ISSN 0350-5561
za k#Mc t«dna
V pelek občasne padavine, vsobotoinnetíe^o izboljšanje
M
51 let
Številka 32
četrtek* 12. avgusta 2004
300 SIT
IrAIKO
vi^ajkwii:
Adolf Šfortnan zahtevo pisarno nazai
Hitri tn (pre)drzni po velenjsko
Trideset let od gradnje šole v Zibiki



Kolektivni dopusti so sicer dodobra izprazniti Vetenje, tako da so biie uHce, pa tudi trgovine in iokaii najpogosteje precej prazni, a vseeno se Je nabrato veliko dopostniških tem, s katerimi smo napoinUi današnjo štesfitko Našega časa. Prijetno branje vam žeiimo. vsem, ki se vračate, dobro delovno vnemo, in prijazne sodeiavce, tístím, ki sele odhajate, pa pestre in brezskjtne počitniške dnit"
Taborniki spoznavajo Slcandinavijo
Velenje - labor nik i i/ ŠakSkc doline so prejšnjo sredo zvečer Otišli na dolgo pol. 40 prekalje-nili Članov rodov Jezerski zmaj, Pusti grad in Lilijski ^iCje namreč iz parkirišča pred Rdelo dvorano krenilo na 8500 kilo-meirav dolgo pol. Njihovcilj so skandinavske dr/avc, ki jih bodo v 22 dneh potovanja dodobra sptr,?nali. KiH nam je povedal vodja poli Marko Ra/lnger, bodo ves spali pod Solori, ki jih bodo poslavljali po različnih kampih po Skandinaviji. Šolore bodo lakoposlavljali in podirali kar 20-kral. V dobrih Ireh lednih bodo spoy.nali vse skandinavske drža%'e, srečali pa se bodo I udi s skavli v njih. Oglodali si bodo §ievilne zna-menilo&ti, najbolj pa so se pred odhodom veselili potovanja s kilolovko in ogleda kitovv nji-
híwem naravnem okolju na vrhu Norveške.
Da polovanje ne bo predrago za udeleženec, so pc^skrbeli Številni sponzorji, ki so prispevali
veliko hrane in drugih potrebščin za potovanje. I Irane so imeh pred odhodom iz Velenja toliko, da so vso osebno prtljago morali v/eti s sabo na avto-
bus. Kaki^no je bilo potovanje, pa bomo i/vedeli po vrnitvi, ko bodo taborniki pripravili folo reportéii^o za na^ časopis.
■ Bš, foto: vos
Po Velenjskem jezeru s čolni
Rekreacijsko lurislični center .lezero je obt^galil ponudbo s šiirimi čohii na električni pogon. Pojezerusebomogočc/ njimi popeljali od jutri dalje in sicer med tednom med 14. in 19. uro, ob vikendih pa med 11). in 19. uro.Colnisonamvnipt'igonjV njih pa je prostora za Slin osebe, lorcj so zelo primerni za drui^inske izlete.
■ mz
Pred odhodom na tri tedne dolgo spoznavanje Skandinavije smo tabornike slikali pred Rdečo dvorano, kjer so nekaj ur natovarjali hrano in ostalo opremo.
Zelo ugodna šolska nezgodna zavarovanja
ZAVAROVALNICA MARIBOR
nEDSTAVWSTVQ VEUfUE - Sttff Ui 95,332D Vataije. M.: 03/ 897 98
Ko gre sociala čez rob
Mira Zakosek
Na savinjsko-ŠaleŠkem območju je nezoiyoslcfiost v zadnjem obdobju preiCi^ki republiško povprečje. Sarfw v mesini občini Velenje je regislrinmih ski)rtij 2500 brezposelnih oseh. Na dm^ si ni ni pa iz mnogih podjedj. na primer gixulbenîfi, pn)iz\'odnih, pu tudi mnogih drugih, I a majo, da raz\'ojno zaosfajajo, saj jim primanjkuje delavcev, ki jih iščejo, a jih ne morejo dobili Pa kdo /wrcče, da so njihove zahiei'e ozko strokovno usmerjene. Verjetno, a lahko bi brezposelne prvusposobili. Se lx)!j preseneča podatek kako ležko pridejo do sezonskih delavcev tisti, ki nudijo občasna dela. Na primer zdajle postaja tradicionalno obiranje hmelja, pa jabolk in drn^h pridelkov. Kar lako gredo mimo informacije. da velik del ii.snh delavcev, Id jih dobijo z Zavoda za zapo.slovanje, delo brez pojasnila po ne-kiij dneh zapiL\iL Presenetijo pa še mnogi drugi podatki. Na pmner o preusposabljanju za gostinske poklice. Kar HO odstothn' tistih, ki so se izobraževali pn-ko »za vodati, Id jim je plačal šolnino, je delo gladko zavrnilo ali pa so jih preprosto povedano nagnali, ker si z njimi niso imeli kaj fxjmagati. Na drugi strani pa je med lislimi, ki so si sami plačali šolnino, tričetn lakih, ki jim z veseljem ponudijo delo. Pr)darkiso preverjeni v (Jorenjevem gostinstvu. Prav je, da je družba s(K'ialna, a ko gre socialna čez rob, je čas za ukrepanjel Še posebej, ker se s smalnimi lx)nitetami poigravamo tudi drugje, pa bi ImIo /xnrebno le kanček bolj dodelati nadzor in konkretneje ukrepali. Tako bi g(Mvo ostalo vsaj nekaj več tistim, ki delajo, pa tudi tistim, ki so pomoči resnično potrebni.
