naprav, ki se vzdržujejo po posebnih predpisih iz lastnih dohodkov in iz državne podpore.
2. Proračun dohodkov državnih gospodarskih podjetij in ustanov sestavljajo dohodki teh podjetij in ustanov in se izkazujejo obenem z vsakim posebnim proračunom razhodkov teh podjetij in ustanov. V ta proračun spadajo tudi dotacije iz občnih državnih sredstev, namenjene za pokrivanje pasivov poedinili državnih podjetij in ustanov.
Kljub tej porazdelitvi državnega proračuna so se vendarle pridržala načela, postavljena po odredbah členov 14. in 18. zakona o državnem računovodstvu: prvič, da morajo biti državni razhodki in dohodki, najsi izvirajo iz kakršnekoli osnove, vsi obseženi v državnem proračunu in izkazani na določenem mestu v kosmatih zneskih, in drugič, da se morajo najprej postaviti državni razhodki, potem pa dohodki.
II.	Razhodki.
Načelo, ki ga je treba izvesti v proračunu, aa mora biti namreč v državnem proračunu izvedeno ravnotežje med razhodki in dohodki, je postavljeno s členom 12. zakona o državnem računovodstvu. Zato je v prvi vrsti posebne važnosti, da morajo biti predlagani razhodki in
dohodki tako proračuna občnih državnih razhodkov in dohodkov kakor tudi proračuna razhodkov in dohodkov državnih gospodarskih podjetij in ustanov realni in se morajo opirati na skrbno urejene in kontrolirane podatke. Občni položaj naše države zahteva, da se znižajo državni razhodki na neizogibne državne potrebe v bodočem proračunskem letu. Ob ocenjanju razhodkov je treba brezpogojno ostati v mejah kreditov, ki so določeni v sedanjem proračunu, in ni dovoliti nobenega povečanja.
Proračunsko ravnotežje je v tem, da se vsi državni razhodki enega proračunskega leta pokrijejp z dohodki za to leto. Upoštevaje to in jemaje za zakonsko osnovo ob sestavi proračuna načelo ravnotežja, je treba v tem konkretnem primeru vedeti, da iznos državnih razhodkov občne državne administracije (uprave) za leto 1934./1935. posamez nikakor ne sme prestopili meje sedanjega državnega proračuna. Potemtakem se mora izvesti v razhodkih strogo varčevanje, kar ustreza pravilno pojmovanim gospodarskim interesom države; da pa se doseže čim pravilnejša in primernejša porazdelitev kreditov v mejah možnosti njih občnega kritja, je treba težiti za tem, da se predlagani krediti znižajo v vseh primerih, kjer to dovoljujejo interesi države ali državne službe.
Potemtakem se ne sme predlagati noben razhodek samo zato, ker je že obstojal v dosedanjih proračunih. To velja zlasti za izredne in neobičajne razhodke, ki so občasnega ali začasnega značaja.
Predlagani krediti, redni (osebni ali materialni) ali izredni, ki jih ne bi zahtevala absolutna državna potreba, se bodo črtali ali znižali na potrebni znesek; šefi uradov in šefi računovodstev dotičnih ustanov, ki so oo členu 9. zakona o državnem računovodstvu odgovorni za točnost dejanskega stanja, pa se pokličejo na odgovor.
Glede osebnih in materialnih razhodkov banskih uprav je proračunski potrebno, da se istoimenski razhodki porazdele po vrsti banskih uprav tako, da ve vsaka banska uprava, s kolikšnimi krediti sme in mora razpolagati.
A.	Osebni razhodki.
Po členu 23. zakona o državnem računovodstvu se morajo postaviti krediti za plače v proračun jx> dejanskem stanju števila osebja in po višini prejemkov ob času, ko se proračun sestavlja. Zaradi tega je treba vzeti v tem konkretnem primeru stanje na dan 1. julija t. 1. Ne bodo se dovolila nobena nova uslužbenska mesta in jih potemtakem ni treba izkazovati na običajni način »nova mesta«. Če bi se moralo dosedanje število po določeni formaciji poedinili ustanov popolniti z obstoječimi zvanji v proračunskem letu 1934./1935., se morajo označiti taka zvanja v oklepaju kot >mesta prazna«.
Ob sestavljanju osebnih razhodkov se mora postopati z največjo obzirnostjo. Po najnovejših podatkih je sedanje število osebja v državnih uradih in ustanovah očitno večje, nego je dejanski potrebno. To število se mora zmanjševati.
V nobeni državni ustanovi se ne bo dovolilo, da bi se skupno število njenih uradnikov pomnožilo, nego se bo posebej na to pazilo, da se njih število zniža.
Za to vrsto razhodkov je treba postopati, ko se sestavlja proračun, po zakonu o uradnikih z dne 31. marca 1931. tako-le:
I.	Krediti za partijo »Osebni prejemki« imajo te-le pozicije, in sicer:
1. Plače — periodični poviški in položajne doklade uradnikov.
2. Plače — periodični poviški zvaničnikov.
8. Plače — periodični poviški služiteljev.
4. Razlika prejemkov po § 259. zakona o uradnikih.
Za te prve tri pozicije se morajo izkazati zvauja —
položaji dotičnih uslužbencev tako, kakor to ustreza predpisom zakona o uradnikih, pri čemer je treba označiti položajno skupino plače, odnosno položajno skupino plače s stopnjo, na primer: I, 11/1, II/2, III/l, 111/2, IV/l in IV/2, odnosno položajno skupino plače s stopnjo in periodičnim poviškom, in to: 1V/1-1, 1V/1-2, IV/1-3, IV/2-1, IV/2-2, V-l, V-2, V1-3 itd., določene z odredbami zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931.
Pozicije pri partiji »Osebni prejemki« morajo biti razčlenjene na podpozicije po zvanjih z zneskom pripadajočih prejemkov, t. j. vračunši plače, plače s periodičnimi poviški in dodavši jim pripadajoče položajne doklade. V prvi poziciji je izvršiti porazdelitev pod a) na uradnike in pod b) na uradniške pripravnike (glej obrazec) po strokah in draginjskih razredih.
Poleg zvanja — položaja je postavljati po predpisih zakona o uradnikih te-le označbe, in sicer:
označba: I, V, VI, VII, VIII, IX in X označuje položajno skupino in plačo;
označba: II/l, 11/2, III/l, III/2, IV/l in IV/2 označuje položajno skupino in plačo s stopnjo;
označba: IV/1-1, IV/1-2, IV/2-3, V-l, VI-2, VII-4, VIII-3, IX-2, X-3 označuje položajno skupino, stopnjo in plačo s periodičnim poviškom.
Za tiste državne uslužbence, ki ne spadajo pod odredbe zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931., se morajo izkazati zvanja — položaji na dosedanji način.
Kar se tiče četrte pozicije »Razlika prejemkov« mora obsezati ta pozicija skupni znesek vsote, izkazane
v posebni prilogi ....../..... ekspozeja,	ki mora navajati
zaporedno številko, ime in položajno skupino dotičnega uslužbenca, znesek razlike od prejšnje osnovne in položajne plače kakor tudi znesek razlike od prejšnje položajne doklade. Ta pozicija se mora razčleniti na podpozicije za uradnike, zvaničnike in služitelje tako, da znesek kreditov točno ustreza omenjeni prilogi. Posebej se še opozarjajo odgovorni šefi računovodstva na to, da se ti krediti ne bodo odobravali brez detajlne priloge, sestavljene po teh navodilih in priložene občnemu ekspozeju kot priloga št /..........
5. Draginjske doklade je postaviti v posebno pozicijo v partiji: »Osebni prejemki«. Draginjske doklade — osebne morajo biti izračunjene kar najvestneje po številu in vrsti uslužbencev, ki sta postavljeni v proračun, po krajevnem draginjskeni razredu in njih sedanji višini glede na že izvršene zmanjšbe osebnih draginjskih doklad, in ločeno od rodbinskih doklad.
Za rodbinske draginjske doklade je postaviti po 1680 dinarjev na leto za ženo in za vsakega otroka in je izkazati te doklade ločeno od osebnih draginjskih doklad.
Ta pozicija mora biti razčlenjena na sledeče podpozicije, odnosno kredite:
a) uradnikov:	osebne
rodbinske
b) zvaničnikov: osebne................... .
rodbinske..................................
c) služiteljev:	osebne....................................
rodbinske
II. Krediti za nagrade kontraktualnih uradnikov m
dnevničarjev se morajo izkazati v posebni partiji osebnih razhodkov (§§ 158. in 165- zakona o uradnikih), kontrak-tualne uradnike ločeno od dnevničarjev.
III. Kredite za specialne doklade, kjer jih je kaj po specialnih zakonskih predpisih, je treba izkazati v posebnih partijah.
IV. Kredit za upokojitve se postavi, kakor v proračunu za leto 1933./1934., v eni skupni vsoti in v posebni partiji oddelka »Pokojnine in invalidske podpore«; potemtakem ministrstvom in ustanovam ni treba postavljati teh kreditov v svoje proračunske predloge.
V. Pomoči, podpore, štipendije, naklonitve, razne subvencije in temu podobni razhodki, ki niso osnovani na preciznih zakonskih ali pogodbenih obveznostih države, morajo biti predmet posebnega varčevanja in znižani na najnižje zneske. Če bi ministrstvo za finance našlo, da predlagani razhodki te vrste niso dovolj opravičeni in obrazloženi, jili bo črtalo iz proračuna. Ministrstvo za prosveto in ministrstvo za vojsko in mornarico, eventualno pa tudi druga ministrstva, ki imajo državne štipendiste v inozemstvu, naj prilože svojemu proračunu poimenski seznamek državnih štipendistov v inozemstvu in naj označijo v njem predmet njih študij, dobo študiranja in velikost štipendije.
B.	Materialni razhodki.
Razhodki materialnega značaja se morajo postavit' samo v znesku stvarno in varčno odmerjenih potreb. Nabavke se morajo omejiti samo na to, kar je najpotrebnejše in brez česar vobče ni moči prebiti; pri tem je strogo upoštevati predpise pravilnika o trošenju pisarniškega in drugega materiala itd. št. 55.900/11 z dne 18. maja 1932.* Krediti za potrošili pisarniški material se morajo postaviti v najpotrebnejših vsotah. Krediti za nabavo pisarniške oprave naj se nikar ne predlagajo. Kredite za službena potovanja in premestitve je treba prav tako postaviti in predlagati v najmanjši mogoči meri.
