Poštnina plačana v gotovini, \ Štev. 38. V Liublianl, dne 19. seotembra 1999. Posamezna itev. Din Leto XII. Upravništvo „Oomovine" v Ljubljani, Knaflova ulica S Uredništvo ,.Domovine", Knaflova ulica 5/II., telefon 3I22 do 3I28 Naročnina u tniemstro: četrtletno I Din, oolletno IS Oln, celoletno s« Din: u im» lemstro ruet Amerike! četrtletno II Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dl«. »medla leti* I dolu. — Rtčnn poštne hranilnice, podrninlce > L|nSI|anl. it. 10.711. Zakon za povzdigo kmetijstva Delo za povečanje pridelkov — Sredstva za izvajanje zakona Pred dnevi je Nj. Vel. kralj podpisal zakon o pospeševanju kmetijstva, ki dobi z objavo v «Službenih Novinah» svojo moč. Vsebina zakona je v glavnih potezah naslednja: Država skrbi za povzdigo kmetijstva v korist ljudstva in države kakor tudi v korist posameznika. Pri tem delu sodelujejo država in samoupravni organi, ustanove in poedinci. Organi in ustanove za izvedbo tega dela so: Vrhovna instanca je ministrstvo za kmetijstvo, ki vrši po svojih organih nadzorno oblast nad vsem delom, ki ga navaja zakon in ki spada v delokrog države ali samoupravnih oblasti. V vsaki oblasti mora veleva, da se morajo pota in drevoredi zasaditi, ter se dajejo v ta namen drevesa brezplačno. Sploh je treba,kjerkoli je mogoče,zasaditi drevje. Ce ne uspeva sadno drevje, je treba začeti s pogozdovanjem. Potem daje zakon navodila, kako naj se pospešuje travništvo in pašništvo. Določiti je največje število živine, ki se more gojiti na pašnikih. Vsaka tri leta se prirejajo po okrajih razstave in tekmovanja, ki se vrše pod nadzorstvom okrajnih in oblastnih kmetijskih odborov. Na teh prireditvah se bo ugotovilo, kateri posestnik se je najbolje izkazal in kdor bo imel za skrbeti za dvig kmetijstva velik župan, ki ima na kako panogo najVeč glasov, postane oblastni razpolago strokovne poročevalce, v okrajih pa prvak> Dobivai bo oblastno nagrado v denarju. pripada ta dolžnost okrajnemu glavarju. Podrobno delo med narodom se vrši z ustavljanjem in vzdrževanjem sadovnjakov, s prouča-vanjem, z nadziranjem dela uglednih kmetov, z diplomo in državno medaljo. Prvaki vseh oblasti istega leta bodo tekmovali za državno prvenstvo SHS ter bo zmagovalec dobil državno podporo v denarju, diplomo in medaljo. Poleg tekem se zimskimi tečaji, s sodelovanjem z zadružnimi in | lahko prirede sejmi in razstave za različne ktne-strokovnirni društvi, z ustanovitvijo kmetijskih tijske proizvode. kontrolnih postaj in kmetijskih šol ter s sodelovanjem z znanstvenimi, zdravstvenimi in socialnimi zavodi. Predpisuje se, da se v področju vsakega okraja ustanove okrajni sadovnjaki v veli Pobijanje rastlinskih škodljivcev se bo uredilo s posebnim zakonom. Zakon o zavarovanju setve in plodov z dne 31. julija 1923. se razveljavi ter se bo ta snov uredila s posebnim zakonom. kosti najmanj 2 ha. kjer pa takih prostorov ni, jih' Melioracije se vrše v javnem interesu na podlagi mora preskrbeti občina. Občina mora preskrbeti skiepa občinskih, okrajnih., oziroma oblastnih tudi potrebne zgradbe in orodje za vse panoge kmetijstva, ki se goje v dotičnem kraju. Zakon predvideva tudi vzorna kmetijska posestva. Kot taka naj bi se vzela zasebna posestva, katerih lastniki so vzorni kmetje in imajo potrebno izobrazbo, ki so jo dobili v kmetijskih šolah. Določeno je, da mora okrajni kmetijski poročevalec od 15. oktobra do konca februarja v vsaki občini imeti vsaj enkrat živinorejski kakor tudi kmetijski tečaj, ki traja najmanj šest telnov, kmetijskih odborov, proti katerim je dovoljena pritožba na višjo upravno oblastvo. Glede po-vzdige živinoreje bo izšel poseben zakon, ki bo v tesni zvezi s celotnim kmetijsim programom. Vse državne in samoupravne imovine so dolžne bodo imela pravico, izdajati potrdila o vloženem žitu, katera bo prevzemala Privilegirana agrar* na banka po pravilniku, ki ga bo kmetijsko ministrstvo izdalo sporazumno z odboron *e banke. Istotako se bodo osnovale zadružne kleti, mle« karne, oljarne, topilnice sadja ter hmeljarne. Kakor hitro stopi zakon v veljavo, se ustanove za njegovo izvrševanje državni, oblastni in občinski kmetijski zakladi. V državni kmetijski sklad se stekajo takse za živinozdravniški pregled živine na obmejnih postajah po odbitku takse za živinozdravnike, vse kazni za prestopke tega zakona, čisti dohodki državnih posestev, ki jih upravlja kmetijsko ministrstvo, čisti dohodek državne razredne loterije po odbitku zneskov, ki po zakonu pripadajo trgovinskemu ministrstvu in invalidskemu fondu, ter poslovni davek, ki se bo plačeval pri izvozu blaga. V oblastni kmetijski sklad se steka polovica dohodkov od živinskih potnih listov, izdanih v občinah na področju dotične oblasti, čisti dohodek oblastnih kmetijskih sadonosnikov in najmanj 15 % vseh v oblastnem proračunu predvidenih izdatkov. V občinski kmetijski sklad se steka polovica dohodkov živinskih potnih listov in takse za njih izdajanje ter takse za prenos lastništva potom njih. Višino teh taks bo predpisalo kmetijsko ministrstvo v sporazumu s finančnim ministrstvom. Nadalje se stekajo v občinski sklad dohodki občinskih pašnikov, sadovnjakov, postaj za čiščenje žita in najmanj 10 % vseh proračunskih izdatkov To pa se ne nanaša m občine, v katerih je manj kot 30 % kmetov. V mestih, kjer je kmetov 30 do 50 % prebivalstva, se bo odstotek proračuna za kmetijski sklad določil na vzgojiti letuo gotovo število plemenske živine, i predlog občinskega zastopstva, mesta pa, ki ki jo bodo dale kmetijskemu ministrstvu na imajo več kot 50 % kmetov, morajo v proračunu razpolago. S posebnim zakonom se bo uredilo zavarovanje živine na zadružnk podlagi s sodelovanjem okrajev, oblasti in države. Za či- se pa lahko podaljša do šitrih mesecev. Poteg §genje žita za izvoz se bodo ustanov.le okrajne rednih tečajev se lahko prirejajo tudi krajši na in občinske žitne čistilnice. V onih žitorodnih podlagi krajevnih potreb. ' krajih, ki pridelujejo žita preko lastne potrebe, Delovanje kmetijskih poročevalcev mora biti se bodo 0Sn0va]a zadružna žitna skladišča, ki v čim ožji zvezi z zadružništvom. Razliriti se,______ vstaviti za kmetijski sklad toliko, k.ikor podeželske občine. Z občinskim kmetijskim skladom razpolaga občinsko zastopstvo na predlog občinskih in oblastnih kmetijskih odborov Tu smo samo v glavnem podali obrise tega važnega zakona, h kateremu se ob priliki še povrnemo. mora mreža zadružništva na vse panoge. Zakon predpisuje način, kako se naj doseže napredek kmetijstva Krajem, ki so pripravni za žito. se bo predpisala obvezna setev izbirn^a semena. Ako v kakem kraju ena vrsta žita .ie bo . . uspevala, se bo poskusilo z drugo in se no ta Zadnja .Domovina* poroča kako so hoteli proces nadaljeval tako dolgo, da se bo na*,dn>e »a .letošnjem obenem zb.ru Kmetijsko xi . . i,: dru/bo. Boj v tej za kmeta in kmetnski napre- našla tista vrsta semena, ki najboljše uspeva. J J r Sličen postopek predvideva zakon za tako ivane industrijske in trgovske rastline v krajih, r.jer pšenica in žitarice vobče ne uspevajo. Tukaj morajo okrajni poročevalci proučiti razmere in ugotoviti, ali bi v teh krajih bolje uspeval .obnk. d "k tnko važni in prezaslu>m družbi traja i' SO let. Pričel se je 1899. leta. Tedaj zramenita TOletni^a V zgodo-ini beremo, da ji- prav pred tristo leti bila 301etna vojna, ki je kaj zaeimiva. Zanimiva in znamenita je pa tudi ta 30Ietna mak. konoplja" lan. pesa. krompir ali drugo. ls«o vojna za Kmetijsko družbo Do leta 1f99. je dru>-velja tudi glede živnoreje. krme. vrtnarstva in vinogradništva. Tudi glede vinogradništva podpisuje zakon, da se bodo morale ponovno pie-izkusiti vse vrste trte in izločiti one ki ne "sevajo. Vinogradniki bodo dobili v ta namen dovc ; sadik na razpolago. Kjer vinogradov .li. so tla ugodna se bodo napravili ter se bo d > jiiičo* zemljišča, morda za gotovo dobo oprostila davka To velja tudi za sadjerejo in vrtnarstvo. Zakon Za Kmetijsko družbo znamenita 30ietn*ca Sponrni slarega družbenega člana njihovi pristaši, v trdni veri, da se bo občnega zbora k;'kor navadno udeležilo le malo število članov. Za to nakano so zvedeli bližnji člani, ki so bili nasprotnega mišli^njp in ki so hiteli, naj družba ostane to, k'r n& odi"> po vsem tedanjem KrainVkem z^kni drufha je tedaj poslovala le za Kf ko. Pri;el ie 2P. okt"her. To je bilo živ ljenja 'a dnn v T iu ijmi Ril je lep, solnčni je»cn#ki dan V si vlaki, i.i so prihajali v Ljubljano zjutraj, so bili polni volilcev-članov. Od drugih strani so se zopet vrstili v »z za vozom z volilci. Prišli so iz Bele Krajiue, Krškega polja, solnčne Vipave, Krasa, dal^ega Bohinja in od drugod Občni zbor se je vršil v Narodnem domu. Klerikalci so se zbirali v Katoliškem domu in iz doma odkorakali v štiristopih na volišče, obdani na straneh kakor vojaki od ooveljnikov-voditeljev Mnogo so jih zbrali, a poraženi so le bili za 400 do 500 glasov večine nasprotnih glasov. Tedaj je smel voliti vsak član m ne kakor danes le odposlanci podružnic. Ljudje so pričakovali, da bo vsaj po volitvah zopet mir. Pa ni bilo tako. Bitka se ie nadaljevala, nagibajoča se /daj na to zdaj na ono stran. V vojni imajo strupene pline. Tudi tu se je poskušalo nekako tako. Ne sicer s strupenimi plini, ampak z žlindro. Ker je preskrbovala Kmetijska družba članom po gotovi ceni žlindro gotove ka- kovosti, so si nasprotniki hoteli z njo pomagati. Prodajali so v svojib zadrugah ali kjer že žlindro, kakor so trdili, prav iste kakovosti, toda po nižji ceni. Kmalu se je pa izkazalo, da je ta žlindra vendarle slabša od one, ki jo je prodajala Kmetijska družba. To je tako zvana «afera z žlindro>. Ko so klerikalci pozneje prišli le do Kmetijske družbe, so najprej neljube člane, ki niso z njimi trobili, izrinili iz družbe, čeprav so bili za kmetijstvo, sadjerejo in druge kmetijske panoge še tako zaslužni. Kakor se vidi, boj za Kmetijsko družbo še ne bo končan s 301etnico. Mislimo pa, da nikjer ni tako nepotreben boj kakor baš v tej družbi. Družba naj ostane taka, kakršna je: skrbi naj za napredek vseh panog kmetijstva in kmetu naj pomaga z nasveti ter preskrbovanjem potrebnega semenja in drugih kmetijskih potrebščin, kakor je tc delala doslej. Ob zaključku ljubljanske jesenske razstave Nad 109.000 obiskovalcev — Leo kup trski uspeh — Drugo leto bo v Ljubljani deseti ve!esejem s slovesno proslavo Letošnja jesenska prireditev Ljubljanskega velesejma je bila v ponedeljek 9 t. m. zaključena. Nad 100.000 obiskovalcev je letos jeseni pnsetilo velesejem. Prišli so največ iz Slovenije, zastopani pa so bili tudi ostali kraji države in inozemstvo. Splošno moramo ugotoviti^ da je letošnja jesenska razstava v vseh svojih delih popolnoma uspela. Upamo, da je zlasti zadružna razstava pokazala popolno zmago zadružne misli. Danes je zadružništvo brezdvomno največji gospodarski pokret sveta, ki ima v svojih vrstah mnogo milijonov ljudi. Naj uspeh te razstave še bolj poživi zadružno misel med nami, a v prvi vrsti širi čednost varčevanja kot prvi temelj vsakega zdravega zadružništva. Razstavo živalstva Slovenije, ki jo je priredilo ljubljansko društvo Zoo, je bila predmet živahnega zanimanja vse dneve priredit-e, enako tudi higijenska razstava, ki jo na sejmišču stalno vzdržuje državni higijenski zavod v Ljubljani. Raz- ogromno naročil. Radi so se mudili interesenti v razstavi hišne domače obrti in mnogo kupovali. Poslovni uspehi so v splošnem bili ugodni. Najboljše se je prodajalo pohištvo, ugodna pa je bila kupčija tudi z naslednjimi predmeti: glasbeni instrumenti, zlasti harmonike, preproge, stroji za obdelovanje lesa, kovinski izdelki, vozovi, motorna kolesa, kožuhovina, l metijski stroji, tkanine za jesen in ziino, galanterija, igrače, živila, kemične in tehnične novosti. Ljubljanski velesejem stopa po uspjšnem delu devetih let v deseto leto svojega obstoja. Leta 1930. bo deseti ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem, ki bo jubilejni. Že sedaj misli uprava velesejma na či.n dostojnejšo in sloves-nejšo proslavo. Ljubljanski velesejmi so s svojim dosedanjim delovanjem izredno koristili Ljubljani kokor tudi vsemu slovenskemu gosoodar-stvu, zlasti pa obrti, industriji in trgovini. Pod vplivom razstav je posebno napredovala obrt, kakor nam to posebno snričuje pohištvena stro- Politični pregled Zadnje dni nt tilo posebnih dogodkov. Minuli teden je Nj. Vel. kralj podpisal važen zakon o kmetijskem pospeševanju, katerega naloga je povečati našo kmetijsko proizvodnjo s sredstvi, ki so v mnogih kmetijskih državah že preizkušena. Zakon bo takoj po objavi v »Službenih Novinah» uveljavljen. Ob priliki podpisa je izjavil kmetijski minister dr. Frangeš, da mora ta važni zakon poznati vsak kmetovalec. Razen kmetijskega zakona je bil te dni podpisan še zakon o srednjih šolah, izgotovljen je zakon o meščanskih šolah in podpisan je zakon o povračilu škode državi zaradi veleizdajniških del in o prepovedi odtujitve imetja oseb, obdolženih takih dejanj. Naša vlada je pristala na to, da se za čas treb mesecev uveljavijo pirotske pogodbe, ki rešujejo razne obmejne zadeve med našo kraljevino in Bolgarijo. Na sestankih, ki sta jih imela oba zunanja ministra dr. Marinkovič in Burov ob I priliki zasedanja Društva narodov v Ženevi, sta oba državnika razpravljala o uvedbi pogajanj za ureditev nevtralne cone med obema državama I in likvidacijo dvolastniških posestev. Z naše strani je bil stavljen predlog, naj se sestane posebna mešana komisija, ki bo razpravljala podrobno o zadevnih naših j zahtevah. Z bolgarske strani je bilo obljubljeno, da bo naš predlog sprejet. Če v teku treh mesecev ne pride do gotovih rezultatov, bodo pirotske pogodbe, ki v splošnem pokazujejo nedostat-ke, izgubile veljavnost, a za posledice pade odgovornost na Bolgarijo. Naša država iskreno želi ureditve medsebojnih odnošaiev z Bolgarijo, ki pač menda tudi uvideva, da prijateljskega meja-štva ni zametavati. stava pohištva in stanovanske opreme je bila na j ka, ki pokazuje od razstave do razstave lepše višku in je prinesla razstavljajočim tvrdkam' izdelke. Ženske In vojaki. Sinko: «Zakaj ženske niso vojaki?