Razstava slovenskih vrtnarjev
Mozirje - Mozirski gaj bo od danes, 12.8.. do nedelje, 22. avgusta, zagotovo kraj, kamor se bodo odpravili ljubitelji cvetja na ogled razstave Poletje .skozi cvetje.
Iradicionalna avgustovska razstava je bila v prejšnjih leti poznana kol razstava rezanega eve l j a, leicîspa sojo dopolnili s razstavo slovenskih vrtnarij. Gre za prvi tovrstni dogodek v Sloveniji, ko bodo proizvajalci cvclja in tudi drugi slovenski vrtnarji na enem mestu pokazali posajeno poloinoeveîje v skladu z novimi trendi v različnih posodah, primernih tudi za balkonske in okenske polico.
Približno 50 slovenskih vrtnarij se na la dogodek pripravlja že odzačelka lela. Njihove posaditve so v minulih dneh ocenili člani mednarodne komisije, v kateri so strokovnjaki iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Niyozcm.ske, 1er nekaj predstavnikov ljubiteljev Mozirskcga gaja. Med drugim tudi direktor podjetja Svea iz Zagorja in poslance Tone Anderlič.
Prav danes (v četrtek) naj bi podelili priznanja 1er razglasili zmagovalca oziroma la«<tnika velikega zlatega priznanja.
mtp
Večja računovodska hiša odpira poslovalnice po vsej Sloveniji, zato iščemo Izkušene, mlade in ambiorozne računovodje. Vse, ki vas sodelovanje zanima pošljite e-poštozživljenjepisom in referencami na naslov: maxiservls@email.sioz. pokličite na tel. 031 /753-209.
9770350556014


lokalne novice
Kmalu nov 'IIJS
Moziijť • Na območju Podro?nikapri mozireki bencinski Cq^al-kí je ccljska trgovska družba Tu^prcd 120 dnevi začela gradnjo trgovskega centra, ki je • po mnenju nekaterih - kopija centra v C^'elju. Sredi prejšnjega ledna je objekt uspe,^o »prestal« tehnični pregled, svojemu namenu pa ga bodo predali v sredo, 25. avga^ia. V ceniru ha največji del površine, bli/u 1200 kvadratnih mcirov, zavzemal TuSev supermarkel, na osiaiih 700 kvadratnih metrih pa bo ponudba osmih oziroma devetih lokalov: frizerski salon, prtwiori /iivarovalnice Triglav, Ta^a drogerija, Metro» banka. Naložba je veljala blizu 70ÍI milijonov lolaijev.
V Slatini 20 parcel za gradnjo
Sm«rtnn ob Paki • S sprejetimi spremembami in dopolnitvami prostorîikih aktov na nedavni izredni seji obCiaskcga sveta so v občini pridobili kar nekaj parcel za individualno stanovanjsko gradnjo. NajveCvvaSki skupnosti Slatina, kjer je za te namene rezerviranih blizu 22 iLsoČ kvadratnih metrov površin. To naj bi zadoščalo za 20 do 25 parccl, odvisno od njihovih velikosti. Zanje mora občina pripraviti sedaj ^ lokacijski načrt.
Varnejši prehod
Šmartno ob • ZzakoliČenjem irasc naj bi Sloveaskc železnice začeic dela, predvidena za rekoaslrukcijo /železniškega pre-hodanacesii Rečica ob Paki-Polzela. Prehtxl bodo uredili s pol-zapornicami in s tem ugodili zahtevam uporabnikov ccste po večji varnosti. Sedaj jih na možm>st srečanja z vlakom opozarja andrejev kťá. Naložba bo veljala blizu 35 milijoncw iolar]ev. denar zanjo pa bodo vceloti zagotovile Slovenske železnice.