Krediti za redne materialne razhodke morajo biti izračunjeni kar najskrbneje; pri tem je treba strogo upoštevati sedanjo cene poedinili predmetov in storitev na trgu, prav tako pa tudi dosedanje gibanje cen, tako da se predlagajo krediti, ki utegnejo kar najverjetneje striktno zadoščati za kritje ustreznih potreb. V posebnem ekspozeju k dotičnemu proračunu mora biti izkazan tudi način kalkulacije, ki dokazuje točnost predloženih proračunov. Ministrstvo za vojsko in mornarico naj predloži poleg takega proračuna tudi podatke o dohodkih od njiv, travnikov, vrtov itd., ki jih obdelujejo poedina vojaška poveljstva za svoje potrebe, kakor tudi podatke o živalih (malih in velikih), ki služijo istemu namenu. Obenem naj izvrši in predloži proračun za skupno razbremenitev proračuna razhodkov, ki se doseza po tej poti.
V proračune državnih razhodkov občne državne administracije (uprave) kakor tudi državnih gospodarskih podjetij in ustanov se ne sprejmejo nikakršni investicijski krediti za državne zgradbe in jih tudi ni predlagati.
Za izplačevanje anuitet državnih dolgov se mora označiti in izkazati v besedilu, kdaj je dolg nastal, kolikšen je bil prvotni dolg, koliko je doslej izplača-nega, koliko še ostane in v katerem času sc mora popolnoma izplačati.
* »Službeni list« št. 440/47 iz 1. 1932.
•O
eo
05
M o
® im?
cn 'D ® u G rt N O-
O
cD
co
uH
eo
O
of
o
CD
CO
rH
CO
Cl
of
© :m?
CG O
S g
tSJ S.
faX)
o
3
o
u
Ph
o
oc
(M
05
rH
O
o
CD
kO
CO
O
CM
iO
O
o
o
»o
CD
O
O
O
\6
05
00
-14
TJ
o
42
N
03
P2
o
00
05
L-
O
c
<D
gg
co co 00 kd
K'
03
‘S
* £
TJ
3
2*8
D
TJ
a»
t_
N
03
3
44
03
S3
44
>
03
O O O -f ^ -h
00 CO CO
X
03
N
o o o co co co -t ^ co
rH O
o
44
C JU
03
D
%
I I I
bo bo bo C« 03 C«
TJ TJ TJ
.	•	•	C
^	U2	IU	^
i—i	03
u
>	>	>	3
*	•		3			•	•	44	rH 1	
3 TJ	TJ	TJ	'c s>	o	•S	■3	3 TJ	>•«	1 hH	
OJ	a.	<U			OJ	OJ	OJ	o		
u	u	u	u		u,	u	u	rS		
N	N3	N	P,	p,	M	N	PM		1	
3	3	3			3	3	3		tH	
u	u	u	’u Ou		u	u	u	C >o		tH
bb	bb	b£			bb	bb	bb		o	t-2
3	3	3	•—*		3	3	3	TJ	. v 44	IH
	u*	u	44		u.	u	u	.2		UH
TJ	TJ	TJ	>7)		TJ	TJ	TJ	u OJ	>CJ	rH
>-4	I—H	i—4	TJ		t-H	•—!	)—i	Cu	•J2	
		=	3 u			”		1 OJ >o	3	i
>	>	>			>	>	>	3	PM	rH
>m rz
3
° ^ a,_2
*3 fH
.2 • • 'u. ‘,zL OJ 47
p, <D h-»
OJ 3 >0 42 3 C/2
E
TJ
3
u2 s
C5
»o
CM CC/5
S.
> o
44
S 2
S, 7% a>
t-
a.
3
44
	O o	o o	g
	kO	o	kO
	rH	rH	a
	CO	CM	rH
	.	•	.
3			
a o			
44	•	•	•
3			
CM	•	•	•
3			
b/j			
llllll
gšgggg
O o
»o _ _
CO O CM 00 C0 CM
OJ O	0)	OJ	O	G)
3 44	3	44	3	44
-D 52	40	«2	-D	co
a> 3	0)	3	a-1	G
rr. *rj	r/j	*p	c«
O 42	q	42	q	-O
'O	TJ	TJ
5	O	O
O
44
3 47 >0 O
§ >S
> 42
n m
3
02
©
TJ ~
44
O
tj ;•
h*
© O 44 44
(fi «-H
:= -§ b£) 3 es Ui
e 3
>
O
44
*3
>o
'3
3
>
0)
M
3
3 -D O
.	03
05 44
ofioizod
eh^jBci
CO
lO
m
§
"d
O
• C5 CO
05
■n*
co
05
feD
o
-3
©
44 © © 13 oo +» © u 3 rt
N O*
44 «
© .7
44
TJ
O
43
N*
3
C2
© 44
*-> —i
»•c
ehojzod
oli-jjud
i i i
» O *► H-» U2		
Ui	44	44
Ifl • UH S	TJ O	O 4=
• UH		
S	N 3	U
	u	*mz
HH	#—	42
O	S	Cft
•>—5	TJ	O
►	©	
cd	HH	*<
bD o Oh		
44
S
OJ
OJ
u
Cu
S
42
D
M
O
3
>r<
0
S. .
.5 o
44
13 ’ 3
>7) TJ T 3
1 =
^ V
® I
— Tj u 0)
O.
»8
3
O
0 CM
01 00
' o
Cl
co
Ž3
kO
o
o
00
44
-3
<15
>
7)
3 ;
> ' Q
44 .
O
CO
05
CO
»O
'CM
00
sš
co
CM
>
3 _T
kO
kO
o
co
kO
> >
44
1
rj
2
o
44
'S
a! « »o •—* 3
~ kO
. O 44
'S G
C *iH
Q £
2 -H
OJ ^ a# r
kO
> i
CM
rH rH Cl
> > M Uh
i i CO CO-
3
44
a •*—» 3
CM CM
00
cd
UH
3
44
03 ~ W .2, > 2 CM CM
•5*i
>t/i !
’5 ■
CM
X
> X
3
l>
3
3
44 *d TJ 3
(h
V 53
H
3
3	"3
•3. (A
O
S
£
S
TJ
O
m 3
•c .2
a a
CM CM
•—i i
S*
3 rH
CM
o
o
o
Gl
o
o
o
CD
O,
5^.0 e-jš s —
1.S .a» g3 ‘ 8. J 2
^ > >Cj
W 02
55 N
CM CO
l>
“S -®
o
o
o
o>
o
CO
o o
o
o
o
(M
CO
o o
-o
N GL
§o o o o o
»O NO
o
o o o d
00 (M
CD
T3
Gl
-a
o.
>d
a,
sj bc
bD
T3
a.
m
JD
CO
Razen tega se morajo izkazati tudi vse regulirane obveznosti, po katerih so izdani boni ali po katerih sicer niso izdani boni, pa se morajo v prihodnjem proračunskem letu izplačati. Tudi glede teh obveznosti je treba v besedilu označiti in izkazati to, kakor glede izplačila anuitet, t. j. kdaj je dolg nastal, kolikšen je bil prvotni dolg, koliko je doslej izplačanega, koliko še ostaja in v katerem času ga je treba popolnoma izplačati. Glede obveznosti, po katerih so izdani boni, se mora, razen podatkov, ki jih je označiti v besedilu, kakor je spredaj navedeno, izkazati, kolikšen je znesek, ki je že angažiran za izdane bone.
V proračunih državnih bolnic, šol in drugih ustanov, pri katerih imajo uradniki in uslužbenci pravico do prejemkov v naravi, se morajo postaviti in predlagati krediti za dajanje teh prejemkov v posebnih pozicijah, kakor je to izvedeno v sedanjem proračunu.
Krediti za udeležbo države na kongresih, konferencah, svečanostih in temu podobno, tako v državi kakor v inozemstvu v izrednih primerih, naj se postavijo samo v proračun vrhovne državne uprave, kolikor ne spadajo po svojem značaju v nastavek proračuna ministrstva za zunanje posle.
Za nove ustanove se ne smejo predlagati krediti, če njih osnavljanje ni določeno v veljavnih zakonih.
Krediti za izplačevanje kurznih razlik se morajo postaviti v redne razhodke kakor doslej: biti morajo točno razčlenjeni na kredite za kurzno razliko, za osebne razhodke in iste kredite za materialne razhodke ter kot taki izkazani v posebnih partijah na ustreznem mestu.
Presežek razhodkov nad dohodki poedinih državnih gospodarskih podjetij in ustanov, za katerih kritje služijo dotacije po drugem odstavku člena 5. uredbe, je treba izkazovati kot razhodek v proračunu občnih državnih razhodkov v razdelku tistega ministrstva, pod katero spada dotično podjetje ali ustanova.
V tehničnem pogledu se morajo proračuni občne državne administracije (uprave) za leto 1934./1935. ujemali s sedanjim proračunom; pri tem je treba zlasti strogo paziti na strokovno razdelitev nazivov pozicij in pod-pozicij in vsekakor preprečiti, da se zbero v eni poziciji, odnosno podpoziciji raznorodni razlvodki. To velja tudi za tehnično izdelavo proračunov banskih uprav. Prav tako se morajo proračuni razhodkov in dohodkov državnih gospodarskih podjetij in ustanov v tehničnem pogledu za osebne in materialne razhodke kakor tudi za dohodke ujemati s sedanjim proračunom z zgoraj navedeno pripombo, pri čemer je treba označiti tudi sedanjo zaporedno številko partije in izkazati kot nezavisne priloge (anekse) k proračunom tistih ministrstev, pod katera ta podjetja ali ustanove spadajo. Potemtakem se morajo najprej popolnoma razložiti vsi razhodki, nato pa vsi dohodki, na koncu pa je treba navesti rekapitulacijo.
Razen tega je treba strogo upoštevati izpremembe, izvršene v organizaciji državne uprave, tako da se tudi s proračunom pokaže dejansko stanje.
Po členu 19. zakona o državnem računovodstvu se morajo izkazati v proračunu jmleg razhodkov in dohodkov, pričakovanih za leto 1934./1935., v posebnih stolpcih zaradi vzporeditve:
a) vsote odobrenih razhodkov in dohodkov za leto 1933./1934.;
b) vsote izvršenih (angažiranih) razhodkov in ostvar-jeuih dohodkov za leto 1932./1933.
Potemtakem in zlasti uvaževaje razloge, navedene zgoraj v teh navodilih, se je treba vsekakor izogibati temu, da bi se po zaključenih posebnih proračunih naknadno pošiljali ministrstvu za finance novi, poedini zahtevki za popolnitev ali izpremembo teh proračunov. Vsaka taka predlagana izprememba ima za posledico velike tehnične težkoče, povzroča motnje v poslovanju in znatno otežuje in ovira izdelavo proračuna državnih razhodkov in dohodkov; zato minister za finance načeloma ne bo upošteval nobenega naknadnega predloga. Razen tega pa se naglasa, da se ne prevzame odgovornost, če bi se tak predlog ne postavil v proačun zato, ker je bil odklonjen zbog nepravočasne predložitve.