« Oče: «Ker morajo vojaki ubogati.® SUTEšČAN: Krivica in povračilo Povest iz voine dobe. (Dalie) Mož je bil ves divji, ker ni mogel izvedeti, kam je šla žena od doma. Tudi ko se je vrnila, mu ni hotela ničesar povedati. Vso noč ie kričal okrog doma, razbil je okna in v.ata, skoro vso opravo je izmetal na dvorišče. Mati in hči sta se tiščali za omaro, šele ko se je podivjanec nekam odstranil, sta bežali k sosedu. «Bog nam pomagaj. Da bi bilo že sk-^ro končano!* sta bridko ihteli. Tipinki pač nista slutili, da se bodo njune pr šnje kmalu zpolnile. Drugo jutro na vse zgodaj se je Košir odpravil s konji po hlode. Seveda se je poprej napil, na kar sta se lotila s hlapcem največjega kupa, oprtega z drogovi. «Pazite!* je opozoril hlapec gospodarja, ki je izpodbijal leseno oporo. «Ali meniš, da bom premišljal kakor ti, preden začneš kako delo*, ga je osoruo zavrnil. clllodi naju bodo podsuli. Les je okrogel ter se rad razmakne.> «Zato pa imaš noge, da se boš izognil.* Hlapec ni imel več časa ugovarjati. Sprožila se je podpora, za katero so se udali hlodi z votlim Topotanjem. Tudi Tine je odskočil, pri tem pa se je izpotaknil in padel — debel hlod, ki je pravkar zdrknil s kupa, mu je šel čez glavo. Košir je zarjul in utihnil, zakričal ie tudi blapec in skočil h gospodarju. Najprej ga je zategnil v stran, zaklieal ga je in stresel ter mu potipal žilo. Na njegovo kl canje so pritekli delavci, ki so v bližni tesali tramove. Videli so d je poškodba težka; ponesrečenec ie le/ai nepre mično, dihal je le šs komaj slišno. Zaman je bilo vsako po^kušanie. da bi ga H'* spravili k zavesti. Nekr.teri so ga hoteli n*>lo7:' na voz ter ga peljati domov, temu pa so utovp-jali drugi, češ, da bo med potjo u^rl Zahtev-" so, naj ostane na mestu, doklei ne priveJejo hovnika in zdravnika. Prispel je duhovnik, ki je mazilil ponesrečenca s poslednjim oljem ter mu dal vesoljno odvezo. Poklicani zdravnik je ugotovil, da mu je hlod zdrobil lobanjo, zaradi česar bo vsak hip izdihnil. Napravili so mu na vozu mehko ležišče, kamor so ga naložili in ga odpeljali. Proti večeru je ugasnil, ne da se je zavedal. Kakor udrta v zemljo, tako je klečala Lojza ob moževi mrliški postelji. Pred očmi ji je =ijala mladost kakor solnce, ki se za hip pokaže izza hudournega oblaka. Spomni'a se je dneva, ko sta se prvič seznanila s Tinetom. in besed, katere sta takrat govorila Prikupil se ji je zgovorni mladenič; čim pogosteje sta občevala, tembolj s4a bila navezana drug na drugega. Prej je bil krotak ko jagnje, vojna pa mu je pokvarila vse dobre lastnosti. Vest ji je očitala, da je bila z njim pretrda in da bi bila lahko popravila njegove napake. Toda zdaj je bilo zamujeno; Tine je mrtev, nade, katere je stavila vanj, se ji niso izpolnile. Mladost ji je izginila kakor sanje, pred sedanjostjo je zakrila oči. ob misTi na bodočnost je vztrepetaia. «Kaj bo sedaj?* se je platn vprašala. «Ali bom mogla zgraditi na razvalinah novo domačijo?* «Piodali ji bodo, saj ne bo obdržala*, so si šepetali sosedje za njenim hrbtom. Zal, da jim je morala pritrditi Mnenje izkušenih mož se je uresničilo. Takoj po pogrebu so pritisnili upniki in zahtevali vračilo. Izplačati je bilo treba obresti in sodne stroške. Koširka je prosila in jokala, toda nihče ni hotel počakati, vsrk se je bal izgube. Sodišče je razpisalo javno dražbo. Lojza se je — kakor potaplievalec — Oklenila zadnje rešilne bilke: upala je, da ji bo ostala vsaj hiša, kos vrtiča in morda še kaka njivica po vrhu. Sosedje pa so preudarili. da je posestvo vredn-j komaj toliko, za kolikor j? zadolženo. Ako bi gozdi ne bili izsekani, bi naneslo; pašniki in senožeti pa v hribih nimajo tolike veljave. Res ie Koširjevo zemljišče najboljše v Nabrežju, kar bo najbrž tudi dvignilo ceno. Nekateri sosedie so bili toliko pošteni, da so posestvo privoščili Jožetu, ki se je moral vsak čas vrniti iz ujetništva. «Najlaže bi izplačal, ker ima na zemljišču delež,* so modrovali. je smehljaje odvrnil. «Ali me več ne poznate?* Na prag je stopila Strmljanka kakor vselej, kadar je čula kak pogovor zunaj hiše. cJože, Koširjev Jože!* je vzkliknila, in dvignila svetiljko. pomikom in prijateljem našega gasilskega društva naj bo ta lepa prireditev v ponos in zadoščenje. SEMIČ. V nedeljo 8. t. m. smo imeli zopet dan veselja, kakršnega ni bilo že par let. Lepo zabavo nam je priredil naš Sokol, o katerem bi posamezniki radi vedeli, da ga je tajnik upropastil. To pa ni resnično, kakor smo se prepričali ob javni telovadbi, pri kateri je nastopilo 14 telovadcev samo iz Semiča. Takoj pri nastopu se je videlo, da je Belokranjski Sokol še vedno na svojem mestu. Pri prostih vajah je nastopilo 44 članov in 26 članic, ter na orodju 16. Zastopana so bila društva Karlovac, Metlika, Gradac, Črnomelj in Novo mesto. Vsem točkam je vneto sledilo preko 500 ljudi, ki niso štedili s ploskanjem. Po telovadbi sta se razvili neprisiljena veselica in ples. Želeti je še več sličnih prireditev, ker moči so dobre. Treba je le vzpodbude in tudi delati je potrebno, ne pa sejati razdor in s tem uničevati to, kar se je težko obdržalo na površju ob času, ko je bilo najbolj kritično. DVOR PRI ŽUŽEMBERKU. Občina Dvor je v skritem kraju med gozdovi in kamenjem, pa vendar napreduje. Vodne žage in mlini so se po vojni zelo razvili. Pred nekaj leti smo dobili moderno kovačnico za izdelavo sekir na vodni pogon in stroje za mizarje. Naša pošta ima sedaj brzojav, ki je bil zelo potreben, a potrebovali bi tudi telefon. Avto za prevažanje tovorov je že tu, a manjka nam osebnega avta za prevažanje potnikov. H koncu naj še omenijo, da je most čez Krko na cesti Dvor-Kočevje, ki je zelo prometna, preslab in bi bilo dobro, ako bi ga naredili iz cementa. ZAGORJE OB SAVI. Pogreb rudarja Mihaela Nolimala, ki ga je zasulo v Aleksandrovem rovu, je bil prav veličasten. Usoda 361etnega rudarja je prebivalstvo globoko ganila. Posebno sočutje pa je posvečeno vdovi in otrokom. Pri pogrebu je zastopal rudnik g. inž. Mastnak. Godba je zaigrala žalostinko in ko se je zastava nagnila nad odprtim grobom, je marsikdo otrnil solzo iz sočutja do nesrečnega tovariša, do zaostalih sirot ali pa v težkih skrbeh in slutnjah glede svoje usode. Bodi pokojniku lahka žemljica! LJUTOMER. Nova mostna tehtnica pri kolodvoru funkcijonira že nekaj časa. Zd^j, ko se razvija izvoz sadja in živine, je tehtnica prav na «Viš ga, fanta!* se je vzradostil Strmljan ter mu stresel desnico. «Kot nalašč — prišel si o pravem času.* c Al i si že kaj izvedel?* ga je vprašala Rezika, ko mu je segla v roko. Neka tiha bojazen je govorila iz njene besede. «Nekaj sem slišal,* je vzdihnil. «Med potjo so mi pripovedovali.* cKajneda, hitro so pognali,* je Strmljan otožno zmajal z glavo. cTine je zapravljal, kakor da je šlo za stavo. Lojzi sicer ne smemo ničesar očitati, revica je mnogo pretrpela.* «Kdo bi bil mislil, da bo Tine tako slabo gospodaril! Zakaj me niso počakali? Pisal sem jim, čim sem ozdravil.* — Jože je obširno pripovedoval o svoji bolezni ter o nepričakovanem ozdravljenju. Izmed sto je komaj eden prebolel tako nevarno bolezen. Ko je okreval, si je moral priboriti svobodo. Strmijanovi so ga sočutno poslušali ter ga milovali. Povedali so mu vse, kar se je v njegovi odsotnosti godilo pri Koširju. Opisali so mu očetovo smrt, ženitev in mladega gospodarja, čigar življenje se je tako žalostno končalo. Jože si je večkrat utrnil solzo; bolelo ga je, ker so ga tako lahkomiselno zamenjali 9 človekom, ki jim je porušil domačijo. Najbolj ga je ganilo, da je oče umrl od žalosti zaradi njega. clvanke pa tudi ni več,* je Strmljanka tiho zaihtela. Jožetu se je krčilo srce ob spominu na svojo zaročenko. «Skoro nisem mogel verjeti, ko so mi sporočili,* je žalostno omenil, roko ali pa za vsako brazdo, da bodo imele posamezne rastline več prostora. Če manjka hlevskega gnoja, si je pomagati z umetnimi gnojili. Če je koruza v prvi dobi slabotna, ji lahko pomagamo tudi z gnojnico ali pa čilskim solitrom. KISLA ZEMLJA IN NJENO GNOJENJE. Poznamo kisle trave in kisle travnike, o kisli zemlji se pa malo govori in sliši, in vendar je važno, da smo o tem poučeni, to pa zaradi tega, ker se je treba zlasti pri gnojenju z umetnimi gnojili na to ozirati. Kisli travniki se razodevajo po kislih travah in raznih drugih zeliščih, ki rastejo po teh prostorih. Vse te vlažne in mokre travniške lege imajo kislo zemljo, v kateri se nahajajo humozne in druge rastline. V taki zemlji razpadajo rastlinski in živalski ostanki (korenine, mah itd.) v moči, brez zadostnega pristopa zraku. Pri tem s pomanjkanjem zraka neugodna na vso rast, se razvijajo razne kisline, ki vplivajo v zvezi kar je po takih mokrih legah lahko opazovati. Te kisline raztaDljajo tudi apno v zemlji in ga odvajajo v nižje plasti. Zato je kisla zemlja navadno revna na apnu in sploh manj rodovitna. Pa ne samo v mokrih travniških legah je več kisline v zemlji, ampak tudi v njivski zemlji se lahko nahaja več humoznih in drugih kislin, kakor je prav in potrebno. To opazujemo na zemlji, ki je težka, ki močo rada drži m je vrh tega še humozna (bogata črne prsti). Na taki zemlji se kot plevel rada pojavlja preslica, lapuh, kislice, ščavje itd. Te rastline so značilne za zemljo, ki ima več kisline. «Seveda sva se pozdravila,* ji je odvrnil vesel, ker je še tajno, kar klije v njunih srcih. <;Kaj ne, kako je zrasla! Ko si odhajal na vojno, je bila še otrok, zdaj se je razvila v zalo mladenko. S pokojno Ivanko sta se menda dobro razumela.* Ob spominu na zaročenko mu je skoro zastala beseda. «Rezika ji je popolnoma podobna,* so se mu dvignile prsi. Njegova žalost jo je spravila v zadrego. Počasi se je opogumila in rekla: «Ako bi se poročil z Reziko, bi Strmljanu ne bilo treba vračevati.. .* «Teta, ne bi bilo napačno.. .* cNikar ne zamudi priložnosti. Tako boš dvignil Koširjev dom do nekdanje veljave.* Nečak ji je verno prikimal. Rad bi ji bil povedal, da je zadeva že urejena, a ni ji smel pokvariti veselja, ker mu je hotela ona vdihniti rešilno misel. Teti je moral postreči ž vsem, kar ji je ugajalo, saj je bil velik del njegove bodočnosti v njenem oblastvu. Zjutraj so vstali Nabrežani prej ko ponavadi. Praznično oblečeni so hodili po vasi z rejenimi denarnicami v živahnem pomenkovanju. Nestrpno so čakali razprodaje. Okrog Koširja pa je vladala žalost in praznota. Lojza je na vse zgodaj nekam odšla, odstranila se je tudi mati, zakaj nobena ni marala gledati, kako bodo trgali in razdirali domačijo. Za varuha je ostal doma le hlapec. Lojza mu je naročila, naj jo nadomestuje. Postavil se je na prag med hlevna vrata in čakal, kdaj se bo pričela razprodaja. Pri taki zemlji je važno dognati, ali ima kaj j apna v sebi, ali ga ji pa maujka. Apno vpliva na taki zemlji ugodno, ker veže preobilne in škodljive kisline in jih na ta način uničuje Ce manjka apna, ga moramo dodajati z gnojenjem. Apno razkisuje zemljo. Važno je pa tudi da zemljišča, ki trpe vsled moče in kisline, osušujetno in s tem prezračimo iu rahljamo. Zaradi pomanjkanja zraka trpi ves razkroj v zemlji, vsa delovnost talnih bakterij in s tem vred pa tudi vsa rast in ves pridelek. Na kisli zemlji so važna gnojila, ki zemljo razkisujejo, ne pa gnojila, ki pomnožujejo kislino. V tem pogledu ne more biti nobenega dvoma, da je gnojenje takih kislih njiv in travnikov vse bolj učinkovito s Tomasovo žlindro kakor pa z enim ali drugim superfosfatom, ker vsebuje Tomasova žjindra več apna in manj proste kisline, kakor pa superfosfat. Gnojeuje s Tomasovo žlindro je zaradi tega posebno važno na kislih travnikih in na taki njivski zemlji, ki je težka, vlažna in humozna. 