Muzej usnjarstva
SošUnj - Prcj.šnjo sredo jc bil v prostorih /avoda za kulturo Šoivianj tretji sesianek na temo Muzej usnjarstva v Šoštanju. Aktivnmti, povezane z ustanovitvijo muzeja, vodi od zaprtja Tuša (leta 1999) iniciativni odbor, ki ga sestavljajo: Danilo Cehul. I^ter R^doja. Minm Aplinc in dr. Tone Ravnikar, postopke pa od ustanovitve dalje /avod za kulturo .Šoštanj. Na lokratnem sestanku je arhitekt Bujan Pury predstavil prenovljeno idejno rešitev projekta, ki predvideva ohranitev sedanjega (îbjekia ter dograditev novejšega obsežnega razstavnega prostora. Za vcčjc usnjarske stroje je predviden tudi zunanji ra/siavni paviljon. Takšen objekt naj bi zadostoval za potrebe ^ošianjskega muzeja. Veliko dela čaka snovalce v prihodnje predvsem pri oblikovanju vsebinskega dela muzeja. Zatrjujejo, daje materiala dovolj in daje dobro ohranjen, nekaj so ga lani tudi restavrirali.
Veliko zanimanje za muzej usnjarstva v Šoštanju so izrazili predstavniki Tehniškega muzeja vSIovenijc, zalo so se udeleženci omenjenega sestanka odločili, da se bodo o morebitnem sodelovanju pogovarjali na skupnem sestanku. Septembra pa v občini tudi načrtujejo javno predstavitev idejnega projekta Muzeja usnjaretva i^oštanj.
Telovadnica 3. septembra
Šmartno ol) Riki - Zaradi pomanjkanja denarja je pred časom šmarški župan AJojz PcHl^or^ek ustavil dela pri izgradnji prizidka k tamkajšnji osnovni Šoli za potrelK devctletke inšporta v kraju. Niso pa astavili del pri obnovi in manjši lazsiritvi telovadnice, ki jo urejajo v sklopu naložbe. Po prvotnih načrtih naj bi dela končali pred iztekom minulega šolskega leta, a se to ni zgodilo. Zancsijmi pa bodo lahko učcnd šob učne ure telesne v^jc v njej iA'ajali v novemšolskem letu. Telovadnico naj bi namreč na pd-ložnťssini slovesnosti predali svojemu namenu 3. septembra.
Predloge do konca avgusta
Šmartno oil Paki - Konec prejšnjega meseca j c izŠcl razpis za dobitnike ol'^Činskih priznanj in nagrad za leto 2()(J4. Tudi letos je občina razpisala možna^t le za podelitev grba in plakete, ne pa tudi za častnega občana. To mažnost riiZpisuje vsake tri leta. Nazadnje je ta naziv pred dvema letoma prejel šmarškižup-nik Ivan Naprct. V koledarskem letu praviloma podeljujejo le en ^b in dve plaketi líbčine. Prcloge društev, klubov, organizacij in občanov bodci na sedežu občine zbirali do konca lega meseca, f^ed obravnavo na seji občinskega sveta bodo o njih razpravljali člani komisije za priznanja in nagrade občijic.
■ t p
Era ima partnerja
Velenjska Kra in italijanski Eurospin podpisala pogodbo o siraloškorn sodelovanju pr i siiilvi lïneze diskoninili líí>()vin v Sloveniji in na ir^ih bivšo ilugoslaviie pod blagovno znamko Murospiii
Velenjska Eni, kije v zjidnjili Šest ill letih /^l)«težila KWkratno nist,\'stopa preko ítiilyanske diskontne verige Eurospin na ihk dročje diskontne prodaje« Družbi sta pred kratkim |HKlpi-ssili p<)^(kIIh) o strateškem sodelovanju in ustanovili skupno p<KlJetJe Eurt>spin EKOz :unbi-cio/nim načrtom, da v prihiKl-r\|ih 2 do 3 letih v Sloveniji prela t>kroj; HO lastnih in franši/-nih diskontov. S tem ho Era zadrúiia segment kupcev ki bi Jih s klasično truovinoob prihodu tiijih diskontov i/guhila. Era se je za to potezo odločila
na csnovi pričakovanja, da bo v naslednjih letih v Sloveniji odprlo svoja vrata približno 4<K) diskontnih trgovin, ki bodo sedanjim trgovccm odščipnili do-k)čen .segment kupcev. Ker Jteli Era ohraniti in zadovoljiti čim širši krog kupcev, je bila ta poteza načrtovana. »Za Broje partnerstvo /jinimi-vo tudi zaradi pridobitve »kiii>w-howu« in s inercij ski h učinkov pri nabavi tudi za klasične Erine trgi»vine.« komentira odločitev Gvido Omiadič. predsednik uprave Erc. Koncept diskontne prodaje.po
katerem deluje Eurof^in, temelji na minimalnih stroških in maksimalni racionalizaciji poslovanja na vseh ravneh - prodaj no me.sto, logistika in režija. Eurospinovi diskonti ponujajo 100(1 artiklov na c^krog 800 do 1000 m- prodajnega prostora, od katerih je 90 odstotkov artiklov pod lastno blagovno znamko. To so izdelki, proizvedeni pri znanih evropskih proizvajalcih, kar jamči dobro kakovost, cena pa je (^koli 30 odstotkov nižja, Gre predvsem za artikle dnevne potrošnje, ki so, tako kažejo opravljeni poskusni testi» zelo
privlačni ludi za slovenske potrošnike.