III.	Dohodki.
Po odredbi člena 14. zakona o državnem računovodstvu se morajo razhodki, kakor tudi vsi dohodki, najsi izvirajo iz kakršnekoli osnove, postaviti v proračun.
Ko se kalkulira verjetna višina dohodkov, je treba upoštevati v prvi vrsti člen 10. zakona o državnem računovodstvu s to pripombo, da je v sedanjih razmerah umestno ravnati se zlasti po odredbah drugega in tretjega odstavka tega člena. Potemtakem naj služi za občno pravilo, da je treba, ko se kalkulira verjetna višina poedinih dohodkov v letu 19:54-/1935., vzeti za podstavo uspehe, dosežene v proračunskem letu 1932./1933., in tako dobljene številke popraviti, kolikor je to mogoče, na podstavi zakonskih ali drugih vzrokov, ki vplivajo na njih gibanje. Sistem izračunjanja, izvzemši samo tiste dohodke, katerih višina je odrejena pogodbeno, mora biti točno izkazan, dokumentiran in obrazložen.
Vsote dohodkov je postaviti v proračun samo v celih dinarjih, in sicer v kosmatih zneskih (člen 18. zakona o državnem računovodstvu in člen 1. uredbe). Z drugimi besedami: dohodke je izkazati v višini prejemkov, ne da 'oi se odbijali stroški za zbiranje, režijo itd. Vsi izdatki, ki so v zvezi z zbiranjem dohodkov, naj se izkazujejo v proračunu razhodkov kot krediti.
V proračun dohodkov državnih gospodarskih podjetij in ustanov je postaviti po členu 3. uredbe kosmate dohodke teh podjetij in ustanov. Prav tako je postaviti v ta proračun tudi dotacije iz občnih državnih sredstev, namenjene za kritje pasivov poedinih državnih podjetij in ustanov.
Presežek dohodkov nad razhodki državnih gospodarskih podjetij in ustanov naj sc izkaže skladno s prvim odstavkom člena 5. uredbe, v skupni vsoti v proračunu občnih državnih dohodkov v oddelku s Državno gospodarstvo- pri, tistem ministrstvu, pod katero spada dotično podjetje ali ustanova.
IV.	Finančni zakon.
S členom 44. zakona o državnem računovodstvu 3e>; določeno, kakšne odredbe mora obsezati finančni zakon. Po svojem značaju se mora omejiti ta zakon kot sestavni; del državnega proračuna samo na to, da se z njim nadrobneje uredi izvrševanje proračuna v smislu in duhu zakona o državnem računovodstvu.
Opozarjam, da se bom ob sestavi odredb v predlogu finančnega zakona striktno držal člena 44. zakona o državnem računovodstvu in da ne bom sprejel nobenega predloga ali amendementa, ki bi mu vsebina morala biti predmet za izdajo posebnega zakona ali za izprememba in dopolnitve veljavnih zakonskih predpisov.
V. Podatki, potrebni za predlog proračuna.
Skladno s členom 11. zakona o državnem računovodstvu in z drugim odstavkom člena 7. uredbe morajo podati vsi ministri občni ekspoze s pismeno obrazložitvijo o vsaki vsoti razhodkov.
Zato mora biti vsak predlog proračuna dopolnjen:
1. z občnim ekspozejem, v katerem mora biti pregledno obsežen ves proračun dotičnega ministrstva; ta mora biti popolnjen s posebnim ekspozejem za vsako širšo skupino razhodkov ali dohodkov, ki je zase posebna, logična celota, kakor n. pr.: srednji tehnični pouk, nižje kmetijske šole, sodišča prve stopnje, državni rudniki, pomorsko brodarstvo, pošte, telegraf, telefon itd.
Občni ekspozd mora obsezali vsa poglavja dotičnega resorta, podjetja ali ustanove, odnosno stroke. Obsezati mora občni pregled potreb in dohodkov te stroke, kakor jih določa predlog proračuna za leto 1934./1935. V njem se navajajo osnovni momenti politike dotičnega resorta, podjetja ali ustanove in se razlagajo in tolmačijo v velikih potezah predlogi s finančnega, gospodarskega, upravnega in strokovnega stališča; v njem se podaja koncizen historiat s pogoji že doseženih uspehov, iz česar naj se vidi evolucija dotične stroke. Zato bodi predlog proračuna za leto 1934./1935. tak, da ga je mogoče na široko primerjati s prejšnjim proračunom za leto 1933./1934. in s poslednjim zaključnim računom. Za poedina državna gospodarska podjetja in ustanove je treba jasno izkazati donosnost, navesti kalkulačni sistem, po katerem se je izkazana donosnost izračunila, pojasniti in posebej poudariti tiste momente, ki vplivajo na zvišbo ali znižbo proizvodnje, režijskih stroškov, občno aktivnost ali pasivnost podjetja.
2. S posebnimi ekspozeji za poedine službene grane se mora strokovneje in podrobneje navesti stanje dotične grane; biti morajo dopolnjeni s podrobnimi izkazi, iz katerih se da pregledno in jasno videti gibanje razhodkov in dohodkov, razen tega pa oceniti umestnost in preciznost predlaganih kreditov.
Sestavi teh ekspozejev je treba posvetiti posebno skrbnost, uvaževaje, da je material, ki ga obsezajo, največkrat odločilnega pomena za končno določitev kreditnih zneskov. Naglasa se pa, da v prejšnjih predlogih ekspozejev čestokrat ni bilo ali pa so bili zelo površni in nezadostni, a v nekih primerih niso mogli podati niti najbolj površne slijje o pravem stanju stvari. Taka nepazljivost ni dopustna in je poslu samemu v veliko
škodo. Končno je sestava teh ekspozejev, ki so priloge poedinim proračunom, zakonska obveznost, ki je v kategorični obliki določena z zakonom o državnem računovodstvu.
Ekspoze obsezaj torej vsa potrebna pojasnila o proračunu. Samo kratka pojasnila, sestavljena kot pripombe (n. pr. pozivanje na poedine zakonske odredbe in rešitve; označba cen in količine materiala in temu podobno) se smejo postaviti v stolpec za pripombe obrazca štev. 1;
3. s podrobnimi izkazi in pojasnili o razhodkih posameznih partij in pozicij.
4. Proračunu morajo biti priloženi tudi seznamki vseh državnih uradnikov in uslužbencev v vseh skupinah kakor tudi kontraktualnih uradnikov in dnevničarjev, izdelani po proračunskih poglavjih, partijah in pozicijah. Ti seznamki morajo imeti: stolpec, v katerem se označijo priimek, začetna črka očetovega imena in ime; stolpec, v katerem se označi zvanje; stolpec, v katerem se izkaže položajna skupina in stopnja; stolpec, v katerem se označata službeni kraj in draginjski razred; stolpec, ki navaja število rodbinskih članov, ki jim gre pravica do rodbinske draginjske doklade, in stolpec, ki obseza skupne prejemke dotičnega uslužbenca. • Poleg tega je treba izkazati seštevek tega poslednjega stolpca po poglavjih, ki se mora ujemati s seštevkom partije osebnih prejemkov v dctičnem poglavju. Pod tem seštevkom je treba označiti skupni znesek, ki se nanaša na morebitna prazna mesta, ki niso popolnjena do dne sestave proračuna. Seznamki morajo imeti še rekapitulativni pregled osebja po priloženem obrazcu št. 2., izdelan posebej za vsako proračunsko poglavje; šefi računovodstev pri ministrstvih pa morajo izdelati na podstavi tako poedino sestavljenih pregledov po en občni rekapitulativni pregled osebja za ves resort dotičnega ministrstva. Po zgoraj navedenih navodilih je treba sestaviti tudi seznamek uslužbencev, ki prejemajo razliko po § 259. zakona o uradnikih;
5. eventualno tudi z drugimi prilogami, o katerih govore ta pojasnila ali o katerih dotični resort sam spozna, da jih je treba priložiti, da bolje obrazloži potrebo kredita ali gibanje dohodkov.
Proračuni razhodkov in dohodkov morajo biti izdelani po obrazcu št. 1., ki ga naj nabavi vsako ministrstvo v breme svojih kreditov, ker ga jim ministrstvo za finance ne bo poslalo.
Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r.
Obrazec St. 1
Številka		Proračun za leto 1934-/1935.				Odobreno		Predlaga se razlika za leto 1934./1935.		Dejanski porabljeno			
1 •	Razhodki					za leto				(angažirano) (prejeto) v letu 1932./1933.		Pripomba	
© l ;£■» ~ c> -J .M u M		Znesek pozicije		Znesek partije		1933./1934.		+ več — manj					
S. E.		Din	P	Din	P	Din	P	Din	P	Din	P		
													
													
													
Pripombi:	1.	V poslednji stolpec se morajo vpisati številke po partijah za razhodke, a za dohodke tudi po pozici-
jah. Če gre za razhodke, naj se prečrta beseda »prejeto«; če gre za dohodke, pa naj se prečita beseda »porabljeno (angažirano)«. (Glej člen 19. zakona o državnem računovodstvu iu auvodila, kako naj se sestavi državni proračun za leto 1934./1935.)
2. V predzadnji stolpec se morajo vpisati žtfevilke po partijah z znakoma J; ali —.
Obrazec St. 2
Rekapitulativni in primerjalni pregled števila osebja po predlogu proračuna za leto 193 /193 Urad .................................
Položajna skupina	| Stopnja	Številčno stanje uradnikov po predlogu proračuna									Število osebja po sedanjem proračunu	Predlaga se -f- več — mani
		Zunaj skupine	Samo s plačo	S plačo in periodičnimi poviški						Vseh		
				T		2	3		4			
Zunuf skitpine												
1												
II	1 2											
												
III	1 2											
												
IV	1 2											
												
v												
VI												
VII												
Vili												
IX												
X												
Vseh urtidnikov												
Številčno stanje uradniških pripravnikov po predlogo proračuna												
Po stroki k skupini			Draginjski razred									
			I		II			111				
VIII												
IX												
X												
Vseh uredniških pripravnikov												
Številčno stanje zvaničnikov po predlogu proračuna												
I												
11												
111												
Vseh zvaničnikov												
številčno stanje služiteljev po predlogu proračuna												
I												
11												
Vseh služiteljev |												
Številčno stanje ostalih uslužbencev po predlogu nroračuna												
Kontraktualnih uradnikov												
Dnevničarjov-zvaničnikov												
Dnevničarje v-služiteljev												
Honoriranih uslužbencev												
Rekapitulacija: uradnikov						Vseh . . .						