21. septembra: Ribnica pri Kočevju, Zgornji Tuhinj, Mokronog, Laško, Podsreda. 22. septembra: Sv. Jelena pri Čakovcu. 23. septembra: Višnja gora. 24. septembra: Črnomelj. 27. septembra: Koprivnik, Borovnica. Razstava sadja v Mali nedelji Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva priredi v Mali Nedelji v nedeljo 29. t. m. cd pol 7. do 18. ure v Društvenem domu sadno razstavo. Ta razstava ima osobito namen, nuditi našim sadjarjem ugodno priliko za spoznanje obstoječega stanja našega sadjarstva, kar je neobhodno potrebno za nadaljnji razvoj te za Slovenske Gorice velevažne panoge narodnega gospodarstva. Razstavljeno bo vse domače namizno sadje, zlasti pa tako, za katero obstoje možnosti ugodne prodaje. Zato je želeti, da se naši sadjarji, domači kakor okoliški, v velikem številu udeleže te važne prireditve, ki naj bo domač;nom v čast in novo spodbudo, tujcem pa naj pokaže sad žuljev prleškega gospodarja. Tedenski tržni pregled ŽITO. Cene zopet malo popuščajo. Na ljubljanski blagovni borzi so 17. t. m. ponujali (postavljeno na slovensko postajo): pšenico, baško, po 252-50 do 255 Din, t u r š č i c o, baško, po 237-50 do 240 Din; oves. baški, po 215 do 217 Din; moko «0» po 365 do 370 Din. ŽIVINA. Cene se v glavnem drže ene in iste višine. Na mariborskem govejem sejmu so prodajali za kilogram žive teže: debele vole po 9'50 do 10 Din, poldebele vole po 9 do 9'50 Din, plemenske vole po 8-50 do 9 Din; bike za klanje po 6-50 do 8-50 Din; klavne krave debele po 8 do 8-50 Din, plemenske krave po 6 do 7*50 Din, krave za klobasarje po 4-50 do 5*25 Din, molzne krave po 7 do 8 Din; mlado živino po 8 do 10 Din. Meso je bilo: volovsko po 12 do 26 Din; telečje po 20 do 25 Din, svinjsko po 15 do 27-50 Din. HMELJ. V Žatcu na Češkoslovaškem je bila minuli teden živahna kupčija in so nakupovali hmelj po 13 do 22 Din za kilogram po kakovosti. V Niirnbergu so bile cene po 7 do 24 Din za kilogram po kakovosti. Pri nas v Savinjski dolini pa so cene 5 do 12 Din kilogram po kakovosti, kupcev je prav malo. Sejmi 20. septembra: Nadlesk pri Ložu (živina), Sv. Lenart pri Brežicah. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi se je dobilo zadnje dni v valutah: 1 dolar za 55-25 do 56-45 Din; v devizah pa: 1 dolar za 56*69 do 56-89 Din; 100 francoskih frankov za 22155 do 223*55 Din; 100 italijanskih lir za 296*51 do 298*51 Din; 100 nemških mark za 1352-50 do 1355-50 Din; 100 avstrijskih šilingov za 799-50 do 802-60 Din; 100 češkoslovaških kron za 168*08 do 168 88 Din; 100 madžarskih pengov za 992 34 do 995*34 Din. * Kraljeva zahvala Družbi Cirila in Metoda. Vodstvo CMD je v nedeljo poslalo kralju Aleksandru naslednji brzojavni pozdrav: ^Udeleženci štiridesete glavne skupščine CMD v Kranju smatrajo za svojo prvo dolžnost, da se Njegovemu Veličanstvu poklonijo kot čuvarju našega rodu.» V ponedeljek je prvomestnik CMD notar Hudo-vernik prejel brzojavno kraljevo zahvalo za poslane pozdrave. * Naša nova povest. Z današnjo številko smo začeli objavljati zgodovinsko povest »Francoska ljubica«. Napisal jo je stari znanec naših bralcsv in bralk g. Anton Stražar. Da se bo povest prav zanimivo čitala, ni treba razlagati. Pisca «Mošni-kovega strica« in »Mačehe s Kompoljskega gradu« že dobro poznate. Poagitirajte ob tej priliki zopet malo za našo »Domovino«. Zamudniki pa poravnajte naročnino, da se Vam list, katerega izdajanje stane lepo vsoto, ne ustavi! * Nov «Jutrov» roman. Te dni bo začel izhajati v «Jutru« eden najnapetejših in najlepših romanov, ki so jih zadnje čase objavljali slovenski dnevniki. Imenoval se bo «Gusar (ropar) v oblakih«. Napisal ga je spremljevalec znanega prekomorskega letalca polkovnika Lindbergha. Pisec je spremljal Lindbergha na njegovem vse-ameriškem poletu. Ljubitelji lepih romanov, naročite se na «Jutro», ki stane mesečno 25 Din in izhaja razen ob ponedeljkih vsak dan. Tako boste lahko roman vsak dan sproti sledili. * Ciril-Metodora družba je imela v nedeljo 40. redno glavno skupščino v Kranju. Otvoril jo je prvomestnik g. Hudovernik, in je po njegovem govoru podal tajniško poročilo tajnik g. inženjer Mačkovšek. Družba, ki tudi še v svobodni Jugoslaviji ni izgubila svojega pomena, šteje 82 podružnic v vsej Sloveniji. O imovinskem stanju je poročal blagajnik g. dr. Kersnik. Družba je imela lani 894000 Din dohodov, dočim so izdatki znašali 930.000 Din. Proračun za leto 1930. navaja postavke za osnovne šole in otroške vrtce (800000 Din) za družbena posestva (40.000), manjšinski inštitut (14.400), podpore raznim šolam, za knjige, učila in druge podpore (120.000), Anton Stražar: Francoska 1'ubica Povest izza francoskih časov. I. Ko sta se ponoči vračala Zajec in njegova liči Mar-janca od Capudrove sedmine proti domu,sta bila blizu | Blagovice v Črnem grabnu napadena od rokovnjačev... V jesenskem kvatrnem tednu 1. 1810. je bilo. Mesec je pravkar pokukal izza Limbarške gore, ko sta po kolovozni poti iz Gradiša prišla v Pod-peč, Zajec iz Št. Ožbalda in njegova hči Marjan ca. «Ata, zakaj sva se tako dolgo zamudila na sedmini! Ura je že devet, pa sva šele prišla na veliko cesto. Tako čudno mi je pri srcu. Bojim se, da se bo nama nocoj še kaj godilo na tem potu, kjer se vedno klatijo rokovnjači...» Krepki petdesetletni možak-oče, ki se je pri hoji opiral na težko okovano palico, je tolažil svojo hčer: cMarjanca, nič se ne boj! Kar hitro pojdiva, saj vsake sapice se tudi ne bojim! Sicer pa je na tej cesti vedno dosti voznikov in tudi francoskih žandarmov. Jasna noč je tudi in bova že od daleč lahko videla, kdo nama bo prišel nasproti.* Očetove besede so hčer nekoliko potolažile in korakala sta dalje po samotni črnograbniški soteski skozi vas Trnovo. Kmalu sta došla daleč na okrog znanega Matevžeta Drobeža. Možak je imel preko ramen obešeno bisago in pri hoji si je pomagal s palico drenovko. Čeprav je bil star že nad šestdeset let, bil je še vedno krepak in hitre hoje. Matevže je zdravil ljudi in živino. Poleg tega je bil tudi godec, vedno šaljiv in vesel. Čeprav ni imel nikjer stalnega domovanja, mu vseeno ni slaba predla.. Kmetje so ga radi sprejemali in mu dajali ležišče na topli peči. kjer je najrajši ležal Matevžeta so imeli tudi zato tako v čislih. ker je znal brati in pisati ter malo «tajč pohrusten«; teh vednosti se ie naučil pri kamniških franč škanih in vojakih, kjer je bil dol gih štirinajst let še za časa cesarice Marije Terezije. Zdravilstva se je priučil tudi pri vojakih. Zgovorni Matevže je pripovedoval, kako je zdravil svinje pri Tropinovcu v Škocjanu. «Pot me je slučajno zanesla v Škoejan.« tako je začel Matevže, «pa me je ustavila Tropinovka in za božjo voljo prosila, naj ji pomagam, ker ji je nekdo začaral, da njene svinje nočejo nič jesti. Saj me poznaš. Zajec, kako dobro znani burke uganjati! Zato sem tudi tu poskusil z burkami. Z vso resnostjo sem rekel gospodinji, naj mi pokaže te zacoprane prašiče. Ženska me je vedla k svinjakom. Kar za glavo sem se prijel, kc sem videl te uboge živali. Ni šment, da niso mogle jesti: v svinjakih sta bila taka nesnaga in smrad, da mi je kar slabo prihajalo. A kaka nesnaga ie bila šele v koritih! Smrdljive kuhe je bilo v koritih najmanj od pol leta. Pa tej vraževerni Tro-pinovki nisem hotel prave povedati. Rekel sem ji- »Mati, dajte najprej malo očediti svinjake, pa korita'dobro pomijte! Nato bom tudi jaz odgnal čarovnijo.* Tropinovka in njena hči sta se takoj spravili na delo. Ko ie bilo to narejeno, pa sem jaz prav slovesno govoril: «Švajneraj ist šon vek, švaj-neraj ist šon vek!« To je po nemško, a po naše bi se reklo: «Svinjarija je že proč!« Po teh ceremonijah sem dobil dobro malco in sem dejal: «Nocoj bom pa ostal pri vas, da bom videl, če bodo svinje jedle.« Tako je prišel več^r. Tropinovka in hči sta začeli krmiti prašiče. Oj, kako z veseljem so jedli! Kmalu bi se vsi podavili. Drugi dan sem šel dalje. Za plačilo sem dobil celo svinjsko pleče! Iz vse vasi so skupaj letele ženske, kakor da bi bil jaz kak prerok. Tako vidiš. Zajec, bom navsezadnje postal še čarovnik « Obadva, Zajec in hči, sta se smejala šaljivcu, ko ju je tako zabaval po potu. Prišli so tako do Krašnje in vsi stopili v znano Juretovo gostilno na polič vina. V gostilni je bil tudi kmet Klemen iz Srenj, ki se je zelo razveselil Matevžetovega prihoda; prosil ga je. naj gre z njim, ker se njegovemu sinu noče zaceliti rana na nogi, ki se je vsekal vanjo. »Zajec, pa nikar ne zameri, ker ne grem z vama » «Kaj hočem, le pojdi, čeprav bi ime! rad, da bi šel z nama in nama delal druščino.Pa lahko noč!» Tako sta odšla Zajec in njegova hči sama dalje. Blagovco sta pustila že zadaj, ko zaslišita naenkrat hitro hojo neznanih ljudi, ki so prihajali vedno bliže. Obadva sta od strahu kar obstala. V tem so neznanci prihiteli do njiju, — šest jih je bilo. N Hči se ie od strahu kar sesedla kraj ceste, a oče je imel še toliko zavednosti, da je začel klicati na pomoč. pokojninski sklad (60.000), razne stroške (160 tisoč). Skupno torej 1,194.400 Din. * Kongres narodnega delavstva T Kranju bo v nedeljo 6. oktobra v Kranju. Priredi ga Narodna strokovna zveza, ki bo imela dan prej istotam delegatsko zborovanje. Udeležbo na tem kongresu so obljubili zastopniki Cesk^slovenske obce delnieke v Pragi, zastopniki Organizacije nacionalnega delavstva iz Splita in drugih krajev. Na kongresu bosta dva prav zanimiva referata, in sicer bo poročal dr. Joža Bohinjec o starostnem in brezposelnem zavarovanju in Ivan Tavčar o sedanjem stanju delavstva ter njegovih zahtevah. Izvrševalni odbor Narodno strokovne zveze bo te dni razposlal vabila in izkaznice za polovično vožnjo. Če bi kdo vabila ne prejel, naj se obrne na tajništvo NSZ, palača Delavske zbornice v Ljubljani. Narodno delavstvo pozivamo, da se v velikem številu udeleži svojega kongresa. * Delovni jubilej ravnatelja Narodne tiskarne. V sredo 18. t. m. je slavil ravnatelj Narodne tiskarne gospod Fran Jezeršek znamenit jubilej: 25letmco, odkar je stopil v Narodno tiskarno. Njegova sposobnost, spretnost in vestnost sta ga privedli do sedanjega častnega in odgovornega mesta, ki ga opravlja v splošno zadovoljnost. Tiskarski stroki se je posvetil jubilant 1.1897. v Kleinmayerjevi tiskarni (sedanja Delniška tiskarna). Še na mnogo let! * Dr. Tone Gosak t. Odvetnik dr. Tone Gosak je v torek popoldne v najlepši moški dobi 48 let j umrl. Podlegel je možganski kapi, ki ga je zadela pretekli petek. Navidezno čvrsti mož je že nekaj let trpel na močnem pritisku krvi. Doma je bil v 2ičah. kjer je bil njegov oče ugleden posestnik, gostilničar in celih 25 let župan. Kot dijak je bil pokojnik zelo delaven v dijaških organizacijah,, dober govornik in dober tovariš. Sodniško pra^o je vršil v Trstu, kjer se je udejstvoval v narod- j nih organizacijah. Odvetniški koncipijent je bil leto dni pri dr Karlovšku v Celju, tri leta pri dr. Miillerju v Celovcu in ostalo dobo pri dr. Fur- j lanu v Ljubljani. Družico Fmico si je poiskal leta 1913. v ugledni ptujski družini Magoličevi in je še isto leto otvoril svojo odvetniško pisarno v Ptuju. Bil je pokojni dr. Tone Gosak ljubezniv mož. dober pravnik in marljiv delavec v vseh ptujskih narodnih organizacijah. Pri Sokolu je predsedoval glasbenemu odseku, načeloval je moški po- družnici CMD in se od mladih let udejstvoval na | odru. Žalujoči vdovi zapušča pokojnik hčerkici ^ Cirilko in Metko. Blag spomin naj bo ohranjen prerano umrlemu! * Smrt uglednega rojaka v Ameriki. Na svoji farmi pri Chicagu je umrl avgusta meseca g. Jože Zavertnik, dolgoletni urednik slovenskega dnevnika «Prosveta», ki že 22. leto izhaja v Chicagu. Umrl je za kapjo. Zapušča