Na.slanck Eurospin a v začetku let, ki so mu botrovali domači klasični trgovci, je bil odgovor tujim diskontnim verigam, ki so takrat vstopale na italijanski trg. Zaradi dobro zastavljenega prodajnega koncepta in dobrih odnosovz dobavitelji st> aspcli v relativno kratkemčasu ustvarili močno p^inudbo izdelkov pod lastno blagovno znamko. Danes ima Eurtwpin več kot 600 maloprodajnih mest in okrog 1,3 milijarde EUR letnega prometa, Nadaljnja razvojna strategija Eurt^pinaje usmerjena v rasi predvsem izven italijanskih meja, tudi na trge nekdanje Jug(5slavijc, v Avstrijo... V Sloveniji želi Era skupaj z Eu-rospinom uresničiti ambiciozni načrt, postati vodilna diskontna veriga. Pomembna prednost pa je zagotovo ta, da Era dobro po-zjia domači (in jugmlwaiiski) trg, navade kupcev, pa ludi konkurenco.	■
V
Adolf Storman zahteva pisarno nazai
Republikanci zatitevaio, da iiin MO Velenje vrne prostore, ki naj bi \\\\ prolipraMio odvzela - Bo šlo brez tožbe? Župan Srečko Meli pojasnjuje, zakaj so odvzeli pisarno si edi mesta
Bojdna Špegef
Pred kratkim smo v Na^mčasu objavili pismo prvaka Republikancev Slovenije A<i<^t'a Stoniia» na. v katerem protestira, ker mu je MO Velenje odvzela pisarno, ki so jo dobili v najem po tem, ko so bili izvoljeni v svet MO Velenje. Objavili smo tudi pojasnilo pravne službe MC) Velenje, zakaj so sc odloČili za zamenjavo ključavnice na pisarni. A spor s tem ni končan. Adolť Žtorman jc v imenu Republikancev Slovenije avgusta na velenjsko okrajno sodiSče naslovil zahtevo za vrnitev prostijrov in premoženja, ki naj bi iz pLsame izginilo ob zamenjavi ključavnice. Po pogodbi med najemodajalcem MO Velenje in najemnikom Republikanci Slovenije jc za vse spore iz te pogodbe prLslojno naslovno sodišče, zato pričakujejo takojšnje ukrepanje in izdajo sklepa z& vrnitev v prejSnje stanje. Vzahtevi, naslwljeni na sodile, je Storman zapisal: »Najemodajalec MC) Velenje je protipravno vlomil v prostore, ki jih po najemni pogodbi, ki sc izteče leta 2005, uporablja pohrična stranka Republikanci Slovenije. UgotAîvljcno je bilo, da so iz prostorov odtujili večjo vsolo denarja, 2 zJata prstana in zvezek, v katerem je bil seznam aktivnih članov stranke. Ker se nahajamo v obdobju pred volitvami, stranka nujno potrebuje nemoten vstop do dokumentacije, nujno potrebne za ureditev vseh predvolilnih opravii. Več kot očitno je, da najemodajalec ne daje nolx;nih znakov, ki bi kazali na to, da bi y dialogom našli ustrezno reSiiev. Oviranje politične stranke za nastop na bližajočih se vohlvah na iako nizkoten in nesprejemljiv način, pa je nedopu.sten in ga v nobeni pravni diiavi ni moč tolerirati. V kolikor bi se zgodilo, da stranka na volitvah ne bi nastopila iz teh
nizlogov, bi to zanjo pomenilo vehko Škodo, tudi materialno, kar bi pomenilo odškodninsko ložbozoper najemodajalca MO Velenje.