												
uradniških pripravnikov												
zvaničnikov												
služiteljev												
ostalih uslužbencev												
Skupai . . .												
Banove uredbe.
284.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.
II.	No. 9999/2.	'	4
Občina Hajdina, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—,
c) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—,
č) od goveda nad 1 letom Din 10-—,
d) od goveda pod 1 letom Din 5—,
e) od prašičev Din 5'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 22. maja 1933.
II.	No. 3321/3.
Občina Podgorica, v srezu Ljubljana, bo pobirala od
dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. na* slednje občinske trošarine:	,	.	j
a)	od	100	1	vina	Din	100'—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta Din	100'—,
c)	od	100	1	piva	Din	50'—,
č)	od	lil stopnje	alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. maja 1933.
II.	No. 12529/1.
Občina št. Jurij ob j. ž. trg, v srezu celjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933.	naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina Din	100'—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta Din	50'—,
c)	od	100	1	piva Din	00-—,
č) od lil stopnje alkohola špirita,, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—,
d)	od	goveda	nad 1 letom	Din	20'—,
e)	od	goveda	pod 1 letom	Din	10'—,
f)	od	prašičev Din 5'—,
g)	od	100 kg	uvoženega mesa vseh vrst Din 30—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 23. maja 1933.
II.	No. 1549/2.
Občina Vodice, v srezu Kamnik, bo pobirala orl dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933- naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina	Din	100-—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta	Din	100-—,
c)	od	100	1	piva	Din	50-—,
č)	od	lil	stopnje	alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubija«1,
dne 20. maja 1933.
izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani« Liska in zalaga: Tiskarna »Merkur« v Ljubljani, njen predstavnik: ptmar Mickdlek v Ljubljani,
'Vi
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 44. kosu IV. letnika z dne 31. maja 1933.	__
Razglasi kraljevske banske uprave
III./5. 4586/1.	1442
Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine
po stanju z dne 25. maja 1933.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelniku' (mestnih magistratov) so natisnjena debelejšimi, imena občin pa z nava nuni 6rkami;kraji s številom zaku-ženib Jvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad:
Brežice: Bojsno (Bojsno 1 dvorec), Zakot (Zakot 1 dv.).
Steklina :
Brežice: Bizeljsko (Zg. Sušica 1 primer), Konjice: Zreče (Zreče 1 primer). Krško: Cerklje (Zasap 1 dv.), Čatež (Čatež 1 dv.). Murska Sobota: Murska Sobota (Murska Sobota 2 dv.). Maribor mesto: Maribor (Maribor 1 primer).
Mehurčasti izpuščaj goved:
Slovenjgradec: Škala (Skala 3 dv.).
Svinjska kuga:
Kočevje: Dolenja vas (Dolenja vas 3 dv., Prigorica 1 dv.), Stara cerkev (Koblerji 3 d'v., Ložine 1 dv., Slovenska vas 3 dv.). Konjice: Konjice okolica (Polena 5 dv.), Zreče (Radanavas 3 dvorci). Litija: Gradišče (Ješče 1 dv.). Ljubljana: Pijava gorica (Gradišče 1 dvorec). Ljutomer:	Grlava	(Banovci
3 dv.). Maribor desni breg: Sv. Martin na Poh. (Zg. Prebukovje 4 dv.). Maribor levi breg: Sv. Peter (Trčova 1 dv.). Metlika: Metlika (Metlika 1 dv.), Rada-toviči (Gaj 1 dv.). Novo mesto: Ajdovec (Srednji Lipovec 1 dv.), Mirna peč (Gor. Podboršt 1 dvorec), Žužemberk (Vel. Lipje 1 dv.). Ptuj: Obrež (Obrež 1 dv.), Središče (Središče 4 dv.), St. Janž na Dr. polju (Starši 1 dvor). Radovljica: Gorje (Sp. Gorje 1 dvor).
Svinjska rdečica:
Konjice: Konjice trg (Blato 1 dv.), Konjice okolica (Prežegal in Zeče po 1 dv.), Loče (Loče 1 dv.), Padeški vrh (Padeški vrh 1 dv.), Tolsti vrh (Tolsti vrh 1 dv.), Zbelovo (Zbelovo 1 dv.), Zreče (Dobrova 1 dv.), Žiče (Draža vas 1 dv.). Laško: Loka (Loka 1 dvorec), Marijagradec (Tevše 1 dv.),_Sv. Lenart (Male Grahorše 1 dv.). Litija: Krka (Velike Vrhe 1 dv.), Moravče (Moravska gora 1 dv.), Vel. Gaber (Zubina 1 dv.). Ljutomer: Galušak (Grabšinci 1 dv.), Radoslavci (Radoslavci 1 dv.), Štrigova (Krče in Prekopa po 1 dv.). Maribor desni breg: Pokoše (Pokoše 1 dv.). Maribor levi breg: Kamnica
(Kamnica 1 dv.), Selnica ob Dravi (Selnica 1 dv.), Senarska (Zg. Senarska 1 dv.), Sp. Voličina (Sp. Voličina 1 dv.), Sv. Trije Kralji (Sv. Trije Kralji 1 dv.), Sv. Trojica (Sv. Trojica 1 dv.). Prevalje: Kotlje (Podgora 1 dvorec), Št. Danijel (Št. Danijel 1 dv.). Ptuj: Frankovci (Lo-peršice 1 dvorec), Središče (Središče 1 dvorec). Sv. Lenart pri Vel. Nedelji (Sv., Lenart 1 dv.), Sv. Lovrenc na Drav. polju (Sp. Pleterje 1 dv.). Škofja Loka (sr. izpostava): Zminec (Bodov-Ije 1 dvorec).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. maja 1933.
*
II.	No. 10.110/3.	1408
Razglas.
Z razglasom od 20. marca 1933, No. 172, objavljenem v prilogi h kosu 23. »Služ-iMMiega lista< kraljevske banske uprave Dravske banovine od 22. marca 1933, je županstvo občine Loka, srez mariborski desni breg, proglasila za delomržneže:
1. Šterna Viktorja, roj. 16. okt. 1903,
2. Marna Viktorja, roj. 16. maja 1901 in
3. Kobana Antona, roj. 22. septembra 1906; vsi trije so pristojni v imenovano občino.
Prednji razglas imenovanega županstva se s tem razveljavlja.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. maja 1933.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
C 57/33-2.	1415
Oklic.
Beranič Marija je vložila proti Novaku Alojzu in Matildi radi 170 hol. gold. k opr. št. C 57/33 tožbo. Ustna razprava se je določila na 28. junija 1933. ob 10. uri pred tem sodiščem v sobi št. 21.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Prašnikar Katarina, Podlipovca 18, za skrbndoo, ki jo bo zastopala na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Litiji, odd. II., dne 23. maja 1933.
P 35/33—1.	1428
Oklic.
Tožeča stranka Mihelič Ivan, pos. v Gor. Lazih št. 8, je vložila po skrbniku za čin radi plačila zneska 3800 Din s prip. tožbo proti toženi stranki Grmu Antonu, pos. v Žlebilu štev. 29, sedaj neznanega bivališča.
Narok za ustno razpravo se je določil na 17. junija 1933. ob pol devetih pri tem sodišču v sohi štev. 6.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja dr. Igo Janc, advokat v Ribnici, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Ribnici, dne 26. maja 1933.
H'
C 68/33—8.	1440
Oklic.
Tožeča stranka dr. Pinter Nikolaj in dr. Fleck Friderik, odvetnika v Murski Soboti, je vložila proti toženi stranki 1. Felkarju Francetu, pos. v Stanjev-cih št. 7., in 2. Felkarju Adamu iz Sta-njevcev, sedaj neznanega bivališča, radi 5.871 Din in opravičbe predznambe k opr. št. C 68/33—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 25. avgusta 1933. ob 10. uri pred tem sodiščem v sobi št. 23, razpravna dvorana.
Ker je bivališče drugotožene stranke neznano, se postavlja drugotožencu Felkarju Adamu prvotoženi Felkar Franc, posestnik v Stanjevcih št. 7, za skrbnika, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. II., dne 17. maja 1933.
$
P 148/33—1.	1409
Oklic.
Dr. Zupančič Adrijan, advokat v Novem mestu, je vložil zoper Špileka Antona iz Prilip št. 10 pri Čatežu, tožbo radi plačila 2500 Din.
Narok za ustno sporno razpravo se je določil na 11, julija 1933. ob 8. uri 30 minut, soba št. 24, pritličje.
Ker je bivališče Špileka Antona neznano, se postavlja za skrbnika Jarc Ivan, sodni pristav v pokoju v Novem mestu.
Sresko sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 14. maja 1933.
I Po 40/33-5	1425
Sklep.
Pravdna zadeva: Kerčmar Šandor, delavec iz Križevcev v Prekmurju št. 39, sedaj v Ameriki 603, Lawfer Street, Betlehem So. Side, Pa. U. S. A., ki ga zastopa dr. Ljudevit Šomen, odvetnik v Murski Soboti, proti ležeči zapuščini po po. Bolecu Štefanu, zastopanem po skrbniku očetu Bolecu Francetu, posestniku v Boreči št. 6, odnosno sedaj v šulincih št. 77, in Boleč Tereziji, posestnici v Borečih št. 6, sedaj neznano kje v Ameriki, radi 850 dolarjev s prip.
S sklepom z dne 23. maja 1933 postavljeni skrbnik na čin drugotoženi Trezi Boleč, Franc Boleč, posestnik v Šulincih št. 77, se razvezuje tega posla in postavlja kot nov skrbnik na čin prvo- in
drugo toženi strankii g. dr. Karl Škapin, odvetnik v Mariboru.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. I.,
dne 24. maja 1983.
IV Og 11/33—4.	1416
Amortizacija.
Na prošnjo Weinzerl Marije, zasebnice v Studencih, pri Josipu Doni,anjku, čevljarju v Studencih, Krpanova utica, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev od dneva razglasitve v »Službenem listu< svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji bTez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica Mestne hranilnice v Mariboru št. 716, glaseča se na ime: Wein-zerl Marija, s približno vlogo 2200 Din. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 16. maja 1933.
*
I R 397/33—3	1383—3—3
Amortizacija.
Na predlog Hotujec Marije, zasebnice v Žirovnici, se uvede amortizacija vložne knjižice Ljudske posojilnice v Ljubljani r. z. z n. z., št. 70.743 z viogo 20.902 Din 10 p.