soprogo, šest sinov in hčerko. Pokojnik je bil rojen leta 1869. v Škofljici pri Ljubljani. Tri leta star se je s starši preselil v Ljubljano, kjer je dovršil nižjo gimnazijo, potem pa stopil v vojno mornarico, v kateri je služil sedem let. Iz mornarice se je vrnil v Ljubljano, kjer je dobil službo na železnici, leta 1903. pa se je izselil v Ameriko, kjer se je posvetil novinarstvu. Več let je urejeval «Glas svobode«, pozneje pa skoraj do svoje smrti veliki delavski dnevnik «Prosveto». Za delavstvo je pridobil velike zasluge. * Združitev državnih vpokojencev. V nedeljo dopoldne se je vršila v Mrakovi restavraciji v Ljubljani konferenca osmerih društev državnih upokojencev v Sloveniji. Namesto obolelega predsednika Društva javnih nameščencev v Sloveniji g. A. Svetka, ki je dal vzpodbudo za združitev vseh upokojencev, je otvoril posvetovanje podpredsednik g. Nič. Vodstvo zborovanja je bilo nato poverjeno g. Lilegu, ki je v točnih obrisih poudarjal neobhodno potrebo enotne organizacije in skupnega stremljenja. Obžalovati je, da je vsako dosedanje društvo hodilo lastna pota, čemur je pripisovati nezadostne uspehe. Tajnik Društva javnih nameščencev g. Spende je podal zgodovino razvoja misli o združitvi. Po debati, ki so se je udeležili gg. Perko kot zastopnik upokojenih učiteljev, Lipoglavšek za upokojene orožnike, Koren za upokojene policijske nameščence, Jesenko ter Razlag za obe zvezi upokojenih častnikov in Zupan za upokojence tobačne režije, gospa Osana pa za vdove in s;rote, je večina navzočih pristala na združitev svojih društev v enotno udruženje. V najkrajšem času se bodo vršili občni zbori teh organizacij, ki bodo odločili o likvidaciji in je \ mesecu novembru pričakovati, da se bo vršil ustanovni občni zbor novega enotnega Udruženja javnih upokojencev. * Slovenija bo imela skupno umobolnico. V soboto je prispel v Ljubljano načelnik ministr- stva narodnega zdravja g. dr. Andrej Stampar ter si je ogledal nekatere zdravstvene institucije v Sloveniji. Popoldne se je udeležil skupne seje ljubljanskega in mariborskega oblas.nega odbora, na kateri je bil dosežen sporazum, da se ustanovi skupna umobolnica za obe slovenski oblasti v Radečah. Po seji se je odpeljal gospod dr. Štampar z g. dr. Pircem v Tržič, kjer si je še ogledal tamošnji zdravstveni dom. Po povratku v Ljubljano se je odpeljal skupno z -Ir. Pircem na pokopališče pri Sv. Križu na grob dr. Žerjava. Ogledal si je potem še splošno in žensko bolnico v Ljubljani, na kar se je z večernim brzovlakom vrnil v Beograd. Dr. Štampar se je o stanju naših * Orožniška postaja v Murski Soboti je dobila novega komandanta v osebi g. Klanjščka. Prejšnji komandant je prestavljen v Tišino in je zasedel tam mesto g. Klanjščka. * «Skrita sreča». Tako se imenuje knjižica povesti, ki jo je izdal g. Matija Belec Bolfanski, ki piše lepe zgodbice tudi za našo «Domovino». Založil je knjižico g. Belec (Sv. Bolfenk v Slov. goricah) sam ter zbral v njej prav lepo štivo. * Služba kravarja. Takoj dobi službo na vele-posestvu v Sremu ne nad 50 let star kravar s sinom, starim 20—30 let. Opravljal bi samostojno 40 glav govedi in vozil mleko v mesto. Biti mora dobro vešč molže. Hlev je be,toniran in obrat velemodern. Oče ima te-le prejemke: Letno Din 600 plače, 1600 kg žita, 1200 kg koruze in poldrug liter mleka dnevno; sin pa: letno Din 400 plače, 1400 kg žita, 1200 kg koruze in dnevno poldrug liter mleka. Pogodba se sklene za najmanj dve leti. Ako kravar vztraja, dobi potne stroške povrnjene. Ponudbe na javno borzo dela v Ljubljani. Mariboru, Celiu ali Murski Soboti. * «Ljudska samopomoč« v Mariboru naznanja vsemu cenj. občinstvu Slovenije, da se ustanovi s 1. oktobrom III. skupina z oddelki A II, B/II, C/II. D'11, v katere se sprejemajo samo vse zdrave osebe od 51. do 90 leta. S temi oddelki smo ustregli na splošno željo vsem onim starejšim osebam, ki so poprejšnje oddelke zamudili, oziroma zaradi previsoke starosti niso mogli biti sprejeti. Glej današnji tozadevni oglas! * Letina v Beli Krajini ie prilično dobra. Sadje je zelo lepo obrodilo in bo prineslo precej dohodkov gospodarjem. Vinogradi zelo lepo kažejo, kar se tiče kakovosti. Redki so sicer grozdi, Neznanci so zagrabili Zajca in ga zavlekli za bližnji grm, da ga izropajo. Tolovaji so k sreči pustili preplašeno Marjan-co na mestu. Ko si dekle nekoliko opomore od strahu, ustane in jo hitrih korakov ubere nazaj proti Blagovici iskat pomoči za ljubljenega očeta. Ko tako hiti, začuje. da ji prihajajo nasproti jezdeci. Veliko veselje jo obide, kajti takoj je vedela, da jezdijo francoski žandarmi, ki so po-gostoma zasledovali po črnograbniški soteski roparje. ki jih je tiste čase kar mrgolelo po tej dolini. Marjanca in jezdeci so se srečali. Mlad poveljnik žandarmov je takoj razjahal; znal je že tudi zasilno govoriti slovenski. Dekle mu je v kratkem vse povedalo. Tekom petih minut so bili že štirje zandarmi in Marjanca na mestu, kjer je bil napaden Zajec; skokoma so obkrožili tisti grm, kamor so zavlekli Zajca. Troje napadalcev so pograbili in zvezali, ostali pa so pobegnili v bližnji gozd. Presrečni Zajec se ie začel zahvaljevati nenadnim rešiteljem in jih ie prosil, naj ju zaradi varnosti, spremlja jo na njiju dom. Odšli so skupno in možak je pripovedoval, da so mu tolovaji baš mislili ugrab'ti usnjati pas, v katerem ima denar, a je rešitev k sreči prišla še pravočasno. Seveda so bili živahni Francozje pri Zajcu zelo gostoljubno sprejeti in pogoščeni. Največ užitka od te domače zabave pa je imel mladi brhki poveljnik, ki je znal zasilno govoriti slovenski. Umliivo je da se je Marjanca z vso pažnjo sukala okrog rešiteljev. Sama ni vedela, kako in kdaj se ji je tako prikupil mladi poveljnik; pa tudi temu se je ona prav priljubila. Že se je svitalo in petelini so peli na vasi. ko so se žandarmi odpravljali. Mladi povelinik, Lu-dovik mu je b'lo ime. se je poslovil od Marjance tako prijateljsko, kakor bi si bila že stara prijatelja. Ob slovesu je tudi povedal, da se bo še oglasil pri Zajčevih, kadar bo šel po služben h potih skozi vas Nastanjeni so bili žandarmi v Lukovici. Jezdeci so odšli. Zajec pa je ž njimi peljal na vozu tri zvezane rokovnjače. Marjanca je stala na vežnem pragu in gledala za njimi toliko čaea. da so ji izgin li izpred oč> Zelo zadovoljna je bila; lepi mladi poveljnik Ludovik ji je ostal neizbrisno v srcu in želela si je, da bi se kmalu oglasil pri njih. II. Grmarjevemu Petru — sosedu je Marjanca odkrito povedala, da noče biti, rokov-njakova nevesta ... Sosedje Zajčsvih so bili Grmarjevi. Starejši sin Peter se je skoro sleherni dan oglasil pri Zajčevih in ljudje so hoteli vedeti, da se bo Peter oženil z Marjanco. Pa dekletu in Z-včevi materi ni bil nič kaj všeč ta Peter. V resnici tudi ni bil prikupljive zunanjosti; bil je velik, suhljat fant. po ob:^-a kozav in prav potuhnjene narave. Dostikrat sta ženski govorili Zajcu o vsem tem, toda oče ju je vselej na kratko zavrnil: «To je res, da fant ni prav posebno brhek, a ima vendarle grunt. Marjanca, tudi ti si ne smeš misliti,da boš vedno ni'ada in zala Zatorej moraš v mladosti gledati, kje si boš postlala in gospodinja!« Ko bi se bilo vse sukalo po navadnem tiru, bi bil gotovo pove *el Peter Marjanco pred altar in bi bila njegova žena. Pa vse to se je kar na hitro zasukalo v čisto drugi tir. Ob sv. Vrbanu je bilo. Za>čevka in njena hči sta delali v ze'niku. ko je k njima prišel padar Drobežev Matevže. Še preden sta ga imeli ženski čas pozdraviti, jima je začel smeie pripovedovati: «To le glejte, da boste mene vzeli za godca na svatbo. Marianca, ti 'maš zares pravega ženina! Tristo zeler'h na bukov" veji. le poslušaita me, kaj vama zda' povem! Ta Peter bo imel mnogo svatov, ha ha!« Dolgo ča*sa je šaljivi Matevže nagajal ženskama. preden jmia ie povedal kaj je vedel o Petru. Šele črez dolgo časa jima ie povedal važno vest. »Hodil sem po Štajerskem kier sem zdravil bolezen, pa tudi ljubezen, in sem neki večer krenil v t;sto hišo na Ločici. kjer Bog roko ven moli. Kaj misi š koga sem videl tamkaj? Tega Petra Grmarjevega v družbi šestih meni dobro znanih rokovniačev! Marjanca, le vzemi Petra, svatov bo desti na svatbi, če bc povabil tvoj ženiu vse rokovnjače...» Ženski sta vedeli zadosti. Pa slovesno sta morali obljubiti Matevžetu. da ne bosta o tem ničesar povedali Petru, pa tudi očetu Zajcu ne. «0 tem molčimo vsi.» je še menil Matevže, «sami se morata prepričati, da je resnica, kar sem vama govoril. Ženitev pa zavlačujte, ako bi deloma uničeni po mrazu, deloma po toči, a kar jih je ostalo, so zelo lepi. Vse pa je odvisno še od lepe jeseni. Ako bo tako lepo kot doslej, bo vinski pridelek prvovrsten. Krompir je deloma prav lep. * Pogreša se. Čevljarski pomočnik Vinko Studen iz Sebenj pri Tržiču se je te dni podal peš na pot v splošno bolnico v Ljubljani. Kakor se je ugotovilo, Vinko Studen ni prispel v bolnico, a se tudi ni vrnil domov. Domneva se, da se mu je pripetila nesreča ali pa je morda postal žrtev zločina. Pogrešanec je 23 let star, majhne postave, ima rjavo obleko ter črne lase in isto-take oči. Kdor bi kaj vedel o njem, se naproša, da obvesti o tem njegovega očeta Jakoba Stu-dena, posestnika v Sebenju št. 1, pošta Križe pri Tržiču. * Brezplačno prejme po en letnik «Zdravja> od leta 1925. dalje, dokler zalog-, t-aja, vsaka javna društvena knjižnica v Sloveniji. Za dobavo zadostuje dopisnica z društvenim žigom in podpisom predsednika, naslovljena na list «Zdrav-je», Ljubljana, Zaloška cesta 2. * Poskusen samomor Ljubljančanke v Varaž-dinu. V petek zvečer so našli v drevoredu blizu glasbenega paviljona v Varaždinu na klopi ležečo neznano mladenko, ki se je zvijala v krčih. Bilo je jasno, da gre za poskusen samomor. Slučajno je prišel mimo zdravnik dr, Aleksander Ernst. ki je odredil, da so mladenko takoj prepeljali v njegovo ambulanto, poz'.eje pa v bolnico. Tam so ugotovili, da gre za Ano Krajger-jevo, rodom iz Ljubljane. Mladenka v3 žrtev brezvestnosti nezvestega ljubimca, ki jo je zapustil z otrokom vred ter je v obupa pila lizol. V bolnici so ji izprali želodec in jo rešili. * Smrtna avtomobilska nesreča. Trgovec Ludvik Pausei iz Novega mesta se je te dni v Pre-skrbici ponesrečil s svoiim avtomobilom ter podlegel poškodbi. Pokojnik je bil zn tn kot zelo podjetfn trgovec in je bil splošno spoštovan. Njegov šofer Oskar Irman se je po izpnvedbi prič tudi poškodoval na slavi, pa je trkoj po nesreči izginil brez cl^du. Najbolj unra/ičena je domneva, da se je izročil valovom Drave. * Samomor trsrovea. Dne 29 avgusta je neznano kam izginil 4PMni htre'iaki trgovec Rudolf Senica iz Žalca. Pred svojim ri3iiadnim od- hodom je Senica izjavil v Žalcu v krogu svojih znancev, da mora zaradi nekih n^priJik na vsak način končati svoje življenje. Minuli petek pa je prispela žalostna vest, da je našla neka kmečka ženica pri delu v gozdu v bližini cerkve Lurške Marije pri Grižah na nekem drevesu Senico obešenega in mrtvega. Ženica je obvestila o svoji najdbi bližnje sosede, ki so prihiteli in Senico sneli z veje. Sodi se, da je visel na drevesu že kakih 14 dni. Pokojnik je bil priljubljen mož in odločen narodnjak še za stare Avstrije. * Neznan utopljenec. Drava je naplavila blizu vasi Brezno truplo kakih 40 do 45 let starega moža. Truplo je bilo oblečeno v črne plavalne hlače z rdeče tiskanimi črkami H. E. G. na belem platnu Utopljenec je obritega obraba, ostriženih las ter lepo negovanih zob in nohtov. Najbrž je bil član kakega avstrijskega športnega društva in je voda njegovo truplo prinesla od daleč. V Dravski dolini nad Breznem ni bilo v zadnjem času v naših krajih nobene smrtne nesreče pri kopanju. * Dve ciganki utonili. V Trnovcu pri Cakovcu so se nedavno cigani naselili. V zadnjih toplih dneh so se ciganke s svojimi otroki pogosto kopale v Dravi. Tako tudi predzadnjo sredo. Trinajstletna Marija Oršošova se je kmalu začela potapljati. Njena enajstletna tovarišica Marica Balogova ji je priskočila na pomoč, a tok reke je bil tako močan, da je deklici odnesel v sredino Drave, kjer sta obe utonili. * Avto ga je usmrtil. Te dni pozno zvečer se je pripetila v Hrastniku smrtna nesreča. Pri gostilni g. Franca Logarja je prišel namreč pod neki avto rudar France Rupret. Menda zaradi ovinka ali kaj šofer Rupreta ni opazil in vozila ni pravočasno ustavil. Vsega razmesarjenega je šofer Rupreta naložil na avto in ga odpeljal v rudniško bolnico. Preden pa je dosoel do tja, je