Da bi sc takim neprijetnostim izognili, bi bilo povsem smiselno, da niislovno sodile izda sklep o vrnitvi v prej.^njc stanje in nam tako (^mogoči netft^irane priprave na volitve.«
»fi Šlonnanom sc ni dalo po^iovorili«
Tokrat smose odločili, da za komentar prosimo i? upana Srečka Meha, ki je bil seveda že seznanjen z zahtevo, naslovljeno na sodišče. Takole jc pwedal: »lb je zadeva, o kateri bi v normalnih
Adolf Storman
pogojih, z normalnimi ljudmi in normalnimi strankami ne mogli tako komunicirali. Žal vedno ni vse tako, kot bi si želeli. V občinskih poslovnih prostorih imamo vsaj 100 najemnikov in z nikomer drugim nimamo ležaav. Če že pride do njih, najdemo skupni jezik in re.iitev. /. Republikanci pa to ni možno. Na Štc\ilne urgence in pn«njc, naj vrnejo prostore, ki so jih zasedali, ni bilo odziva. Šest let pa žc nc plačujejo nobenili stroš^cov za vzdrževanje prostorov in tudi najemnine ne.
Ker niso več stranka, ki bi imela .svetnike v svetu MO Velenje, iz lega naslova ne dobivajo več pro računskih sredstev. Prejšnja leta smo namreč najemnino in stroške za te poslovne prostore kompenzirali tako, da smo to (xl-u-gali cxJ denarjji, kiso ga dobivali za delovanje svetniške skupine. Ker pro.store potrebujemo in ne bi bilo prav, da jih zaseda nekdo, ki ni plačeval stroškov in tudi ni pokazal nc^bene pripravljenosti, da bo dolgpt^ravnal, smo sc odloČili, daprostore odpremo in vzpostavimo funkcijo lastnika. Ob eni od teh priložnosti je bil prisoten tudi Adolf Storman, kije fizično napadel občinskega delavca ob prisotnosti policistiw. To kaže na odnm stranke, ki ji predseduje Adolť Storman. do pravne države in reda. Zdi se mi Škoda, da je to tako. Zagotovo bi laliko prcîblematiko reševali drugače, Če bi gospod Storman bil pripravljen sixlclovati. ŽííI je sedaj tako, kot ja« Adolť Storman ima precej izkušenj s sodišči in pravnim redom. Njegovo precej hude obtožbe na računa MO Velenje bo težko dokazali obema stranema v sporu. Zupan na to dodaja: »-Najbrž bomo lahko Čisto človeško vpra-šali, kdo laže in kdo ne, kdo krade in kdo ne. Cnxsp<xJ Storman bo najbrž moral dokazali, kje je imel v teh prostorih stvari, ki naj bi mu izginile, in kako je do njih prišel. Mi pa imamo dokazila, kako smo pisarno odpirali in kaj se je tam dogajalo. Veiîetno se bo zadeva odvijala na sodišču, česar jc ena od strank v pastopku že dobro vajena Mi, na MO Velenje, žal nismo posebej vcšči v poslih, o katerih se pogcTvarjava. Kot Človeku mi je, iskreno povedano, píxi častjo, da nekdo izkorišča občino za svoje namene. Ob tem pa jc dolžnik. Prav nič me ne zanima.
kaj dela in s čimse ukvarja Adolť Storman, dokler ni oškodovana občinska lastnina Ib pa sem moral zaščititi. Ljudje so me že prej opozarjali, najjKizim, kaj delam, ker gre pač za Štormana. Pcweda-ti moram, da za dejanjem občine stojim, če bo treba hom s tem seznanil tudi mestni svet. Ne pristajam pa na to, da bo nekdo z grožnjami in izigravanjem sodnega in ostalega sistema na nek način teroriziral družbo - lorej MO Velenje.«
Vprašali smo Še, ali je MO Velenje imela sklep sodišča za zamenjavo ključavnice na pisarni? »Mislim, da nc. Mislim, da hist-nik lahko ukrepa, če nekdo 6 let ne izpolnj uje pogodl>e in zapisanega v njej, in tako zaščiti svojo lastnino.«	■
Ker smo želeli dobiti Se nekaj pojasnil Adolfa Štormana, smo mu po e-mailu (na naslov Republikancev Slovenije) poslali nekaj vprašanj, na kateni pa nam do konca redakcije Še ni odgovoril Zanimalo nas jc, koliko članov sploh ima stranka, in od kod so, saj se v javnosti že nekaj časa ustvarja občutek, da sta člana le dva - poleg Štormana šc Darko /upan, Zanimalo nas je tudi, kako je potekal spor pred vrati pisarne, ko naj bi Storman udaril občinskega delavca? VpraŠah smo, od kod denar (govori se namreč, da naj bi Storman trdil, daje izginilo kar 25 tisoč evrov. ki naj bi izginili), in kdo bo verjel, dít so ga imeli kar v pisarni, in še. ali Storman resno misli s pripravami na parlamentarne vohtve, saj dcU>vanja stranke že dolgo nismo zasledili.