Imetnik te knjižice ali drugi morebitni upravičenci se pozivljejo, da v roku 6 mesecev uveljavijo svoje pravice do te knjižice, sicer se bo izreklo, da nima moči.
Sresko sodišče v Radovljici, odd. I.,
dne 19. maja 1933.
T Og 6/33—1.	1399-3-2
Amortizacija.
Na prošnjo Javnega skladišča in prevozne družbe d. d. v Celju se uvede postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imejitelj pozivlje, da uveljavi tekom 1 (enega) leta svoje pravice. Sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Delnica javnega skladišča in prevozne družbe d. d. v Celju na K 4000'— jugoslovanske vrednosti štev. 6 s kuponi 2—17 in talonom.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 18. maja 1933.
•j*
E 319/32—6.	1420
Dražbeni oklic.
Dne 1. j u 1 i j a 19 3 3. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vel. Bloke, vi. št. 224 in 220.
Cenilna vrednost: Din 72.923'—.
Najmanjši ponudek: Din 48.616-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ložu,
dne 22. maja 1933.
$
E 509/32—15.	1421
Dražbeni oklic.
Dne 3. j u 1 i j a 19 3 3. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Podgorje, vi. št. 74.
Cenilna vrednost: Din 69.948-85.
Vrednost pritikline: Din 1130-—.
Najmanjši ponudek: Din 46.632-56.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kamniku, dne 19. maja 1933.
E 457/33—9.	1358
Dražbeni oklic.
Dne 4. julija 1933. d o p. o b 9. u r i bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Košnica, vi. št. 31.
Cenilna vrednost: Din 60.098-75.
Vrednost pritikline: Din 206-—.
Najmanjši ponudek: Din 40.203-16.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, dne 12. maja 1933,
E 182/33—5.	'	1364
Dražbeni oklic.
Dne 7. julija 1933. dop. ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin lesene, z opeko krite hiše, svinjaka, hleva, kozolca, vinskega hrama in 14 zemljiških parcel, zemljiška knjiga k. o. Ravno, vi. št. 195.
Cenilna vrednost:	s pritiklinami
Din 30.480-85.
Vrednost pritikline: Din 800-—.
Najmanjši ponudek: Din 20.321-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Krško, dne 1. maja 1933.
E 345/33-5.	1292
Dražbeni oklic.
Dne 7. julija 1933. ob pol devetih bo
pri podpisanem sodišču v sobi štev. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Trbovlje, im sicer:
1. vlož. štev. 404, ki sestoji
a) iz stavbne parcele, hiša št. 88, v cenilni vrednosti Din 100.000-—;
b) pare. štev. 281/1, travnik, v cenilni vrednosti Din 2528'—;
2. iz vlož. štev. 264, ki sestoji iz gospodarskega poslopja z zasilno hišo dn gozdom v cenilni vrednosti Din 47.094'—.
Najmanjši ponudek: ad 1. a) dinarjev
50.000-—; ad 1. b) Din 1685-32 in ad
2.	Din 31.396'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Laškem, dne 26. aprila 1933.
*
E 51/33—10	1343
Dražbeni oklic.
Dne 7. julija 1933. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga: Ziganja vas, vi. št. 148 in 235; Vojvodni boršt, vi. št. 494 in 561.
Cenilna vrednost: Din 270.032-50. ,
Vrednost pritikline: Din 290-—.
Najmanjši ponudek: Din 180.021-67.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Tržiču, dne 29. aprila 1933.
E 1200/32—24	1341
Dražbeni oklic.
Dne 10. julija 1933. ob poldese-t ih bo pri podpisanem sodišču štev. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Domžale, vi. št. 26, 71, 628.
Cenilna vrednost: I. skupina dinarjev 2,893.090-70, II. skupina dinarjev 216	»
lil. skupina dinarjev 791—•
Vrednost pritikline: Din 255.480	.
Najmanjši ponudek: I. skupina dinarjev 1,928.726-98, II. skupina Din 144 ■»
III.	skupina Din 647-20.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri benem naroku pred začetkom dr#*b®i sicer bi se ne mogle več uveljavljat glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri verL
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kamniku, dne 8. maja 1933.
H?
E 246/33	1241
Dražbeni oklic.
Dno 18. julija 1933 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 1 dra;.ba nepremičnin: zemljiška knjiga Famavas, vi. št. 53.
Cenilna vrednost: 50.500 Din.
Najmanjši ponudek: Din 25.540.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okraji)'1 'sornH-o na Prevaljah, dne 5. maja 1933.
*
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme:
532.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 23. maja 1933.
Besedilo:	Aloj* Drofenik nasl. R.
Jelen.
Obratni predmet: trgovina z manu-fakturmim, modnim in konfekcijskim blagom.
Imetnica: Roza Jelen, trgovka v Celju. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I., dne 23. maja 1933.
Rg A III 169—2.
*
533.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 13. maja 1933.
Besedilo: »Indus< tovarne usnja in usnjatih izdelkov, družba z o. z. v Ljubljani.
Obratni predmet: Predmet družbine-ga poslovanja je: industrijsko obratovanje usnjarskih podjetij, zlasti:
a) nakup in prodaja sirovin in strojenih kož;
b) strojenje sirovih kož;
c) izdelovanje, nakup in prodaja usnjarskih izdelkov vseh vrst;
č) proizvajanje, nakup in prodaja vseh predmetov, ki se potrebujejo pri izdelovanju usnjarskih izdelkov;
d) nakup in prodaja ter nadaljnje tvornično predelovanje odpadkov, ki nastajajo pri proizvajanju gori navedenih usnjarskih izdelkov;
e) izdelovanje vsakovrstnih črevljev in izdelkov iz kakoršnegakoli blaga ali gume. nakup in prodaja takih izdelkov in za to potrebnih sirovin;
f) nakup odnosno drugačna pridobitev za gorenje namene potrebnih nepremičnin s pritiklinami, strojev in naprav;
g) pridobivanje in izkoriščanje v fa-brikacijo usnja ali izdelkov iz kakoršno-gakoli blaga spadajočih izumov, patentov, vzorcev, znamk in žigov;
h) ustanavljanje novih podjetij in pridobivanje že obstoječih podjetij, katerih predmet je sličen gori navedenemu namenu, njih obratovanje ter udeležba pri njih;
i) obratovanje vseh trgovskih opravil in obratov, ki služijo v gori navedeni namen te družbe ali ga sicer pospešujejo.
Družbena pogodba z dne 11. maja 1933.
Družba je ustanovljena za nedoločen
čas.
Visokost osnovne glavnice: 250.000-— dinarjev.
Na to vplačani zneski v gotovini:
250.000-— dinarjev.
Poslovodje: Dereani Pavel, ravnatelj v Ljubljani (imenovan na predlog Mestne hranilnice ljubljanske);
Urbas Miroslav, trgovec v Ljubljani, Slomškova ul. 13.
Za namestovanje upravičen: Družba ima dva ali več poslovodij, med temi vedno enega poslovodjo, ki ga predlaga družabnica Mestna hranilnica ljubljanska, dokler je ona družabnica družbe.
Družbo zastopata po dva poslovodji kolektivno, od katerih mora biti vedno eden, ki ga je predlagala v izvolitev družabnica Mestna hranilnica ljubljanska, dokler je družabnica družbe, ali pa ta od Mestne hranilnice ljubljanske predlagani poslovodja in postavljeni prokurist za celokupno podjetje.
Podpis tvrdke, ki je lahko od kogarkoli pisana, natisnjena, s štampiljko ali s strojem vtisnjena, se vrši na ta način, da pristavita pod besedilo tvrdke svoj lastnoročni znak skupno po dva poslovodji, od katerih mora biti vedno eden, ki je bil izvoljen na predlog Mestne hranilnice ljubljanske, ali pa ta slednji poslovodja, izvoljen na predlog Mestne hranilnice ljubljanske, in postavljen za prokurista.
V družabni pogodbi je bil postavljen kot od Mestne hranilnice ljubljanske predlagani poslovodja gospod Dereani Pavel, ravnatelj v Ljubljani, na predlog ostalih družabnikov pa gospod Urbas Miroslav, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani, Slomškova ulica št. 13, ki se vpišeta v trgovinski register.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. maja 1933.
Fi 141/33 - Rg C V 112/1.
*
534.
Sedež: Ljubljana,
Dan vpisa: 16. maja 1933.
Besedilo: Jerman & Co., družna z o. *.
Obratni predmet: Trgovina z motornimi vozili in njih posameznimi deli in vsemi drugimi avtopotrebščinami.
Družbena pogodba z dne 2. maja 1933.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: 10.000-— dinarjev.
Na to vplačani zneski v gotovini:
10.000-— dinarjev.
Poslovodje! Jerman Vera, trgovka v Ljubljani, Gajeva ul. 3.
Za namestovanje upravičen: Poslo-
vodkinja zastopa družbo samostojno in podpisuje njeno firmo samostojno na ta način, da pod pisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke pristavi svoj podpis.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. maja 1933.
Fi 92/33 — Rg C V 115/1.
❖
535.
Sedež: Mala vas pri Ježici.
Dan vpisa: 22. maja 1933.
Besedilo: »Sladin« družba z. o. z.
Obratni predmet: Izdelovanje in prodaja sladina iz prahu in tekočine. Žganje in izdelovanje kave iz žita in drugih predmetov, ki ne tvorijo prave kave ter prodaja teh izdelkov.
Družbena pogodba z dne 28. aprila 1933.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: 35.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini: 20.000 Din.
Poslovodje: Stuchly Edi, ldtograf v Ljubljani, Židovska ulica 3,
Eršte Maks, izdelovatelj sladina, Vič, Tržaška cesta 51.
Družbo zastopata po dva poslovodji kolektivno. Tvrdka družbe, ki je lahko od kogarkoli napisana, natisnjena, s štampiljko ali s strojem odtisnjena, se podpisuje na ta način, da pristavita po dva poslovodji pod besedilo tvrdke vsak svojeročno svoj podpis.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 19. maja 1933.
Fi 161/33 — Rg C V 116/1.
Vpisale so se izpremembe In dodatki pri nastopnih firmah:
536.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 9. maja 1933.
Besedilo: Diehl & Comp. javna trgovska družba.
Izbriše se prokura Oswatitscha Maksa sen in jun., obeh trgovcev v Celju. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 16. maja 1933.
Reg. A III 70/5.
*
537.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 23. maja 1933.
Besedilo: Hotelska družba, družba z omejeno zavezo.
Izbriše se umrla poslovodja Marinc Ernest in vpiše kot nov poslovodja Do-bovičnik Franc, trgovec v Celju.