ponesrečenec že izdihnil. Pokojni Rupret je' bil samec, star 54 let. Pri rudniku je bil v službi že 26 let. Bil je znan kot prijazen možak in prijeten šaljivec. * Pet motoeikli-tičnih nesreč. V nedeljo je bilo tekom dneva pripeljanih v celjsko javno bolnico kar pet oseb, ki so se p.on irefile pri motocik'ističnih dirkah na trojanskem klancu. Pridržane so bile v bolnici v zdravljenje štiri . i osebe, in sicer trgovski zastopnik Rado Zitter schlager iz Ljubljane, ki ima zlomljeno desno nogo pod kolenom, ekspedijent Industrije plat-; nenih izdelkov v Domžalah Avgust LeT ičar, stanujoč v Ljubljani, ki ima zlomljeno levo nogo pod kolenom, in Nikola Boškovič, uradnik Pra-štedione iz Zagreba s soprogo Hanjo, ki sta zapeljala med dirko na motociklr s prikolico v brzojavni drog ter je dobil Boškovič več zunanjihf in notranjih poškodb, njegova soproga pa ima zlomljenih več reber na eni strani * Požar na Gorjancih. Pred dnevi so prebivalci novomeške okolice opazili na Gorjancih velik ogenj, ki je daleč naokrog razsvetljeval okolico. Kmalu je bil avto novomeškega gasilnega društva v pripravi ter je z motorno briz-galno oddirjal proti Gorjancem. Spotoma so alarmirali in vzeli s seboj tudi gasilce iz Brusnice. V treh urah so Nove meščani dospeli v vas Ga-berje pod Gorjanci, kjer je razsajal požar. Gorela je hiša posestnika Martina Škedla, prebival pa je v njej Skedlov zet čevljar Ciril Mali. Reševalna akcija je bila zelo težavna, ker ni v bližini vode. Bilo je torej treba, v dolžini 400 m položiti cevi do dveh gnojnih jam, odkoder je nato motorka začela črpati brozgo in je z njo učinkovito dušila ognjeni element. Zgoreli so sked mj, hiša in shramba za seno, vse z opeko krito. Uspelo pa je vrlim novomeškim gasilcem ogenj omejiti, da ni bila upepeljena vsa vas Zavarovan je bil posestnik le za 20.000 Din. * Smrt v Savi. Iz Jevnice poročajo: Na po-vratku iz službe je našel progovni delavec Balaj Volbenk truplo neznanega moškega, ki ga je Sava naplavila na breg. Takoj jo obvestil o tem občinskega odbornika g. Bokala, ki je spoznal v utopljencu 53ietnega dninarja Tomaža Sončarja iz Kresuiškega vrha. Tomaž je bil zelo znan možak v Zasavju. Pohajal je od vasi do vasi ter delal, dokler ga ni prijela strast do žganih pijač. Zadnjič so ga videli v Benčičevi t--gov.ni, kjer je popil merico žganja. Bilo je jasno, da sa je zgodila nesreča. Revež je bil tudi invalid iz svetovne vojne. * Škrlatinka. Pred nekaj dnevi je umrl v celjski javni bolnici neki 31etni otrok -ca škrlatinko. Smrtni primeri zaradi škrlatinke se v zadnjem času vedno bolj množijo. Navadno je krivo temu Peter kaj posebno silil. O vsem tem bom že jaz sam govoril z očetom, kadar bo treba » Od tistega časa sta se ženski ravnali po Ma-tevžetovem nasvetu in opazovali Petra. Kmalu sta zapazili, da se ie zda? pa zdaj oglasil pri Grmarju kak neznanec in vselej je nato izginil tudi Peter za en ali še več dni z doma ... Vse to sta seveda tud; povedali Zajcu, le tega ne kdo jima je dal sled. Za;ec je zma;'eva! in zmajeval z glavo, pa tudi on je začel paziti na fanta. Z mrakom nekega večera ob mlačvi so prišli tr'je neznanci, a prihodnji dan in še tudi naslednjega ni bilo Petra nič na izpregled. Tako se je očanec tudi sam prepričal o vsem; čaka! je samo priložnosti, kdaj se bosta iz oči v oči pomenila s Petrom o tem. Treba pa je bilo previdnosti. ka-'ti z rokovnjači se ni bilo šaliti. Do odločitve o vsem tem je šele prišlo naslednji dan, ko je bil Zajec napaden od rokov-njačev. Okrog poldneva se je vrnil Za?ec iz Lukovice, kamor je odpeljal ujete rokovnjače. Ker je bil deževni dan, je delal v hiši toporišče za sekiro, a ženski sta prali. Nekako okrog tretje ure se je oglasil Peter; prav čmeren je bil. Hodil je nekaj časa zamišljen sem in tja po hiši, a nato izpregovoril: »Torej nocoj ste imeli goste, te Francoze... Morda se je še kdo izmed njih ženil pri tebi, Mar-janca?» Dekle je odnehalo z delom; prav nevoljno je bilo. pa mu je tudi pikro odgovorilo: »Veš. Peter, sinoči so bili Francozje boljš1' ljudje, kakor so pa naši! Ti so naju rešili.a rokovnjači so naju mislili izropati. Če smo jim pa po- stregli, je to naša dolžnost in to tudi ni nikomur nič mar!» «Sedaj že vidim, da so se tudi ženili pri tebi ti pritepenci...» Na te zbadljive besede se je oglasil sam Zajec s trdim glasom: »Peter. Peter. vem. zakaj tako črtiš Francoze. Tudi ti si pri isti družbi, od katerih sem danes tri odpeljal v Lukovico.» Takrat pa je obstal Peter; začele so ga spreminjati barve in šele črez čas je prišel k sebi, da je vprašal: «Kdo pa je vam povedal, da sem tudi jaz pri rokovnjačih?« «Za to ni treba nikogar, prav sam sem lahko prišel na to Kdo pa so bili tisti bradači, ki so se oglasili ob mlačvi pri tebi in si potem za več dm izginil ž njimi? Peter, če jaz povem, v kako druščino hodiš, ne bcš več spal pod domačo streho! Pa jaz bom molčal o tem, a tudi ti nas pusti v miru!» Te besede so Petru zaprle sapo. Uvidel je tudi, da je Marjanca zanj izgubljena. Fant je od- »Peter, ne zameri mi, rokovnjaška nevera in žena nočem biti!» » * * Toplo jesensko popoldne je bilo. Zanjice so žele ajdo, a možaki so orali ter sejali in zavlačevali ozimino, pšenico, rž in ječmen. Drebežev Matevže pa je počival na 7P'eni trat' in užival blagodejno solnčno toploto. Ta zanj prijetni prostor, ki si ga je izbral, je bil blizu Blagovice pod vznožjem znane Krištofčeve Šmarne gore. Ta hrib so že tiste čase ' neli ves obsejan z žitom in obdelan z drugimi poljskimi kuHurami; je tako prostoren, da ga je več kakor za pol grunta. Tisto popoldne, ko je tamkaj počival Matevže, so Krištofčevi orali in sejali po tem hribu. Matevže je bil namenjen, ko se odpočije, da gre k svojemu prijatelju Zaicu. Šile ta dan se je vračal od Klemena iz Srenj, kjer je zdravil njegovega sina, pa tudi pri sosedih ljudi in Živali. Prijetna toplota je Matevžeta kmalu zazibala v sladki spanec. Za podglavje si je bil Matevže podložil svojo bisago, v kateri je imel zdravila, nekaj jedil in obleko. Spal je dlje časa, ko ga predrami iz spanja Grmarjev Peter. »No. dober dan. Matevže! Tebi se pa dobro godi na tem svetu. Prav tako ko tistemu, ki ni ne sejal in ne sadil, pa je vendar dobro jedel in pi!.» Možak si pomane oči. Ko se zdrami in vidi, koga ima pred seboj, mu tudi po evangeljsko nazaj odgovori: »Bog daj, Peter! Ti mi praviš, da se mi dobro godi, a zapomni si, kar ti bom sedaj povedal: Pri Kristusu na križu sta bila poleg tudi dva razbojnika, levi in desni; desni si je izprosil raj in se pokesal svojih grehov. Glej tudi ti, Peter, kadar pride tista ura, da se boš skesal, sicer se boš cvrl v peklu!« Takega odgovora ni pričakoval Peter; kar zazeblo ga ie po vsem telesu, obšle so ga neprijetne slutnje: Kaj, ali tudi on vč, da je v zvezi z rokovnjači ...? Vpraša ga torej z vso previdnostjo: «Ti Matevže, tvoja primera pa je zelo kosmata. Kaj pa veš ti slabega o meni?» »Prijatelj, o tem kar molčiva sedaj. Kar veš ti, vem tudi jaz, a gorje za tebe, če zvedo o tem Francozje!« dejstvo, da starši pravočasno ne prijavijo otrokove botezni zdravstvenemu oblast u in običajno v svoji nevednosti niti ne razlikujejo ošpic od škrlatinke. Dogaja se tudi, da ljudje zaradi neutemeljenih pomislekov ne prijavijo pravočasno bolezni ter ceio skrivajo bolnega otroka pred zdravnikom. * Smrtna žrtev elektrike v Mariboru Te dni se je pripetila pri stavbi hotela sCrni oreh v Mariboru huda nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Bogomir Jezernik, 201etni delavec iz Studencev, ki je bil pri gradnji zaposlen že od vsega začetka, je po lastni neprevidnosti prijel za električno napeljavo, ki ni bila izolirana. Učinek je bil strašen. Delavec se je takoj zgrudil na tla in obležal. Poklicali so rešilno postajo in obvestili o nesreči zdravnika, ki je pa mogel ugotoviti samo nastop smrti. * Smrtna nesreča pri delu. Iz Četrovca v Med-murju je prišel v Trbovlje 401etni poljski delavec Blaž Kozjak. Beda ga je gnala daleč o i doma. Doma je pustil ženo in troje otrok, sam pa je vstopil v službo pri podjetju Dukič. Za jamsko delo ga niso sprejeli in opravljal je zunanje delo. Bil je pri oddelku delavcev, ki so prestavljali železniški tir od višje ležeče nasipine na nižjo. Tir so razdirali ter nosili železniške prage iz višine 340 na višino 332. Ko je Kozjak nesel težak železniški prag od starega tira in ga hotel spustiti na nižje ležeči novi-tir, ga je težak prag potegnil za seboj, tako da je padel kakih 8 m globoko na spodaj ležeče prage ter se hudo poškodoval na glavi. Takoj so ga odpremiii v bolnico, a je nesrečnik že med potjo umrl. Siromaka in njegovo družino vsi pomilujejo. * Osumljen požiga. V krške sodne zapore so pripeljali 451etnega posestnika Topliška iz vasi Goleka pri Leskovcu. Njegova aretacija je v zvezi z nedavnim požarom, ki mu je vpepeiil gospodarska poslopja. Požar na Topliškovem posestvu se je pojavil popoldne, ko so bili sosedje z doma na polju. Dim, ki se je pričel valiti iz gorečih skednjev, pa je kmalu alarmiral ljudi iz bližine, ki so urno prihiteli na kraj nesreče. Sprva so obrnili ljudje vso pozornost na to, da bi ustavili ogenj. Ko pa so uvideli gasilci, da ne bo možno več ubraniti gorečih poslopij, so hoteli zavarovati pred ognjem hišo. To se je tudi posrečilo. Med reševalci pa so se raznesle govorice, da so našli na podstrešju čudne stvari, ki so dale povod domnevi, da je bil požar pri Toplišku podtaknjen. V nekem kotičku na podstrešju je bila prav na lahko prislonjena goreča sveča, okrog n;e pa je bilo nastlano vse polno slame Ko bi zavel mal prepih, bi se morala goreča sveča prevrniti, v trenutku pa bi plamen zajel venec slame in ogenj bi se razširil po vsej hiši Oblastvc je na podlagi teh govoric osumilo posestnika Topliška, da je on sam podtaknil požar. * Brezvestno početje. Te dni se je vračal neki ljubljanski motociklist ponoči iz Kamnika proti Ljubljani Na cesti med Kamnikom in Motnikom je ležal po širini čez cesto debel hlod. V zadnjem hipu se je posrečilo motociklistu motor ustaviti in preprečiti nesrečo. Zločince, ki počenjajo te falotarije, naj poskuša izslediti orožništvo. * S kolom po glavi. Ko se je te dni vračal Primož Dolinšek iz Črne iz gostilne na Spodnjem Jezerskem domov, ga je neki sirov pretepač večkrat udaril s kolom po glavi. Dolinška so s precej težkimi poškodbami prepeljaH v ljubljansko bolnico, za napadalcem pa poizvedujejo orožniki. * Vlomilci v Ormožu. Eno zadnjih noči so sku-Sali vlomilci vdreti na treh krajih: pri trgovcu Dogši in krojaču Zabavniku v Ormožu ter pri kmetu Ketku v Pavlovcih. K sreč' so bili pravočasno prepodeni. Pri Dogši so r«zbili veliko izložbeno okno. * Opasni razbojniki v okolici Loč. Pred dnevi so neznani tatovi pozno ponoči vlomili v trgovino g. Flecka v Ločah. Bili so dobro preskrbljeni z vlomilskim orodjem ter so z lahkoto dvignili železna vrata glavnega vhoda v trgovino. Iz trgovine so odnesli večje število svilenih robcev in drugega manufakturnega blaga. Trgovec ima okrog 20.000 Din škode in ni bil zavarovan. Vlomilce vneto zasledujejo orožniki. Sled zločincev vodi proti Drami jam Ko je bil vlom že izvršen in so se vlomilci odpravljali iz trgovine, se je g. Fleck zbudil in streljal za njimi. Enega je ranil, kajti eden od treh bežečih zločincev je zakričal in izpustil iz rok zabojček sladk vekov. Tudi vlomilci so na begu skozi vas streljali. Več strelov so oddali proti Kračunovi gostilni, kjer se je ob oknu pojavila gospodinja in vprašala, kaj se godi. Kakor se vidi, se zopet pojavljajo vlomilske in tatinske tolpe, ki se najbrž rekruti-rajo iz okolice. Potrebno bo, da prebivalstvo samo pozorneje Čuva svojo imovino. Nedavno so skušali zločinci vlomiti tudi v klet gostilničarja g. Ambroža v Špitaliču. Ko so odpirali vrata, so se domači prebudili in zločince pregnali. Bili so najbrž isti kakor v Ločah. * Gostoljubno gospodinjo okradel. V Mariboru je bil aretiran dimnikaiski pomočnik Avgust Ambrož na podlagi tiralice, ki jo je izdala orožniška postaja v Prelogu pri Čakovcu Ambrož je namreč oplenil stanovanje Rozalije Glavinove v Prelogu, kamor je bil prišel prosit dela. Gospodinja, ki vodi dimnikarsko obrt, mu ni mogla ustreči, pač pa je brezposelneža pogostila, dala mu je večerjo in mu ponudila tudi prenočišče. Toda nehvaležni potepin je v noči pokradel iz spalnice razno obleko in oškodoval gostoljubno gospodinjo in njene pomočnike za 2C00 Din ter izginil brez sledu. Naknadno je policija še ugotovila, da