^	l^asopisna zato^niSta t RTV
dnf2ba> Velenie izleja ob cetrlMIi. C^na pcsamezm^a (Tvodâ \è 20D SIT. messâna naroínins 1.200 Siï. irlTOS^cna naiocnina 3.450 SU, poletna naročnina 6.6S0 SÍT. istna naročnina 12 600 SIT.
Urednlâtvo: 6or& ZaKOšeK (direuor}. Starte Vovk (adgovoml urednik). MIlana Krs^č-Pbninc (pomočnica uradnika), Janez PlesnA. Tatjana Podgoršek. Soana Špegei (nownall), Mira ZakožeK (urednica radija). Jan(â Košuia-špe^el (tehnična urednica). Tomaž GertaK (oblikovalec) Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Saào Konečník. Jura
BeňM (propa^dista).
Sedež uredništva In uprave: 3320 Velenje» Kidričeva 2a. p. p. 202, tetefon (33) S9817 50. mio (03) d97 46 43.
TRR - Nova LB. Velenla: 02426-0020133854 EmaH: prass@nascas,sl
Oblrkovanje In graf. priprava: r^š čs d.0.0
Tisk: Tiskarna SET đ.0 KaUa(ta:S.4C0t2VDû0V
Nenaroíenlh toiograf)] in ntoplsov rw vračamo!
Po zaJtonu o DDV )e 'Naš Cas" uvráčert med proavode imomairmega
značaja za Kaiara sa piačuie davek po zniîani stopoil
12. avgusta 2004
if^HlAS
DOGODKI
V	osprediu obnove
V	Mestni ()l)nni Veieiiicž<^ pi ipi avllajo pi'oraam /a [H iliodnji dve leti - Nai\'cr sredstev l)o(l() namenili za obnove kulturnega doma, zimskega bazena, šol in
\V\CV\'
Mira ZakoŠek
Za velenjski proraCunžc nekaj lel velja. daje uravnotóen in dobro prc-leliian. To pa je mogoOe ludi zalo, ker sc naCrlovanja lotevajo dovolj zgodaj. Ravno v icm času usklajujejo zadnje posiavke, lako da ga bodo svetnikom v t>î»nuikii lahko predstavili že na septembrski seji. Pa ne le za prihodnje lelo, izhoJLšOa pripravljajo ludi žc /a leto Zupan Sreiíko poudarja, da je naložbe tako bistveno lažje načrtovati in tudi i/vesii. Takána bo na primer obnova Žc vcC kol Štirideset let starega doma kulture. »Kulturni dom je res potreben obnove. To vemo že nekaj lel. a zaenkrat ni prL^l na vrsto. Naložba bo obsežna in finanCno zahtevna, tako da jO bomo udejanjili v dveh letih. Nanjo se pripravljamo, imamo projekte
Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh: »V celoti bomo obnove skleniti najkasneje do začetka leta 2007.
in projektno oceno, po kateri naj bi potrebovali od 700 do 800 milijonov, Z Minisirstvom za kuhuro smo dogovorjeni za 120 milijonov tolarjev soudeležbe, oslalo pa bomo zagotovili v občinskem proračunu. Vsekakor ho kulturni dom obnovljen ko-nee leia 2006 ali pa najkasneje prve mescce leta 2007.« .V (em tiosfe tudi nekako zaokmiiU ci-kel obnov najhtúj sfarih ohčimkiii oh' jekfov?