Okrožno sodišče v Celju, odd, I., dne 23. maja 1933.
Rg C I 32/41.
*
538.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 9. maja 1933.
Besedilo: »Motor Import Cie<, agentura in trgovina z motornimi vozili, družba z omejeno zavezo v Celju.
Družba se je po sklepu družabnikov
z dne 28. aprila 1933. razdražila in prešla v likvidacijo.
Družbena tvrdka se odslej glasi: »Motor Import Cie« agentura in trgovina z motornimi vozili,, družba z omejeno zavezo v Celju v likvidaciji.
Dosedanji poslovodja Plavšak Ludvik st. je imenovan likvidatorjem. Isti bo družbeno tvrdko samostojno podpisal na ta način, da bo natisnjenemu ali pisanemu ali s štampiljko odtisnjenemu besedilu tvrdke s pristavkom v »likvidaciji« pristavil svoj podpis.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 16. maja 1933.
Kg C II 58—8.
*
539.
Sedež: Cmurek.
Dan vpisa: 11. maja 1933.
Besedilo: Cmurcška trgovska družba z o. z. v Zg. Cmureku.
Izbriše se dosedanji poslovodja Baum-gartner Egon, vpiše pa novoizvoljeni poslovodja Posch Hubert, veletrgovec v Cmureku.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 11. maja 1933.
Fi 146/33 — Rg C II 85/6.
*
540.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 22. maja 1933.
Besedilo: G. Giulini družba z o. z.
Z notarskim zapisom z dne 28. januarja 1933. se je izpremenil § 1. družabne pogodbe. Besedilo firme odslej: Kemična tovarna Moste, družba z o. z. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. maja 1933.
Fi 152/33 - Rg C I 33/131.
*
541.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 22. maja 1933.
Besedilo: Milko Ivan Hribar in drug, Ljubljana, agentura in komisijska družba z o. z.
Po sklepu občnega zbora z dne
10.	maja 1933. se je družba razdražila in prešla v likvidacijo.
Likvidator: Ivan Hribar, minister in senator v Ljubljani, Cesta na Rožnik štev. 41.
Likvidacijska firma: kakor doslej z dostavkom »v likvidaciji«.
Podpis firme: Likvidator samostojno podpisuje likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 19. maja 1933.
Fi 153/33 - Rg C II 177/6
*
542.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 12. maja 1933.
Besedilo: Kartonažna tovarna in Industrija kovinsko-galanterijskih izdelkov Jakša & Co.. družba z o. z.
Po sklepu izrednega občnega zbora z dne 9. maja 1933. so se izpremenili
§§ 6., 7. in 10. družabne pogodbe z dne 24. julija 1928.
Izbriše se poslovodja dr. Jakša Jože.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. maja 1933.
Fi 139/33 - Rg C III 234/6.
*
543.
Sedež: Ljubljana.
Dam vpisa: 22. maja 1933.
Besedilo: Ivan Jax in sin.
Vstopil je kot javni družabnik inž. Jax Karl iz Ljubljane, Podrožnik 1/9. Radi tega javna trgovska družba od dne
1.	maja 1933.
Vsak javni družabnik zastopa in podpisuje tvrdko samostojno, slednje na ta način, da lastnoročno zapiše besedilo firme in ga podpiše s svojim osebnim podpisom.
Izbriše se prokura inž. Jaxa Karala.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 19. maja 1983.
Fi 160/33 — Rg A VI 69/12.
❖
544.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 22. maja 1933.
Besedilo: »Kobi & Meden« lesna Industrijska in trgovska družba z o. z.
Glasom notarskega zapisa z dne 13. maja 1933. izprememila se je točka »Prvič« družabne pogodbe glede firme, ki se odslej glasi:
Besedilo odslej: A. V. Meden, lesna industrijska in trgovska družba z o. z.
Dalje se je izprememila točka »četrtič« družabne pogodbe, ki se odslej glasi:
»Družba ima enega ali več poslovodij, ki jih imenujejo družabniki. — Družbo zastopata na zunaj, napram sodišču in oblastem po dva poslovodji kolektivno, Če ima družba več ko enega poslovodjo; samo eden poslovodja zastopa družbo seveda samostojno. — Družbino tvrdko podpisuje, ako je samo eden poslovodja, isti samostojno, če pa * je več poslovodij, pa po dva poslovodji kolektivno na ta način, da pristavijo poslovodje pod besedilo tvrdke, kii je lahko od kogarkoli pisano, tiskano, s štampiljko ali s strojem vtisnjeno, svoj lastnoročni znak.«
Dodala se je točka »Enajstič« k družabni pogodbi.
Izbriše se poslovodja Kobi Joško, lesni trgovec v Ljubljani, preje Ižanska cesta št. 22, sedaj Gosposvetska oeeta št. 4. — Vpiše pa se mesto njega kot poslovodja Meden Viktor, veletrgovec v Ljubljani, Celovška cesta št. 10.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 19. maja 1933.
Fi 164/33 - Rg C III 182/6.
*
545.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 8. maja 1933.
Besedilo: Slovenska banka.
Vpišejo se kot člani upravnega sveta na občnem zboru dne 12. aprila 1933. izvoljeni, še ne vpisani:
1. Jankole Miro, bankar v Ljubljani;
2. dr. Daneu Anton, zdravnik na Opčinah pri Trstu štv. 377;
3. dr. Kralj Angelo, zdravnik v Framu;
4. ing. Ulrych Miro, inšpektor Trboveljske premogokopne družbe v Zagorju ob Savi;
5. ing. Škerlavaj Karl v Ljubljani, Gestrinova ul. št. 8.
Izbrišejo se pa sledeči upravni svetniki, ker niso bili ponovno izvoljeni: Fran Ramovš, uradnik Slovenske banke v Ljubljani, Držič Ivan. višji železniški nadzornik v Ljubljani, dr. Lapajne Stanko, odvetnik v Ljubljani, Hribernik Mihael, industrialec v Ljubljani, in sicer Ramovš Franc, ker mu je doba potekla, ostali pa, ker so ponovno izvolitev odklonili.
Okrožno kot trgovinsko sodiščo v Ljubljani, odd. III.,
dne 5. maja 1933.
Fi 89/33 — ‘Rg B I 161/48.
*
546.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 24. aprila 1933.
Besedilo: Splošno stavbno podjetje Pust in sinova, družba z o. z.
Izbriše se poslovodja ing. Pust Srečko, ker je prenehala njegova funkcijska doba.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 22. aprila 1933.
Firm 42/33 — Rg C IV 126/10.
*
547.
Sedež: Stožiee.
Dan vpisa: 12. maja 1933.
Besedilo: »Vitamin« sadni soki, družba z o. z.
Z notarskim zapisom z dne 27. aprila 1933. se je izpremenila točka »Šestič« družabne pogodbe z dne 13. aprila 1931., ki se glasi sedaj:
»šestič: Poslovodstvo družbe obstoji iz enega ali več poslovodij. — Če j® samo eden poslovodja, zastopa isti družbo samostojno na zunaj in napram oblastem ter sodišču. — Tvrdko, ki je lahko od kogarkoli pisana, natisnjena, s strojem ali s štampiljko odtisnjena, podpisuje poslovodja tako, da podpiše pod besedilo tvrdke samostojno svoj lastnoročni znak. — Ako je postavljenih več poslovodij, določa njihovo zastopstvo ter to, ali je poslovodstvo samostojno ali kolektivno, dotična postavitev večih poslovodij, ki določa tudi način podpisovanja tvrdke.«
Izbrišeta se poslovodji Žužek Fran in Skerlep Fran, ker sta odstopila.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 12. maja 1933.
Fi 136/33 - Rg C IV 276/2.
Izbrisale so se nastopne firme:
548.
Sedež: Celje.
Dan izbrisa: 23. maja 1933.
Besedilo: Ivana Vožnjah, pekarna v Celju.
Zbog smrti imetnice.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 23. maja 1933.
Firm. 11/33 — Itg A I 56/5,
*
549.
Sedež: Celje.
Dan izbrisa: 23. maja 1983.
Besedilo: Dominka Zamparutti. Obratni predmet: delikatesna, vinska ,in pivarska trgovina.
Zbog prodaje obuta.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 23. maja 1933.
Pos II 197/4.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 22. maja 1933.
Besedilo: »Vera« trgovska družba z
o.	z. obče prometna, informacijska, propagandna in potovalna pisarna v likvidaciji.
Zbog razdružbe in končane likvidacije. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 19. maja 1933.
Fi 154/33 — Rg' C II 221/9.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se lzpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
551.
Sedež: Brežice.
Dan vpisa: 23. maja 1933.
Besedilo: Vinarska zadruga v Brežicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva dr. Megušar Anton, vpiše se pa kot član načelstva dr. Veble Andrej, odvetnik v Brežicah. Okrožno sodišče v Celju, odd. L, dne 23. maja 1933.
Zadr. III 217/8.
*
552.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 23. maja 1933.
Besedilo: Ljudska posojilnica v Colju registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izstopil je iz načelstva Janič Maks, vstopil pa Hladin Valentin, pos. in trg. v Celju.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 23. maja 1933.
Zadr. II 11/62.
*
553.
Sedež: Limbuš.
Dan vpisa: 11. maja 1933.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Limbušu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji član načelstva Manin Peter, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Zorko Peter, posestnik in gostilničar v Pekrah.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru,
dne 11. maja 1938.
Fi 13 7/33 — Zadr. 96/17.
*
554.
Sedež: Ljutomer.
Dan vpisa: 11. maja 1933.
Besedilo: Okrajna posojilnica v Ljutomeru, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Dosedanja pravila se nadomestijo z novimi pravili, ki 90 bila sprejeta na rednem občnem zboru dne 23. aprila 1938.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen, razmere svojih članov zboljševati v gmotnem oziru; zlasti spodbujati varčnost in s svojim zadružnim kreditom preskrbovati svojim članom v gospodarstvu potrebna denarna sredstva.
Ta namen dosega zadruga s tem, da
a) sprejema in obrestuje hranilne vloge in pa vloge v tekočem računu;
b) si pridobiva nadaljnja sredstva, kolikor so za dosego zadružnega smotra potrebna, s svojim zadružnim kreditom;
c) daje svojim članom posojila;
č) oskrbuje svojim članom inkaso;
d) eskomptuje menice.
Opravilni delež znaša 10 Din dn se mora plačati pri vstopu v gotovini. '
Oznanila se izvršujejo z nabitjem razglasa v uradu.