je Avgust nevarnejši potepuh, kakor se je prvotno domnevalo. Orožništvo v Račjem ga zasleduje zaradi neke tatvine v Framn. Razen tega je osleparil v Račjem gostilničaiia Lašiča za 300 Din, gostilničarja Beraniča pa za 30 Din. V Framu je poneveril nekemu posestniku 300 dinarjev. Zasleduje ga tudi orožništvo iz Brekov-ljanov zaradi večjega sieparstvi. Splošno je ptiček že dokaj goden, da pride za nekaj časa v brezplačno oskrbo in stanovanje. * Pravda s hrastniško kemično tovarno. Ze dalje časa se je pravdal v Hrastniku posestnik Plaznik iz Drage s kemično tovarno v Hrastniku zaradi škode, ki mu jo je baje delala tovarna na njegovih nasadih z izpuščanjem raznih strupe- ! nih plinov. Ta pravda se je končala s tem. da je 'kemična tovarna odkupila od g. Plaznika po-isestvo v Dragi. Posestnik Plaznik si j2 pa že kupil drugo lepo posestvo pri Laškem, kamor se | bo najbrž preselil že ob novem letu. Kenrčna tovarna pa bo dala bivšs Paznikovo posestvo v najem. | * Ukradena obleka Izdala tatove. Nedavno so neznani lopovi v Sv. Juriju v Slovenskih goricah oplenili stanovanje učiteljice gdč. Line Cončeve. Orožniki so bili ves čas marljivo na delu, da izslede to nedvomno dobro organizirano .tatinsko tolpo. In sreča jim je bila mila. Neka ' učenka, ki je šla mimo čevljarja Brusa pri Sv. Juriju, je videla, kako so tamkaj nakladali zaboje na avtomobil. Pri tem delu je pomagala neka ženska, ki je imela na sebi ukradeno obleko učiteljice gdč. Cončeve. O svojem opazovanju je takoj obvestila orožnike, ki so čevljarja Brusa aretirali in izročili v zapore. Avtomobil z zaboji pa je seveda že v Avstriji. Tja so lopovi spravljali ukradeno blago. * Težki potepini v rokah pravice. Nedavno so neznani vlomilci vlomili pri dveh posestnikih pri Sv. Marjet ob Pesnici in pokradli obleko in druge predmete. Nepričakovano je tamošnjemu orož-ništvu uspelo, da so aretirali nekega Alojzija Lo-zinška, ki je dejanje priznal. Ni pa hotel izdati svojih pomagačev. Končno pa so oblasti prišle na sled tudi malopridnim sotrudnikom, ki so z Lo-zinškom delili obilni plen. Aretirana sta bila v Mariboru neki Anton Bunderle in neka Marija Lindič. ki sta sodelovala pri omenjenem vlomu. Lozinšek in Bunderle sta stara znanca obmejnega orožništva in mariborske policije. Od avstrijskih oblastev sta bila zaradi neštetih grehov izgnana ter sta svoje vlomilsko delovanje nadaljevala to-stran meje. * Nevaren cigan. Nedavno je peljala neka kmetica izood Krania v Tržič svoje pridelke na- prodaj. Bilo je zgodaj zjutraj in še popolnoma temno. Na Pivki je prijezdil iz gozda cigan in spremljal voz. Kmetica bi 'se bila rada iznebila neljubega spremljevalca in je ustavila konja. Osorno jo je cigan nahrulil, zakaj je ustavila. Ta pa mu je dejala, da hoče počakati svoje tovari-šice, ki vozijo zadaj. «Nikogar ni zadaj«, je zavpil cigan in še zaklical proti gozdu. Kmetica se ie tako prestrašila, da je udarila z vso silo po že močno utrujenemu konjičku in ga pognala na dvorišče nekega kmeta. Cigan je nato jadrno od-dirjal in je na vso moč žvižgal na svojo piščalko.. * Pri pomanjkanju teka, kislem vzblapevanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zaga-tenju, napihnjenosti, motnjaj presnavljanja, opri-šču, srbečici osvobodi naravna Franc Jnžefova voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. Že stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se Franc Jožef o va voda obne&e kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje čre-esa. Franc Jožefov a voda se dobi v vs?h lekarnah, drogen-jah in špecerijskih trgovinah. * Brezplačni katalog. Tvrdka Meinel & Herold, tvornica glasbil, gramofonov in ha; monik, podružnica Maribor št. 104-B, pošlje svoj cenik na zahtevo vsakomur brezplačno. * Brez žrtev. Te dni se je na slabi cesti Mizu Selnice pripetila avtomobilska ne=reča, ki pa ni terjala žrtev 0«ebni avtomobil Viktorja Gola iz Dravograda, v katerem sta «e vozili dve osebi, se je z zmerno brzino zaletel v obce«tno drevo in se močno poškodoval, dočim sta potnika odnesla zdravo kožo. » ! * Gozdni požar. Zadnje dni je go*»lo v gozdu v Rebernjakovi dolini pod Turjem n-id Rimskimi toplicami. Gozdni požar je povzročil po neprevidnosti eden tan kaj za po*' enih dr\arjev. Ogenj so sicer pogasili, začelo pa je tleti p^d zemljo v koreninah. Postaviti so morali str'no stražo, da prepreči, da bi se ogenj ne razširil. * Stanje v ljutomor<* ih vinceradih. Zidnii lepi in topli tedni so v ljutomerskih viiugradin zelo pospešili razvoj grozdja Bolezni ni opaziti; vinogradniki računajo v splošnem s tretj-no lanskega pridelka, pač pa upajo ob trajno ugodnem vremenu na dobro kakovost. Lan-i;ega vina je še precej neprodpn^gn. toda za posodo n» bo sil<\ pričeli odhajati. Ostali pa so ur niki, katere je skrbelo, kako bodo dobili po»rdč'lo. Gustav Strniša: Kmet m smsv «Ne boš me ne, pa me ne boš!» Z desnico je krepko zamahnil pred se in pepelnata senca j2 izginila. «Kaj neki hodi danes za menoj? Vse sem ji dal. prav vse: sina mi je vzela v vojni; kmalu pa tudi ženo in hčerko, kajti garali smo, preveč garali. Podlegla je žena, podlegla hči, jaz, starec sem pa zmagal. Gospodar sem dveh ponosnih kmetij in kamor se ozrem, vidim svoje prostrano polje. Da, zmagal sem in zmagovalec ostanem! Zemlja me bo branila pred smrtjo, zemlja, ki jo obdelujem vse svoje življenje. Hej, stopi, luca!» Andraž se opre v plug. visoka sloka postava se upogne, a kobila obstane in starec se preplašen zrane: «Kaj je spet, sam vrag mi danes nagaja?* Kmet stopi pred plug in vidi debelo eivo kost, v katero je plug zadel. «Kaj boš. luca, sram te bodi! Samo v kost sva zadela, pa že obstaneš. Hi, mrha, polenila si se!» Kobila potegne, plug zdrkne dalje, a Andraž ne more dvigniti oči. Tista kost mu vedno lebdi pred dušo. Spet jo vidi, kako se izmota izpod pluga, za njo druga, tretja, kmalu zraste pod plugom skelet, pravo človeško okostje. Črna lobanja se dvigne in Andraž vidi, da mu pokima. Zdaj se vlije po starčevem licu. I «Bog in vsi sveti, pomagajte, da zmagam!« ' Kmet udari po kobili, ki urno potegne plug, ki , gre čez okostnjak in Andraž dobro vidi. da ga je prerezal na dvoje. Truden dvigne glavo. Prikazen zgine in mož se globoko oddahne. Ozre se, koščene postave ni nikjer, debela kepa prsti leži za plugom in dim se kadi iz nje. Kobila hiti dalje. Na vzhodu zagori zarja. Že se dviga ogromna krvava krogla, ki se danes dozdeva starcu kakor velika stonoga goreča pošast. Že steguje svoje dolge zlate tipalke, dosegla ga je. «Saj vendar še ni vročine, komaj je pokukalo solnce na polje, mene pa že žge», se je začudil Andraž. Žarki ga niso pogladili ljubeče in prijazno kakor včasih. Zgrabili so ga divje brezobzirno. Kmet začuti pekočo bolečino, kakor bi se bila vanj zarezala ostra britev. Ognjene tipalke so mu segle globoko, prav v srce. Zazdi se mu, da curlja kri iz njega, njegova srčna kri, saj kar hrumi v njegovi notranjosti. Vzdihnil bi bil rad, pa ne more. Tedaj se tipalke skrčijo, bolečina odneha. Žarki švignejo preko njive. Rdeči so, krvavi, in starcu se zdi, da so pordečili od njegove krvi. Utrujen se usede Andraž na oralo, obriše si znojno čelo in globoko vzdihne: «Vendar me ne boš, ne smeš me! Sam sem ostal in sam bom užival tvoj sad. o zemlja ljubljena! Če je vtonil v tvojem objemu sin, žena in hčerka, ne bom šel še jaz pod tvojo rušo! V meni je sila, koliko moči imam še, skrite in neizrabljene! Oženim se, nevesto imam. Mlada je še in deco mi bo rodila, ki bo enkrat blagoslavljala moj znoj in uživala sad mojega truda. Pa tudi jaz ga bom. še dolgo, dolgo!» Ko je hotel Andraž zavriskati, je prešel njegov glas v vzdihujoče grgranje in kmalu bi se bil zgrudil na tla. Počasi mu je odleglo in spet je stopal za plugom. Tedaj se je zagledal v mejnik pred seboj. Njegovo polje je mejila visoka košata lipa, ki jo je zasadil že njegov ded. Andraž je nehote obstal. Senčne veje lipe so se globoko sklanjale in delale čudno sivo senco pod seboj. Iz sence so rasle vedno razločneje oblike in Andraž je spet zagledal smrt. Velika je bila, visoko v lipo je segla njena koščena postava. Dobro je razločil koščeno ženo, še pepel-nato pečo je imela na glavi. Odprla je usta, zagledal je bele dlesni in bele zobe, a iz očesnih votlin je sijal vanj hlad in mrak, ko je dejala: ««PogIej me Andraž, nevesta sem, saj veš, da sem tvoja nevesta. Zakaj se me vendar tako braniš, zakaj misliš na drugo? K počitku te popeljem, katerega si že tako potreben, saj ga nisi poznal vse svoje dolgo življenje.« «Ne maram zate! Boril se bom s teboj, bori! do zadnjega!» ««Bodi vendar pameten, Andraž! Poglej, tvoj čas poteka. Kako lepo ti bo zdajle umreti. Jasen je dan in solnce se ti smeje...» Šiloma je pognal Andraž luco. Z bičem je pričel tolci okoli sebe in odganjati smrt. Koncem njive je trudoma obrnil plug in pričel orati po drugi strani. Komaj je napravil par korakov, je videl, da se vse vrti okoli njega. Dobro je čutil, da je splavala zemlja izpod njega in preplašen je spoznal, da orje samo nebeško solnce, a za njim stoji senca — smrt. Andraž se ne more več braniti, saj ne stoji več na svoji zemlji, po žareči solnčni žrjavici stopa in njegov plug gori v slepečem blesku. Poslednjič dvigne Andraž svojo sivo glavo, Spusti plug in pade. Sredi njive je obležal kmet Andraž mrtev, čez polje pa dirja njegova Iuca s plugom. Vsa plašna je uboga žival in pene ji tišče iz gobca, saj je tudi ona videla — smrt. Porota LJUBLJANSKA. Iz ameriških pisem je pobiral dolarje. Poštni pripravnik y Ljubljani Anton JJL je odprl precej- šnje število ameriških pisem in pobral iz njih dolarjev baje za 21.408 Din. Obtoženec, ki je poročen, je bil obsojen na 1 leto težke ječe. Oprostitev. Martin Jakopin iz Bizovika je bil obtožen zaradi posilstva, a so ga porotniki oprostili. Uboj. Janez Vovk in Viljem Pucelj, mizarska vajenca na Rečici pri Bledu, sta se prepirala in je 14letni Vovk, ki je precej robate narave, sunil Puclja z dletom v desno stegno in mu prerezal veliko žilo odvodnico, da je Pucelj pol ure pozneje izkrvavel. Porotniki so vprašanje o krivdi zanikali, na kar je bil Vovk oproščen. Huda telesna poškodba. Na Količevem v Vav-potičevi gostilni je bil lani pretep in je nekdo udaril s steklenico Janeza Svetlina po desnem očesu, tako da Svetlin sedaj na to oko slabo vidi. Dejanja je bil obdolžen Janez Orčar, ki so ga pa porotniki oprostili. Posilstvo. Na 20 mesecev težke ječe je bil obsojen Maks Koprivec, rodom iz Ljubljane, ki je v bližini Stare Loke posilil neko dekle, hromo na obeh nogah. Z nožem v oko. Musliman Hasan Hanžič, ki je bil zaposlen pri zidarskem delu v Ljubljani, je sunil z nožem v oko zidarja Ivana Lukežiča, tako da je U sedaj brez očesa. Porotniki so potrdili vprašanje prekoračenega silobrana in je Hasan prejel 5 mesecev zapora. Plačati mora Lukežiču tudi 5000 dinarjev za bolečine. Uboj v Šiški. Kot zadnji se je zagovarjal mladi Ivan R. zaradi uboja Stanka Fabjana v Šiški. Zabodel ga je z nožem v silobranu. ker ga je Fabjan napadel. Porotniki so Ivana R. oprostili. IZ POPOTNIKOVE TORBE Sokolsko delo v Veržeju V e r ž e j, septembra. Agilno mlado kmetsko društvo se zelo lepo razvija v telovadnem kakor prosvetnem oziru. Šele drugo leto obstoja, pa je že letos nastopalo na vseh prireditvah Murskega sokolskega okrožja, celo v Varaždinu ter Ptuju. Letos so se že drugič opogumili in v nedeljo 15. t. m. priredili svoj javni telovadni nastop s sodelovanjem skoro vseh bratskih društev Murskega sokolskega okrožja! Prijazen vrt br. Hedžeta je bil zelo okusno okrašen in prirejen za telovadišče ter veseliššče. Program nastopa ni bil pester, a tolik, da je pokazal društveno delavnost v telovadnici in izven nje. Vodil ga je to pot — prvič domačin iz Banov-cev brat Joško Topolnik — za njegov prvi nastop dobro. Pa tudi ostali domači vodniki so dobro rešili težko nalogo. Samo pogumno naprej! H koncu je pozdravil navzoče društveni starosta br. J. Senčevc in nato še učitelj br. Tratar. S tem je bil končan skromen program točno v eni uri. Sledila je še prav prijetna domača zabava. Obisk srednji. Žal, smo pogrešali nekatere, zlasti iz vodstva Murskega sokolskega okrožja. Pa nič ne de, naš Sokol je vseeno lahko popolnoma zadovoljen z gmotnim in moralnim uspehom prireditve. Veržejski Sokol, le po tej poti naprej! Zlatopoljsko pismo Izredno bogata letina sadja__Kraj brez ljudske šole. — «Domoviua» prihaja tudi semkaj. Zlato polje, septembra. Dasi imamo že polovico