«Ne, kar nekaj dela nas Se čaka na tem področju, res pa je, da je to trenutno prioriteta. Kar okoli50 milijonov letno namenjamo za obnove. To veljaza§ole»pa ludi vrtce, ki smo jih zadnja leta nekoliko zanemarili. Zdaj bo na vrsti tudi zimski bazen. Ta cikel obnovbomo čisto zares zaokrožili nekako do začetka leta 2007, ko bomo spet lahko namenili več proračun-
skih sredstev komunalni infrastruk-luri. Tudi sam bi rad karvse uresničil naenkrat, a vsi zelo dobro vemo, da lega preprosto ni mogoče.« Z^o^Av/« se hUÍíí, da velenjski ohvimki proračun ni naravnan razvojno. Kako to himentiraie? »Jaz trdim, daje. Će pogledamo samo strogo občinska proračunska sredstva, potem namenimo Iretjino za plače,ireljino za materialne stroške in tretjini'i za naložbe. Će pa lem sredstvom priSlejemo Se vsa tista, ki jih uspemo d(ibiii od državnih in evropskih struktur, potem namenimo več kot polovico za naložbe, in to pretežno v ceste, stanovanja, i^ole. vrtce, kulturne in športne objekte. In loje res veliko.« Prihitdnji dve kit hrnio (orej prioriteta obnove, a tudi komunalna infrastruktura ho nekaj »dobila«? »Veliko, a vsem željam ne bo mogoče prisluhnili. Vsekakor sem vesel, da nam bo uspelo nc le urediti krožišče na Kidričevi pri Rudarskem domu, ampak posodobiti eel odsek te ceste. Velike posege načriujemo ludi na Šaleški cesti, kjer bomo dosegli večjo preločnostprometa prav lakoz ureditvijo treh krožiSč. Seveda pa obnavljamo in gradimo tudi vodovode, toplovode in kanalizacijska omrežja.« Šaleška dfditw bo dMta kar milijardo
in 200 mitijonov tolarjev evropskih ne-povratnih xrcdste^' za dof:radiio- cen-traîne čistilne naprave. Kako daleê pa so te aktivnosti? »Res .sem vesel, da .so strokovnjaki Komunalnega podjetja Velenje pripravili dovolj strokovno podprlo dokumentacijo, da smo na razpisu uspeli. Ravno v teh dneh bomo imenovali posebno komisijo» ki bo vodila razpisne postopke in i/hrala tudi Izvajalca le velike naložbe.« Vtem okolju je pereča tudi stanovanjska proMemalika? »Veliko vlagamo, a nerazrešenih stanovanjskih vprašanj je Še vedno veliko. V zaključni fazi je izgradnja novega stanovanjskega bloka na Selu, kjer bomo kupili 20 stanovanj, blizu 40 pa jih bomo pridobili s preureditvijo nekdanjega samskega doma na Vojkovi cesti.«
PiKÎiniee bmlo kar naenkrat minite, kako x€ pripravljale na je.ven.sko obdff-bje?
»No, kot sem že omenil, ludi v tem Času ne počivamo. Poleg naložbenih aktivnosti se dogaja Se veliko na športnem in kulturnem področju. '/J^ september pa se pripravljamo na akcijo dan brez avtomobila, h kateri sc bomo prvič priključili, zgodila se bo Kun i gun da, obiskala pa nas bo seveda tudi Pika Nogavička,«	■
Pomisleki o starejših izginjajo
V Cenim slarejsili v (jorrijem Gradu zasedenih vsefi 150 posUHj - Stanovalci so iz kar 37 obeln - Najvee jih je s podroeja Ljabljajie -- Po zaeetnih pomislekih narašea zanimanje starejših iz domaeifi obein
v gornjegrajskem Centru sta-rejî^ih imajo zasedenih vseh 150 postelj v 31 enoposteljnih, 43 dvoposteljnih in 11 tripostelj-nili sobah, stanovalci pa prihajajo iz kar 37 slovenskih občin. Največ, kar jih je i/ Ijubljan-.skih občin, na začelku jih je bila Več kol polovica, veseli pa dejstvo, da se v zadnjem času vendarle vztrajno povečuje i^te-vilo stanovalcev iz šestih zgor-njesavinjskih občin. Njim je bil cenler v resnici namenjen, vendar je zanj na začelku odločilo izjemno malo domači new. Vedeti je namreč treba, da so
o dobrem gla'iu. »Zgodi se, da svojci ali skrbniki iz bolj oddaljenih krajev najdejo prosto mesto za nagega stanovalca bliže domu, pa se stanovalec preprosto noče preseliti- Tako zadovoljni so pri nas,« pravi direktorica centra Francka Voler, in sc o »slabem« glasu. »Na začetku je bilo v okolju veliko že kar žaljivih govoric o našem centru, Denimo o .«smrtnosti. Dejstvo je, da smo zmogljivosti Zelo hitro zapolnili s stanovalci iz vseh konccv in krajev, ki so očitno dolgo ali predolgo čakali na sprejem. Zato se do-
kimcesijo, ki jo je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve podelilo družbi Deos, d. d., iz Ljubljane. Odločitev ministrstva je bila prava. Gradnjo so začeli marca 2t)02, center slavnostno odprli po devetih mesecih, bil Je tt^rej dober novorojenček, prve stanovalce so sprejeli vzačetku januarja 2003, vsezmiîgljivosti pa zapolnili že avgusta istega leta. Francka Voler: »(Center gotovo izpolnjuje vse zahtevane bivalne pogoje. V neposredni bližini so zdravstveni dom, lekarna, poiia trgovina, cerkev, ludi osnovna
(bili) starejši iz doline razporejeni po domovih po vsej Sloveniji. Dejstvo je, da se starejši po nekajletnem bivanju v določenem okolju težko odločajo za spremembo, na slab odziv pa so gol ovo vplivali ludi skoraj nerazumljivi pomisleki na začelku delovanja. Dober glas pa .seže v deveto va.s, k čemur so največ prispevali stanovalci in njihovi svojci, zato danes pomisleki v ožjem in liršem okolju izginjajo, Ílevilo stanovalcev iz domačih občini pa je že naraslo s prvotnih treh na 47. Še
kaj visokemu številu smrtnosti pravzaprav ne moremo čuditi. Res pa je še nekaj. Ko naš sia-mwîilec resneje zboli, ga zdravnik napol i v bolnišnico. Tam ga oskrbijo po svojih močeh, in ko pomoči dejansko ni več, nam ga vrnejo v cenier. S tem seveda zmanjkujejo svoje neugodne odstotke, mi pa poslu.^amo govorice in žaljivke. Res pa je ludi, da seje stanje glede tega že umirilo in ni kakšnih posebnih odstopanj,« dodaja Francka Volcr.