Načelstvo sestoji iz načelnika, pod-načelnika in štirih odbornikov.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo, ki podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se pod zadružno tvrdko podpišeta dva člana načelstva ali po en član načelstva in od načelstva v to pooblaščeni uradnik.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 11. maja 1938.
Fi 125/33 — Zadr. I 3/64.
*
555.
Sedež: Pečarovci.
Dan vpisa: 11. maja 1933.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Pečarovcih, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Brodar Josip in Zelko Aleksander, vpišeta pa novoizvoljena člana načelstva Horvat Aleksander, posestnik v Pečarovcih št. 28, in Palatin Aleksander, posestnik v Pečarovcih št. 39.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 11. maja 1933.
Fi 144/33 - Zadr. III. 56/7.
*
556.
Sedež: Sv. Lovrenc na Pohorju.
Dan vpisa: 11. maja 1983.
Besedilo: Spar- und Vorschussverein iiir die Morktgemeinde St. Lorcnzen und
Umgebung, registrovana zadrnga z omejeno zavezo v Sv. Lovrencu na Poh.
Besedilo firme odslej: Hranilno in osojilno društvo za tržko občino v. Lovrenc nad Mariborom in okolico, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 11. maja 1988.
Fi 142/33 — Zadr. II 14/26.
❖
557.
Sedež: Št. Bolfenk.
Dan vpisa: 11. maja 1933.
Besedilo: Kmetska hranilnica in posojilnica pri št. Bolfenku pri Središču ob Dravi, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Zadružna pravila eo se izpremenila v §§ 17 in 24.
Podpis firme se vrši na ta način, da se podpišeta dva uda načelstva pod zadružno tvrdko ali en ud načelstva in od načelstva za to pooblaščen uradnik.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd, III.,
dne 11. maja 1933.
Fi 129/33 - Zadr. II 16/26.
*
558.
Sedež: Št. Jurij ob j. ž.
Dan vpisa: 23. maja 1933.
Besedilo: Kmetska hranilnica in posojilnica v Št. Juriju ob j. ž., registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbrisali so se člani načelstva; Alojz Pausteiner, Janko Liska, Anton Guzej in vpisali novo izvoljeni člani načelstva:
Franc Leskovšek, pos. in mesar v Št. Juriju ob j. ž. 86,
Jurij Zmahar, pos. in železniški uslužbenec v Novi vasi 12, in
Ciiril Rozman, posest v Tratni 6.
Obenem je bil izvoljen član načelstva Hrabroslav Mastnak za namestnika načelnika.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 23. maja 1933.
Zadr. II. 18/49.
Konkurzni razglasi
St 5/33—2.	1432
559.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini to. »Triglav«, tovarna kisa, družba z o. z. s sedežem v Kranju.
Konkurzni sodnik: Gregorec Jurij, starešina sreskega sodišča v Kranju.
Upravnik mase: dr. Ženko Franc, odvetnik v Kranju.
Prvi zbor upnikov pri sreskem sodišču v Kranju dne 6. junija 1933. ob 9. uri.
Oglasitveni rok do 1. julija 1933. na sresko sodišče v Kranju.
Ugotovitveni narok pri sreskem sodišču v Kranju dne 6. julija 1933. ob 9. uri. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. maja 1933.
❖
Por 12/33—2.	1430
560.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Snoj Franje in Snoj Terezije, trgovk v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 28—30.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik:	dr. Lukman
Friderik, odvetnik v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 140 dne
1.	julija 1933. ob 10-30 uri.
Kok za oglasitev do 25. junija 1933. na podpisano sodišče.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. junija 1933.
Por 10/33—2.	1419
561.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Stegu Milana, prokurista tv, Stegu in drugi, kom. družbe za strojno in električno industrijo, Vič-Glince, Cesta VIII/3.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: dr. Mohorič Jakob, odvetnik v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 139 dne
1.	julija 1933. ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 24. junija 1933 na podpisano sodišče.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne, 23. maja 1933.
Por 11/33—2.	1431
562.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Šuligoja Benedikta, posest, in pek. mojstra v Toplicah št. 19 pri Zagorju.
Poravnalni sodnik: dr. Turatc Tomo, starešina sreskega sodišča v Litiji.
Poravnalni upravnik: dr. Šlibar Josip, odvetnik v Litiji.
Narok za sklepanje poravnave pri sre-skem sodišču v Litiji dne 1. julija 1933. ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 24. junija 1933. na sresko sodišče v Litiji.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. maja 1933.
$
Sa 65/32—102.	1434
563.
Konec poravnave.
Sklep Sa 65/32—100, s katerim je sodišče potrdilo poravnavo dolžnika Gorupa Draga, trgovca in Kavšek Marije v Ljubljani, Miklošičeva cesta, kot javnih družabnikov družbe, registrovane pod firmo Drago Gorup & Co. v Ljubljani, je postal dne 12. maja 1933 pravnomočen.
Poravnalno postopanje se izreka za končano.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 23. maja 1933.
Sa 55/32—1.	1433
564.
Konec poravnave.
Sklep Sa 55/32—2, s katerim je sodišče potrdilo poravnavo dolžnika Lasana Jurija, posestnika in gostilničarja na Jesenicah, Ciril Metodova ulica 7, je postal 12. maja 1933 pravnomočen.
Poravnalno postopanje se izreka za končano.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 23. maja 1933.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 1990.	1407
Razglas.
Direkcija šum v Ljubljani proda na ustmeni ponovni licitaciji okoli 133 m3 hrastovih friz in 2'5 m' ševronov. Blago je na skladišču žage g. Glihe Josipa v Kostanjevici na Krki, kjer si ga interesenti lahko ogledajo v spremstvu službenega organa tamkajšnje šumske upta-ve. Izklicna cena znaša Din 32.000'—.
Licitacija se bo vršila dno 12. junija t. 1. od 11. ure dopoldne dalje pri direkciji šum v Ljubljani, Bleiweisova cesta št. 1, kjer interesenti lahko dobe vsa ostala pojasnila in prodajne pogoje.
Direkcija šum kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, dne 24. maja 1933.
*
Št. 7241/1545/1933.	1389—2—2
Razglas.
Mariborska mehanična tkalnica in apretura Doctor in drug v Mariboru, Tvorniška cesta 40, je z vlogo z dne
16.	maja 1933. zaprosila, da se ji dovoli povečati obstoječo barvarno na parceli št 632/3, k. o. Sv. Magdalena ob Tvor-niški cesti in Črtomirovi ulici, z gradbo novega prizidka na že obstoječe poslopje, kakor je to razvidno iz predloženih načrtov.
Radi te prošnje sp v smislu §§ 107.. 109. in 110. obrt. zakona. §§ 84. in 89. gradbenega reda in § 73. in sl. z. u. p. odreja komisijski ogled in obravnava na četrtek, 8. junija 1933., ob 15. uri s sestankom na kraju samem v Mariboru, Tvorniška cesta 40.
Načrti prizidka barvarne so do dneva komisijske obravnave interesentom na vpogled pri podpisanem uradu. V tem roku je pri istem uradu vložiti eventualne ugovore proti nameravani gradbi prizidka Imrvarne. Najpozneje pa je te ugovore predložiti na dan komisijske obravnave vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo neglede nanje, kolikor ne |»o javnih zadržkov.
Interesenti se vabijo, da se obravnave udeleže.
Mestno načelstvo v Mariboru, dne 19. maja 1933.
Mestni načelnik: dr. Lipold s. r.
Štev. 6954/1059—1933.	1405	3—1
Razglas o licitaciji.
Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za izvršitev parketarskih del pri gradnji poslopja za carinsko pošto in carinske urade na glavnem kolodvoru v Mariboru
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 9. junija 1933. ob II. uri dop.
v sobi št. 5. mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam, soba št. 3.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša za parketarsko delo . Din 244.222'22.
Pri prvi licitaciji je bil dosežen popust 12 % na cene uradnega proračuna.
Ponudbe je kolkovati po § 9. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932., »Služb, novine« br. 70—XXIX z dne 26. marca 1932.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razjglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega.
Mestno načelstvo mariborsko, dne 18. maja 1933.
No. 565.	1410
Objava.
Županstvo občine Peče, srez Kamnik, objavlja, da ne bo poravnalo nikakih vsot, ki bi jih kdorkoli dvignil pri mestnem načelstvu v Ljubljani v katerikoli namen na račun tukajšnje občine.
Županstvo občine Peče, dne 24. maja 1933.
Zupan: Klopčič Alojz s. r.
*
Opr. št. 19/12—33.	1426
Razglas.
Po sreskem cestnem odboru Ptuj se bo oddala z dražbo dobava gramoza za banovinske, dovozne in subvencionirane ceste, in sicer:
v torek, dne 6. junija 1933. ob pol 9. uri v pisarni cestnega odbora v Ptuju za ceste v ptujskem okraju, levi breg Drave;
v sredo, dne 7. junija 1933. ob pol 9.
uri v pisarni cestnega odbora v Ptuju za vse ceste v ptujskem okraju, desni breg Drave;
v četrtek, dno 8. junija 1933. ob pol 9. uri v dvorani pri Skorčuču v Ormožu za vse ceste v ormoškem okraju.
Pogoji za te dražbe so razvidni pri sreskem cestnem odboru v Ptuju, kjer se dobijo vsa pojasnila. Pripominja se, da se bo skupaj dražbalo delo, dobava in vožnja gramoza. Cestni odbor bo stavil dobaviteljem tudi svoje prodne jame za odkup gramoza po primerni ceni na razpolago.
Pred začetkom dražbe je mogoče vložiti tudi pismene ponudbe za dobavo
gramoza. Pismene ponudbe pod kuverto morajo biti kolkovane s kolkom po 100 dinarjev in jih je vročiti načelniku cestnega odbora. Vsaki ponudbi mora biti priložena tudi 10% kavcija. — Pri ustni licitaciji mora izdražitelj položiti 10% varščino v denarju, v vrednostnih papirjih ali hranilnih knjižicah domačih denarnih zavodov. — Vsak ponudnik mora pred dražbo podpisati dražbene pogoje, ki postanejo obvezni za njega takoj, za cestni odbor pa šele po odo-brenju kraljevske banske uprave.
Sreski cestni odbor Ptuj, dne 15. maja 1933.
L. S.	Načelnik: L. Jerše 1. r.
•j*
Štev. 2535/33.	1350—3—3
Razpis zdravniške službe.
Glavna bratovska skladnica v Ljubljani razpisuje na podlagi »Pravilnika za opravljanje zdravniške službe pri bratovskih skladnicah« (»Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« štev. 248/40 iz 1. 1930.) službo pogodbenega zdravnika pri Krajevni bratovski skladnici v Krmelju.