septembra za seboj, vendar nas še ogreva ljubo solnčece kakor ob sv. Jakobu. Zato sem bil že čisto premočen, ko sem baš okrog poldneva korakal med zlatopolj-skimi njivami. Kmetje so izorali krompir. Take bogate letine krompirja že davno ne pomnijo. «Za brazdami je krompirja, kakor bi peska nasul po cesti«, se je pohvalil star možak. Zlato polje slovi daleč na okrog kot izredno ugoden kraj za pšenico in češplje. Slednjič je letos bilo tudi kar višnjevo. Vsak češpljev grmič se je kar pripogibal pod obilnim sadom. Za hip sem se ustavil in gledal te vrtove.. * Zemlja kot nalašč za sadjarstvo, toda pozna se že od daleč, da se gospodarji malo zanimajo za umno sadjarstvo. Drevja sploh nič ne oskrbujejo in ne snažijo. Dvakrat ali trikrat več bi imeli sadja, če bi ga vzgajali tako, kakor ga po drugod vešči sadjerejci. Od ljudi sem zvedel, da bodo kuhali iz češpelj žganje in da jih prodajajo kar na debelo po 20 do 25 Din mernik raznim špekulantom. Da bi pa ta okusni sad sušili ali morda napravili tudi nekaj marmelade, o tem ni govora. Tudi hrušk je izredno mnogo. Zal, ugodna prodaja sadja pri nas ni organizirana. Zlatopoljci še sedaj nimajo redne ljudske šole. Poučujejo otroke še vedno domači župniki. Seveda tako neurejeni pouk nikakor ni temeljit in da-leko ne zadostuje. Zato je tu še precej srednjega veka, a kljub temu že prihaja «Domovina» v naše lepo Zlato polje; imajo jo možje, ki so že kaj izkusili po širnem svetu__A. Pismo iz Križ Križe pri Tržiču, septembra. V noči 13. t. m. je vlomil neznan tat v gostilniške prostore gosp. Franca Zaplotnika v Retnjah iu odprl tudi trgovino, kjer je prevrgel vse predale. Potepin je iskai denar, a je dobil le za 70 dinarjev drobiža. Zraven tega je pobral še nekaj čokolade in drugih slaščic v vrednosti 200 dinarjev. Aretirali so cigane, ki so osumljeni tatvine. Hlapec iz oblastnega zdravilišča na Golniku je 9. t. m. popoldne vozil od vlaka. Na ostrem ovinku iz Križa proti Seničnemu že mu je pripeljal nasproti čevljarski vajenec Perko na kolesu. Vozila sta oba zelo hitro in sta v tem diru treščila drug v drugega. Perko je padel s kolesa in se precej poškodoval po vsem životu. Prvo zdravniško pomoč mu je nudil g. šefzdravnik z Golnika. Rane pa niso nevarne, le kolo ima polomljeno. Kdo je bil kriv nesreče se ne ve dobro. S poštno dostavo je pri nas velika težava. Vas Križe dobiva vsak drugi dan svojo pošto namesto ob 10. dopoldne včasih šele ob 18. popoldne. Svoje dni je bilo boljše in zato res ne razumemo, zakaj tudi zdaj ni tako. Telefon je včasih tudi prav težko pričakati. Strašna nesreča v premogovniku Rtanju Med smrtnimi žrtvami je več Slovencev. Z a j e č a r, septembra. V soboto se je dogodila v premogovniku Rtanj, last tvrdke bratov Miinch, strašna eksplozija plinov. Pri eksploziji je bilo mrtvih 10 rudarjev, 9 pa je bilo ranjenih. Okoli 70 rudarjev je zasulo, tako da jim je bil izhod popolnoma zaprt. K sreči je še pravočasno prihitelo rešilno moštvo pod vodstvom inženjerja Holiga in jih rešilo gotove smrti. Premogovnik Rtanj je eden največjih v vzhodni Srbiji. Tu je nastala cela kolonija z nad 2500 delavci z njihovimi družinami. Kolonija je urejena tako, kot malokatera v naši državi. Pre-bivastvo te kolonije ima svoj kino, ki daje samo poučne filme in kamor imajo brezplačen vstop. Od 2500 kolonistov je zaposlenih pri premogovniku 1200 delavcev. O eksploziji je bil takoj obveščen ravnatelj tehničnih del inž. Holig. Z rešilnim moštvom in z najmodernejšimi pripravami za reševanje, ki jih je premogovnik prejel pred mesecem dni, je krenil na kraj nesreče, odprl ventile, dovajajoče čist zrak, in začel z odkopavanjern zasutih rudarjev. Opoldne so bili že vsi odkopani in rešeni. Deset rudarjev, ki so kopali premog na kraju, kjer je nastala eksplozija, so našli mrtvih, dočim je bilo šest lahko ranjenih, trije pa težko. Ranjence so prepeljali v zaječarsko bolnico. Eksplozija je nastala najbrž radi tega, ker se [e nekemu rudarju razbila svetiljka. Mogoče je pa tudi, da se je eksplozija pripetila od iskre pri udarcu s krampom po premogu. Ta iskra je ližgala veliko količino eksplozivnega plina. O nesreči je bilo obveščeno tudi niinistrsvo za šume in rude, ki je zahtevalo takojšnje podrobno poročilo. Iz poročil je razvidno, da so se smrtno ponesrečili tudi trije Slovenci, in sicer: Gašper Ko-privšek iz Zagorja, rudarski nadzornik, poročen, ima štiri otroke; Josip Grlica iz Gornje Lakvice, okraj Krško, rudar, samec; Franc Terš iz Lu-covca, okraj Murska Sobota, rudar, samec. Težko ranjena sta Franc Peja iz Selca, okraj Litija, in Matija KOnig iz Kočevja. Baje sta od težko ranjenih umrla pozneje še dva Slovenca. Velika požarna nesreča Dolnja Lendava, septembra. Dolgo vas pri Dolnji Lendavi je v četrtek minulega tedna zadela strašna nesreča. Okrog 15. ure je začelo nenadoma goreti gospodarsko poslopje posestnika Vereša. Domači so bili vsi na polju razen otrok in prav otroci so zanetili požar. Ker je pihal v začetku požara močan veter, se je takoj vnela streha sosednje hiše. Ogromen plamen je kmalu zajel še tretjo hišo in kmalu je bilo v plamenu devet raznih objektov. Ker so bile hiše in gospodarski objekti večinoma leseni in zakriti s slamo ter drug tik drugega, je bil ogenj ogromen. Takega strašnega požara ljudje v celi okolici že dolgo ne pomnijo. Najprej je prihitelo na pomoč vojaštvo, ki je bilo tam blizu na vežbah pod poveljstvom komandanta kapetana g. Markoviča. Vojaštvo je z največjo požrtvovalnostjo reševalo, kar se je dalo rešiti. Kmalu nato so prihiteli vaščani s polja in okoliška gasilna društva. Na licu mesta je bila tudi takoj žandarmerija iz Dolnje Lendave, ki je vzdrževala red ter pomagala pri reševanju in gašenju. Posrečilo pa se je rešiti tri bližnje hiše, ki so že tudi pričele goreti. Pri reševanju pohištva, živil in drugih predmetov se je težje ponesrečil neki vojak, ki je skočil v sobo, da reši neko žensko. Njegovo stanje je zelo kritično. Srečnemu naključju, da je vojaštvo bilo takoj na mestu, se je zahvaliti, da ni uničil požar ves dolenji del vasi. Žrtev požara je postal skoraj ves živež, seno in sploh poljski pridelki. Zgorelo je tudi nekaj svinj. Goveja živina je bila k sreči na paši. Ljudje seveda niso imeli poslopij zavarovanih in so sedaj največji siromaki, brez strehe, živeža in obleke tik pred zimo. Pomoč je nujno potrebna. ] ŽENSKI VESTNIK Pomivanje posode Tudi za pomivanje posode veljajo gotova pravila, če hočemo, da ne trpi posoda in da so pomije dobre. Naj zato podamo tu nekaj nasvetov gospodinjam, kako treba pomivati posodo. Preden začneš omivati, poberi vse ostanke s krožnikov, skled in loncev v za to pripravljeno posodo ali pa v škaf, ki ga rabiš za prašiče in kamor zlivaš pomije. Nato si pripravi vročo vodo j za pomivanje in sicer deni vodo vedno v dve i skledi, tako da v eni pomivaš, v drugi pa posodo splohuješ. V tretjo skledo pa polagaj posodo, da ,se odcedi, preden jo začneš brisati, j Najprej pomij porcelanasto posodo, potem le-nsenino, kuhalnice, lesene krožnike itd. Da lese-nino lepo umiješ, jo moraš vedno malo pomiliti '(nažajfati) in nato še z drobnim peskom in cunjo dobro zribati. Pri pomivanju imej vedno dve po-mivalki: eno krpo, s katero pomivaš, a drugo za pesek, s katerim ribaš. Ne pomivaj pa samo z eno krpo, ker na ta način rabiš veliko več peska iu tudi voda ie pregosta in umazan^. Peska ne imej v posodi, v kateri umivaš, ker tak pesek ostane vedno masten in se tudi usmra-di, ampak imej pesek posebej v kakšni primerni posodi, v škatli ali zabojčku, in ga spravljaj na suhem mestu. Ko si umila porcelanasto posodo in lesenino, potem šele pomij lonce. Lonce vedno dobro zri-baj in ne postavljaj loncev v omaro, če so še črni in sajasti. Če so lonci zelo črni, jih najprej zbriši s suhim papirjem ali pa s slamo, ker papir pobere vso črnino in tako se da potem lonec veliko lažje in lepše umiti. Če se je v loncu kaj prismo-dilo, nalij vode in deni zraven malo pepela, pa pusti to nekaj časa vretk Še bolje je pa ako dodaš tudi malo sode. Zelo slabo pa je ostanke jedi iz lonca z nožem postrgati, ker se s tem le pokvari gluzura, ki se potem rada kruši. Da, taka posoda postane lahko tudi nevarna, ker pridejo lahko koščki glazure med jed, kar je zelo škodljivo za želodec in čreva. Jedilni pribor, to je žlice, vilice in nože, pomivaj vedno nazadnje in ne v prevroči vodi. Ko si jih zribala in umila, jih vselej najprej zbriši z dobro ožeto pomivalko, nato šele jih obriši s čisto krpo. Ko si vso posodo umila, pobriši še štedilnik, operi pomivalke, vodo pa zli j proč. Nato si umij roke in jih obriši, in tedaj prični šele brisati posodo s čedno suho krpo in s čednimi rokami. Za brisanje posode imej več brisalk, za porcelan posebej in ravnotako za lonce, za čaše, skodelice itd., pa spet drugo brisalko. Stekleno posodo pomij v čisti mlačni vodi in ko se je malo odcedilo, jo dobro zbriši s čisto brisačo. Če imaš umiti veliko posode, moraš vodo tudi menjati in umivati vedno le v vroči vodi, da gre dobro proč vsa nesnaga. Čim bolje umiješ posodo, tem manj se ti zamažejo brisače. Ko si vso posodo umila in obrisala, jo spravi takoj na svoje mesto. Brisalke obesi, da se po-suše. Pomivalke operi iu ravnotako sklede ali škafe, v katerih si pomivala. Tudi pomivalke deni sušit, da se ne usmradijo. Kuhinjo pometi in lepo vse pospravi, da boš imela veselje in da boš drugim za zgled s svojo rednostjo in snažnostjo. Čedna kuhinja je ogledalo dobre gospodinje. Za kuhinjo Goveji zrezki s paradižnikom. Pol kile govedine od stegna razreži na zrezke, jih potolči in osoli. Na malo masti in zrezanega prekajenega špeha ozvri eno celo čebulo in ko se zarumeni, jo vzemi ven, na mast pa položi zrezke, drug zraven drugega, jih dobro opeci po obeh plateh, nato pa zreži nanje dva olupljena paradižnika. Potem duši (tenstaj) pokrito, a večkrat premešaj, da se ne prismodi. Ko se je sok pokuhal, prilij malo vode ali juhe iu duši tako dolgo, da bo meso mehko, približno dve uri. Tako pripravljeni zrezki so zelo okusni, zlasti sok. Zraven daš pražen krompir in solato. Pripravno za večerjo. Mezga iz hrušk brez sladkorja. Mehke in sočne hruške zreži in zmelji na stroju (Fascliier-masehine), nato jih daj v vrečico, ki jo obesi čez dva stola, spodaj pa podstavi skledo in pusti, da se sok čez noč izcedi v skledo. Ta sok kuhaj potem tako dolgo, da se popolnoma zgosti. Nato daj hladno v kozarec in zaveži s pergamentnim papirjem. Zrezana paprika y kisu. Papriko operi in iztrebi, to je: odreži pecelj proč in poberi ven seme, nato jo zreži na drobne zrezance, nakar jo dobro nasoli, malo potlači in jo pusti tako nasoljeno 24 ur. Tedaj jo ožmi, kolikor moreš, in jo gosto naloži v steklenico s širokim vratom. Vmes naloži par očiščenih čebulic, na vrhu položi navzkriž dve ploščnati palčici, da držijo papriko dol, nato pa nalij prekuhanega in ohlajenega vinskega kisa. Dobro zaveži s pergamentnim papirjem in hrani čez zimo na suhem in hladnem prostoru. Tako pripravljeno papriko daš pozimi 'Jiflfflesto solate k mesu nat aiiz^ Praktični nasveti Da kumarice v kisu ne splesnijo, je priporočljivo, dati v steklenico h kumaricam nekoliko semena črne gorčice. Boljši okus dobi šunka, če jo, ko je kuhana, zavijemo v papir, pomazan s sirovim maslom in jo tako zavito prepečemo malo v pečici (roru). Kadar krpaš nogavice z volno, popari prej volno, sicer se bo pri prvem praDju skrčila in nastalo bo okoli zakrpanega kraja vse polno lukenj, tako da treba znova krpati in se potemtakem nogavica sproti spet trga. Ko si umivaš glavo, oziroma lase, prideni vodi, s katero izplahuješ glavo, sok ene limone. Lasje bodo imeli od tega lepši blesk, ko se posuše. ZANIMIVOSTI X Atentat na hišo fašista. V Parmi v Italiji se je pripetila strahovita eksplozija, ki je zahtevala mnogo mrtvih in težko ranjenih. V drogeriji Mo-nici v Parmi se je namreč iz nepojasnjenega vzroka vnelo veliko skladišče bencina in raznih kemikalij. Čim se je pojavil požar, je sledila eksplozija, ki je pognala pol hiše dobesedno v zrak. Ponoči je sledila druga velika eksplozija, ki je porušila še ostanek hiše. Tudi sosedne hiše so bile zelo poškodovane. Zračni pritisk je bil tako silen, da so popokale šipe daleč naokrog. Šele, ko je zgorela vsa zaloga bencina, se je gasilcem proti jutru posrečilo, da so ogenj pogasili. Kako je nastal požar, še ni pojasnjeno. Mislijo celo, da gre za maščevanje protifašistov, ker je bil lastnik drogerije inž. Monici strasten fašist. X Katastrofalen vihar ob francoski in portugalski obali. Na zapadni francoski obali je divjal te dni strahovt vihar, ki je podiral vse, kar se mu je stavilo na pot.Obala je na kilometre daleč docela opustošena. Vihar je bil tako silen, da je lomil in ruval drevesa. Vse telefonske proge so bile v par minutah prekinjene, a tudi promet na železnici in na cestah je bil nemogoč. Brzovlak na progi Pariz-Toulon, ki ga je vihar zasačil na odprti progi, je vihar ustavil in le z največjim naporom je strojevodja preprečil, da vihar ni porinil vlaka po progi nazaj, kar bi moglo dovesti do katastrofe. Še hujše se je godilo voznikom in avtomobilistom, ki jih je vihar zasačil na cesti. Več vozov je z vprego vred prevrnilo, dvignilo v zrak in treščilo na tla. Najhujše je prizadeto mesto Toulon in okolica. Nad mestom se je utrgal poleg tega še oblak. Sledil je naliv, ki je spremenil ulice v deroče potoke. Voda je udirala v kleti in nižje ležeča stanovanja ter skladišča. Mnogo hiš je vihar porušil. Pod pritiskom orkana je popokalo neštevilno šip na oknih in izložbah. Cestne svetiljke so sploh izginile in je bilo mesto zvečer, ko se je vihar že nekoliko polegel, v trdi temi. Mesto je bilo vso noč kakor izumrlo. Le vojaške patrulje so korakale po ulicah, da bi preprečile morebitne tatvine. V lukah je vihar odtrgal mnogo ladij in jih pognal na odprto morje. Po zadnjih vesteh je izginilo mnogo ribiških ladij, ki so se na razburkanem morju nabrž potopile. Tudi na Portugalskem je divjal istočasno strašen orkan, ki je povzročil veliko škodo. V mestu Aveiro je vihar porušil mnogo hiš. 15 oseb je bilo ubitih. Parnik je vihar vrgel daleč na odprto morje, kjer se je potopil. Le z največjim naporom se je posrečilo, da so rešili potnike in del posadke. Kapitan in šest mož posadke je utonilo. X Podjetna hčerkica. I61etni Berlinčanki Evf ni bilo po volji, da je njena mamica, majorjeva vdova, tako podjetna, da sprejema kavalirje še pozno zvečer. Sklenila je napraviti materinim ljubavnim pustolovščinam konec. Ko je nekega večera prišel materin kavalir po prstih v hišo, mu je stopila Eva nasproti z revolverjem in zakričala, naj dvigne roke, sicer ga ustreli. Kavalir se je moral udatl v svojo usodo in kmalu je prišel tudi stražnik, ki ga je Eva poklicala. Tedaj se je eojavila tudj matii.kije dejala stražniku, da se je hčerka v temi zmotila in da ne gre za vlomilca, marveč za njenega ženina. Hčerka je vpričo stražnika vprašala mater, kdaj se namerava poročiti. Namesto matere ie odgovoril njen kavalir. da se poročita drugo jutro. Eva se je pomirila, stražnik je odšel in še ponoči se je vdova zaročila s svojim kavalirjem. Drugi dan je bil kavalir res prisiljen preskrbeti vse potrebno za poroko in proti svoji volji je postal ženin. Zdaj sta majorjeva vdova in njen kavalir že poročena, zlobni jeziki pa govore, da si je zvijačo izmislila vdova sama, ne pa njena hčerka. X Neprijeten svak bivšega cesarja Viljema. Rus Zubkov, ločeni mož 64letne princese Viktorije, je hotel posetiti bivšega nemškega cesarja Viljema v Doornu. Zubkov je napovedal svoj po-set v posebnem pismu, ko je pa prispel v Doorn, sta ga čakala pri vhodu v Viljeniovo vilo dva orožnika, ki sta ga ua povelje holandske vlade poslala nazaj na mejo. Nič ni pomagalo Zubkovu zatrjevanje, da mora osebno govoriti s svojim s/akom. Zato je Zubkov sklenil »svetiti se Viljemu za žalitev. Začel je zbirati karikature bivšega nemškega cesarja in vsak dan mu pošlje v Doorn eno z lastnoročnim podpisom. Da ga Š3 bolj ujezi, napiše na karikaturo: «Od Tvojega ljubečega te svaka.« X Grenlandija ima kraje z bujnim rastlinstvom. V Grenlandiji se je mudil dve leti danski živaloslovec Petersen. Proučeval je grenlandsko živalstvo in je prinesel domov bogato gradivo o rodovitni zemlji v kraiih, ki so jih imeli ljudje za nedostopne in nerodovitne. V okolici Scoresbaya se razteza kakih 400 kilometrov dolgo ozemlje, ki ima bujno rastbnstvo in živalstvo ter je zelo rodovitno. Ti kraji niso pokriti z ledeniki. Gozdovi so polni belih zajcev, ki dajejo zelo užitno meso. Tudi druge divjačine je mncgo. Grenlandija pa tudi ni pusta, kar se t;če rudnikov. Ugotovljeno je, da hrani bogata ležišča premoga. Profesor Petersen je prnesel na Dansko 8C0 pre-krasrih ptičev, ki jih je nabral za kodanjski muzej. X Jetra so baje zelo zdrava jed. Znano je, da pripisujejo zdravniki jetrom, in sicer sirovim je-troin. velike učinke za zdravljenje raznih krvn'h bolezni. To odkritje vpoštevajo posebno na Angleškem. kjer se je načelo vse hraniti s tem živilom v siroveirf stanju in kjer se je ustanavljajo vsak dan nova podjetja, ki razpečavajo jetrne jedi v vseh mogočih oblikah. To je prva posledica, druga pa ta. da je začelo jeter primanjkovati in da so se silno podražila. Še pred kratkim so bila tako malo v čislih, da so jih dajali mesarji skoro zastonj, in to le najrevnejšim slojem, ker jih drugi niso marali. i ZA SMEH IN KRATEK ČAS Dobro napravil- Baron plemeniti Kumara se je rad zabaval s svojo sliižinčadjo. Nekoč je poklical -slugo Matij-četa: «Matijče, vzemi vrč in prinesi mi iz gostilne vina.> Prosem jihovo gnado za dnar», si je usodil pripomniti Matijče. cOsel! Za deuar bi znal vsak bedak dobiti vino'» Matijče je ponižno vzel posodo, čez čas se je vrnil in postavil pred barona še vedno prazen vrč: »Jihova gnada nej blagavolja pit.> «Nesramnik! Vrč je vendar prazen!> «Nej oprosteja, jihova gnada, iz po^hnega vrča b znov pit vsak troti.. > Odeparjen. Mamica kara Jurčka, ker je pretepel sestrico Lojzko. «Saj je zaslužila,j> se h udu je Jurček, «ker me je osleparila » «Osleparila? Kako?» Nepotrebno. Gašper ni lep, a je ničemuren. V kavarni čita časopise, vidi v njih vse polno spačenih podob (karikatur) imenitnih osebnosti, pa reče prijatelju: c Jutri bom šel k slikar ju.» «Po kaj?» «Da mi napravi karikaturo.^ «Neumnost! To so oskrbeli že tvoji starših Kazen. % Sinek si je raztrgal hlače in oče je pograbil palico. Ko mu jih je našteval po tistem delu telesa, na katerem se sedi, se je zgodila očetu nesreča, da so mu tudi počile hlače. «No, kdo bo tebe zdaj namiatil?* se je razjezil sinko. Zaklane svinje rasejo. Pepček: «Mama, ali tudi zaklane svinje rastejo®? Mama: «Čemu to vprašuješ?» Pepček: »Sosed je zaklal prašiča in vsakikrat, kadar pripoveduje o njem, ima prašič petdeset kilogramov več...» Sreča v nesreči. Micka je pospravljala umazano posodo z mize. Ko jo je nesla skozi vrata v kuhinjo, ji je padla na tla skleda in se razbila. »Dobro.« je dejala po prvem strahu, »da se to ni zgodilo potem, ko sem posodo pomila; bi bil zopet moj trud zastonj « Na oddih. A.: «Gospod je odpotoval.« B.: »Morda na oddih?» A.: «Mislim, da ne, ker je šla žena z njim.» Pouk. «Papa, zakaj je na eni strani železniške proge žica?« «To je vod za telegraf.« «Zakaj pa ni na drugi strani žice?« «Po drugi strani gre najbrže brezžična tele-grafija.« Napredek trgovskega vaj' i. Trgove-: «Že \ leta si r"' ra se nisi še ničesar naučil. Iz tebe ne bo nikoli nič, ker veš danes toliko kakor prvi dan.« Vajenec: »Nekaj sem se vendar naučil.« Trgovec: «Kaj pa?» Vajenec: «Da ima kilogram le devet deka-gramov.» Plašljiv konj. Kupec: «Vaš konj ni zame, je preveč plašljiv in se boji vsake malenkosti.« Kmet: «Ni mogoče. Pri meni je spal šest mesecev v popolnoma temnem hlevu in se ni nič bal.» I Arest^ntovska služba. «Zakaj so vam odpovedali vašo zadnjo službo ?» «Zaradi lepega obnašanja!« «No, dragi prijatelj, zaradi tega vendar nikogar ne odpuste.« «Pač, meni so enkrat odpustili zaradi lepega vedenja deset mesecev.« Listnica uredništva Grabonoški vrh. Sliko, če predstavlja kaj zanimivega iz čevljarske obrti, seveda drage volje priobčimo. Mora biti zanimiva in zelo jasna, ker se sicer ne da uporabiti za tisk. Križevci. Težko čitljivo, zato deloma izpu*. ščeno. Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Take zadeve ne spadajo v časopis. Paragraf! Želeli bi pa, da bi nas od časa do časa obveščali o domačih dogodkih iz Vašega kraja in okolice. Centrala: Dunajska cesta 35 Telefon' 2830 Brzojavke Str« za sadie Konkurenčne cene. Vedno v zalogi. Prvovrstna glasbila direktno iz TVORNICE odn. tvorn. sklacušca. Veliki ilustrovani CENIK dobite zastonl! Zahtevajte ga pri naivečii razpošilialnlci glasbil v Jugoslaviji MEINEL & HEROLD Tovarna glasbil, gramofonov in Harmonik PODRUŽNICA MARIBOR »t. 104 B Violine od 95 Din nav. Tambure „ 98 „ „ Mandoline „136 „ „ Tru :e „505 ,, ,, Gramofoni „346 „ „ Ročne harmonike od 8 i Din nav. Vsaka beseda 50 par. NalmanlSJ znesek 7 Din. Zenitu! oglasi, dopisovanja tu trzovskl oclast vsaka fteseda 1 Din. Za poSilianje ponudb In dajanje naslovov Se posebej 2 Din. Znesek le priložiti naroČilu. Oslasul oddelek »DOMOVINE*. LJubljana. Prešernova ulica St4. Teleton StJ4«2. nride ra'kazovat in pro .a at oseboo V Pozor! 29° Stranke, ki so plačevale srečke na obroke in še niso dobile originalov, odnosno prodajnih listov, nai to javijo v lastnem interesu JOSIPU VARDJANU v I.jubliani, Križevnižka ul. 5 Zemljiško posestvo (žalarija) obsegajoče kakih 6 oralov ujiv, sadonosnikov, gozdov, vse pri hiži. oddaljeno 10 minut od cerkve in šole pri Sv. Antonu v Slov. G ricah, 3 nre peš od Goru e Radgone, se proda prostovoljno proti gotovini. Ker lastnik ue biva na posestvu, gi t oni deliek dne 23. sentembra t. 1. ob vsakem vremenu * C0getui'0. Prihod avta iz Gornje fUdgone. Oiiruma i« Ljutomera v Cogetince ob 7. uri zjutra , na progi iz Man-uora p« ob pol 5. uri zvečer. Odhod avta iz Gornje Radgone ob pol 7., i t L utomera ob 5. uri ziutrai. iz M nbor« ob 9. z jutra i in ob 3. uri popoldne. Posestvo je obdelano iu so lahko tapočetka čistiti sv«>) rgan zem strupov ka eie skupno s hiano pr nušamo mokračna kislina, uiati n di. ravno ak< |a e ireba ojičtvati m o/iv.jati n egovo mo Ci eigno'vorniir i leni enti vzenm od žlez mlad h bivali kakor je »KAT.M-LUD« 1> Kaleničenka. Al i'HI L 11'» e nore'en vvem bre^ razlike kateri si z črpan po rajnih boleznih slabi prehinni. ali bolezni >eiodca napornem fmine-' aii duševnem de u ežkih duševnih p« trt«>stih prekon črnih ie e nih aii dušev h ekscesov d Al LFLl 11>« e večkra odi kovat na razn h ia/s avah • tari u Londonu, l-rusliu Hirenci in R in s 5 Grand hr x in 5 v e . 1 k in za m ko a j u a in JBrezt aim in tranko o ijemo po »i-*, ka>er vas se 2n»ni l novur na nom bnav jama in ia-anja oveneie mou zdiavja n delovne ohn- a -vea poMie .-e udi j>i pnvzei u. uitviia uu ukci a irancosKega brusiva „na.eiiii t" D Katrinem.c. ranz, r*iQa ie. a. -95 P p i m a pjonilna. jermena iu vse mlinsko-tehnične potrebščine vedno v iaiogi pri tvrdk CADEZ & 8RCAR, Liubljana, .{fliomrsKa ulica o! Zahteva te Brezplačni CENIK 14 dni na poskušnjo, ako ne ugaja se vrne denar Elegantna plitka dobra in cenena ura ~wDin S®*— 3letno jamstvo. Enaka ura v boljši izdelavi Din 120- 5letno jamstvo. 243 H. Kito, iribor 43-c Razpošilja se le proti povzetju. Živinorejcem priporočamo zanje jako koristno knjigo Prva pomoč ponesrečenim živalim. Napisal jo je živinozdiavnik prof. dr. Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino: Sestava živalskega telesa, zdravila. oo> kladki. masiranje, drgnjen e o načinu, kako se žival prisili, da je mirna, o avl« ganju padlih ali Dot« nih živali, o ranah ter kaj je storiti v raznih slučajih nagle oboiesti, «ot pri poškocovanm rogov,poškodbi Kopita in zakovanju, pri prišču med parklji, opeklini, streli, zlomu kosti, zvitju, izčlenien u, izpadu oorodmce iti maternice, iz« padu danke, vnetju* vimena, oriski, za« prt u, koliki, nape« njanju govea m ovat, pri tu ih pred* metih v požiralniku, pretresu možgan, soln.arici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopan u s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd. Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti lostnji^o. Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroča v knjigarni Tiskovne zadruge v Liublgani Prešernova ulica 54 (nasprotigflavne oošte) LJUBLJANA, Mestni tr~ 15 NA MALO Ustanovljeno 839 NA VELIKO 52 Ta efon 2282 tako je še danes pravilno pranje mogoče edino le z milom! Predpogoj za uspešno pranje pa je, da vodo najprej omehčate z nekoliko navadne sode ter šele nato pričnete perilo čistiti z milem. Glede mila svetujemo, da dosledno kupujete le najboljše. V tem oziru se vedno lahko zanesete na znano gospodinjsko terpentinovo milo Amlti Izdata ^uDZuicij >U»iiJuvioc» A J o II K i o 0 i K a r. Za Narodno tiskarno f r a o J eieršet.