V zdravniški okoliš spadajo občine: Št. Janž, Tržišče, Št. Rupert in Boštanj, v katerih prebiva točasno 279 članov in 587 rodbinskih svojcev. Zavarovanci prebivajo do največ 8 km od Krmelja. Za obiske, oddaljene nad 3 km, se dostavi zdravniku voz.
Prejemki zdravnika so: mesečna plača Din 2500’—, brezplačno stanovanje v skladnični bolnici, sestoječe iz 2 sob, kopalnice in pritiklin, brezplačna razsvetljava, vrt, letno 30 q premoga in 6 voz drv, prosta uporaba električnih peči proti plačilu trošarine.
Zdravnik bratovske skladnice mora:
1. biti državljan kraljevine Jugoslavije;
2. govoriti in pisati srbsko-hrvatsko-slo-venski jezik;
3. biti doktor vsega zdravilstva in imeti diplomo fakultete kraljevine Jugoslavije ali diplomo tuje fakultete, no-strificirano na eni izmed domačih medicinskih fakultet, da je že dosegel to pravico;
4. med temi zdravniki se sprejme v. prvi vrsti zdravnik z dokazanimi sposobnostim! za malo in srednjo kirurgijo, kakor tudi za porodništvo z ginekologijo;
5 odslužiti po zakonu predpisani bol-nični staž, imeti pravico privatne prakse in biti vpisan v imenik zdravniške zbornice;
6. biti telesno in duševno zdrav;
7. imeti uravnano vojaško obveznost in pri sprejemu v službo ne sme biti starejši od 45 let;
8. imeti pravico do ekspedicije zdravil s predpisano lekarniško prakso.
Natančnejše informacije se dobe pri
Krajevni bratovski skladnici v Krmelju.
Nastop službe 15. julija 1933.
Lastnoročno pisane prošnje sprejema Krajevna bratovska skladnica v Krmelju do 7. junija 1933.
Ljubljana, dne 15. maja 1933.
*
1381
Računski zaključek Kolinske tovarne hranil d. d. v Ljubljani
za leto 1932.
Aktiva
Pasiva
Gotovina v blagajni . . Gotovina v poštni hranil-mci «••••• Naročniki	 Dobavitelji	 Denarni zavodi .... Zaloge	 Nepremičnine	 Premičnine	 Vrednostni papirji . . . Kavcije		Din 1.890-40 12.546-96 72.864-25 38.867-55 303.290"— 1,331.175"20 1,274.776-80 486.123-35 6.053-^-3.000-—	Delniška glavnica . . . Naročniki	 Dobavitelji	 Fondi: za kritje izgub „ uslužbencev. . . Dobiček : prenos iz 1. 1931 „ za leto 1932. .	Din 2,000.000-— 7.349-05 1,169188-30 181.817-97 129.611-05 29.378-80 13-242-34
	3,530.587-51		3,630.587-51
Izguba
Račun izgube in dobička za leto 1932.
Dobiček
	Din		Din
Pogon in obrat ....	154.160-40	Prenos iz leta 1931 . . .	29.378-80
Mezde		320.147-15	Kosmati donos ....	3,141.598-31
Vzdrževanje naprav . . Embalaža	 Prodajni stroški .... Poslovni in upr. stroški . Pristojbine in davki . . Amortizacija	 Dobiček : pronos iz 1. 1931 „ za leto 1932	140.466-25 372.148-70 ' 697.045-50 1,118.728-17 193.783-80 131.876-— 29.378-80 13.242-34		
	3,170.977-11		3,170.977-11
Po sklepu rednega občnega zbora z dne 17. maja 1933 se ne bo izplačevala za leto 1932 nikakršna dividenda.
Pripomba
V Ljubljani, dne 17. maja 1933.
Upravni svet.
1417
Računski zaključek tovarne A. Westen d. d., Celje
Aktiva__________Bilanca	z	dne	31.	decembra	1932.
Pasiva
Nepremičnine Premičnine . Blagajna . . Rimese . . Efekti . . . Dolžniki . . Zaloga blaga
Din 1,950.000"— 3.112.000-— 247.949-85 2,166.702-48 306.250"— 39,158.393"27 1,734.368-—
48,675.663-60
Delniška glavnica ., . . . Splošni rezervni sklad . . Posebni rezervni sklad . . Rezervni sklad za dubioze Renovacijski rez. sklad . . Davčna rezerva . . . .
Upniki.......................
Cisti dobiček za 1932. . . 2,420.322-22 Prenos dobička iz 1931.	282.263-75
Din 25,000.000-— 880.000-— 880.000"— 4,000.000-— 1,450.000-— 164.447-50 13,598.630-13
2,702.585-97
48,675.663-60
Debet
Račun izgube in dobička
Kredit
Odpisi . . .
Režijski stroški Davki in doklade Splošni izdatki Obresti . .
Kurzna izguba pri držav nih vrednotah . . . Dubiozne terjatve . . . Cisti dobiček za 1932. . . 2,420.322-22 Prenos dobička iz 1931.	282.263-75
Din
949.650-—
5,203.268-06
3,019.151-90
868.460-90
163.045-46
198.686-20
138.927-39
2,702.585-97
13,243.775-88
Prenos dobička iz 1931. . Kosmati dobiček za 1932.
Din
282.263-75
12,961.512-13
13,243.775-88
Ponatis se ne honorira!
Upravni odbor.
Štev. 5718/11.	1406
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za Prometno upravo v Zabukovci nabavo 200 m3 jamskega lesa na dan 7. junija 1983. ob 11. uri dopoldne.
Pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 23. maja 1933.
Štev. 1444/E-Ing. J.	1411
Razpis.
Mestna elektrarna ljubljanska razpisuje dobavo oljnih stikal.
Podatke dobi ponudnik v pisarni mestne elektrarne, Ljubljana, Krekov trg 10/11, med uradnimi urami.
Ponudbo je vposlati v zaprtem ovoju do 10. junija t. 1. do 14. ure z.napisom: »Ponudba za oljna stikala«.
Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske, dne 24. maja 1933.
Razne objave
1437
Vabilo na XI. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Črna-Kaolin d. d. v Ljubljani,
dne 14. junija 1933. ob enajstih v poslovnih prostorih v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 13,
s tem dnevnim redom:
1. Poročilo ravnateljstva o družbenem ljoslovanju v poslovnem letu 1932.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta in sklepanje o odobritvi računskih zaključkov za leto 1932.
3. Volitve članov ravnateljstva in nadzorstva.
4. Slučajnosti.
Po § 11 pravil morajo položiti delničarji, ki hočejo vršiti glasovalno pravico, najmanj šest dni pred sestankom občnega zbora svoje delnice pri družbeni blagajni v Ljubljani.
Ravnateljstvo.
*
1438
Vabilo na X. redni občni zbor,
ki ga bo imel »Novobor« splošna industrijska delniška družba v Ljubljani,
dne 14. junija 1933. ob 10. uri dopoldne v poslovnih prostorih, Tavčarjeva ul. 13,
z naslednjim dnevnim redom:
• 1. Poročilo ravnateljstva o poslovanju družbe v letu 1932.
2.	Poročilo nadzorstvenega sveta in sklepanje o odobritvi računskih zaključkov za leto 1932.
3. Volitve članov ravnateljstva in nadzorstva.
4. Slučajnosti.
V smislu § 11 pravil morajo delničarji, ki hočejo vršiti glasovalno pravico, položiti najmanj 6 dni pred sestankom občnega zbora svoje delnice pri družbi-ni blagajni v Ljubljani.
Ravnateljstvo.
*
1441
Razid društva.
Kolo jugosl. sester, podružnica Rakek, se je glasom sklepa oljčnega zbora, dne 30. aprila 1933. prostovoljno razšlo.
Na Rakeku, dne 24. maja 1933.
Dekleva Mimi s. r.
t. č. predsednica.
*
1427
Oklic prodaje.
Proda se v konkurznem postopanju »Ptujska tiskarna« z vsem inventarjem.
Ponudbe jo poslati upravitelju kon-
kurzaie imovine Wallnerju Leopoldu, sodnemu kanclistu v pok. v Ptuju.
Ptuj, dne 27. maja 1933.
Wallner Leopold s. r.
Ptuj.
*	1436
Objava.
Izgubil sem izpričevalo zrelosti zn ljudske šole, izdano dne 8. oktobra 1919., štev. 20, od moškega učiteljišča v Ljubljani na ime: Kovič Ivan. Proglašam ga za neveljavno.
Kovič Ivan s. r_, učitelj v Poljčanah.
*	,4»
Objava.
Izgubil sem izpričevali II. In III. letnika tehnične srednje šole (elektro-od-sek) v Ljubljani za 1. 1929/30 to 1930/31 na ime: Pavlič Miroslav rodom iz Ljubljane. Proglašam jih za neveljavni.
Pavlič Miroslav s. r.
Računski zaključek TOVARNE VERIG D. D. V LESCAH pri BLEDU
Aktiva	Čista	bilanca	k	31.	decembru	1932	Pasiva
	Din		Din
1. Blagajna in dobroimetje		1. Delniška glavnica . •. . .	2,500.000-—
pri Poštni hranilnici . .	181.42098	2. Rezervni sklad		523.460-64
2. Dolžniki		1,321.406-71	3. Upniki		4,028.644-89
3. Stavbe in zemljišča . . .	1,007.058-43	/	
4. Stroji in električne na-		/	
prave 		1,109.136-33	/	
5. Inventar		61.81442	/	
8. Zaloga sirovin, polizdel-		/	
kov in izdelkov		2,962.155-72	/	
7. Tehnične obratne po-		/	
trebščine 		218.71718	/	
8. Izguba v letu 1932. . . .	190.395-76	/	
	7,052.105-53		7,052.105-53
1			
Debet	Račun	izgube	in	dobička	k	31.	decembru	1932	Kredit
1.	Plače in mezde	 2.	Davki in pristojbine . . 3.	Obresti in provizije . . . 4.	Odpisi na strojih, nepremičninah in premičninah 5.	Upravni stroški	 6.	Izguba iz leta 1931. . .	Din 1,371.542-47 70.311-59 452.214-79 100.686-39 857.640-82 119.948-61	1.	Bruto prebitek	 2.	Prenos izgube iz leta 1931. . 119.948-61 3.	Izguba v letu 1932	 70.447-15	Din 2,781.94891 190.395-76
	2,972.344-67		2,972.344-67
S knjigami primerjali in v soglasju našli: Nadzoretveni svet:
Rihard Schwinger 1. r.	Dr. Jože Basaj 1. r.
Josip Globočnik 1. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska In zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: 0- Michdlek v Ljubljani.