Center je sicer zasebni zavod s
šola in vrlec. Ravno prav za ure.sničitev vizije o druženju generacij. Hkrati sloji na robu kraja v mirnem okolju in lik ob neokrnjeni naravi z obilico zelenih površin lerv izvrsinih klimatskih pogojih.« Pri delu s stanovalci je razumljivo potrebna velika mera spostovanja in .'^trpnosti, .iaj je odhod v tak center za marsikaterega starej.iega težka pre iz-ku.šnja. Stanovalci gotovo po-irebujejo varnost, ljubezen, toplino in razumevanje, predvsem pa medsebojno ziiupanje.
Francka Voler: »Že sedaj smo uspešni in Še bolj se iwmo trudili«
»Bistvo na^ga delovanja je dajali tisto, kar človek rabi v jeseni življenja. Za nekatere so lo nepomembne stvari, za nas pa najpomembnejise. Z ve.se-Ijem povem, da smo že znani po prijaznosti, in to bo tudi v bodoče naša prva naloga. Stanovalci morajo začutiti, du .so zazeleni in da pri nas lahko živijo v miru in sočutju. Naj k temu dodam ^e tole - prt izbiri kadrov smo zares imeli največjo mero sreče. Vsi zavzeto delajo, so prijazni in jim v celoti zaupam. Prav nobeden še ni »obupal« in s takšnimi .sodelavci je resnično lepo delali, ne glede na zaplete, ki pri delu s starejšimi nastajajo. Lepo je delali tudi, ko vidiš zadovoljne stanovalce In slišiš lepe besede njihovih svojcev,« je med ostalim še povedala direktorica Centra starejših Gornji Grad Francka Voler.
Vseh dejavnosti v centru nei potrebno naštevali, jih je skoraj preveč, ludi prijazne liačrte zase in stanovalce žc uresničujejo, lorej so obeti Še lepši.
Republika Slovenija
UPRAVNA ENOTA VELENJE
Oddelek za upravne notranje zadeve
p.p.40» 3320 Velenje Tel. /taks: 03 a9-95-720/89-S5-84t u6.velenje@gov.sl
Na osnovi 2L člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št.ři2/2002 in 11/2003 - sklep US) objavlja Upravna enola Velenje
RAZGLAS
o razgrnitvi splošnih volilnih imenikov /a območje Upntvne enote Velenje v skladu /. Odlokom o ra/.pisu rednih volitev v državni zlxir (Uriidni list RS, 151.75/04)
Splošni volilni imeniki bodo razgrnjeni:
/a območje Mestne občine Velenje, občine Šoi^tanj in občine Šmartno ob Paki, nu sedežu Upravne enote Velenje, Uu» durska cesta (i/a, Velei^e, lil nadstropje, soba 6.
Paslovni Čas upravne enote je: v ponedeljek, torek in čeirtek v sredo v peiek
od 08,00 do 15,00 ure, od08,U0 do 17,00 ure in od i)8,00 do LVH) ure.
Volilni imeniki bodo razgrnjeni od sobole, 14. av^usiu 20(M do vključno sobote 18. septembra 201)4. Vsak državljan Republike Skîvenije ima pravico v pt^slovnem času pregledati volilne imenike in pisno ali ustno zahtevati popravek na Upravni enoti Velenje, najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja. tojc do petka, 17.1)9.201)4.
Dn^avljan Republike Slovenije lahko zahteva popravek:
1.	če s«im ali kdo drug ni vpisan v sp]t)5ni volilni imenik volišča. na katerem ima pravico glasovati:
2.	če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju te občine oziroma tega volišča;
če je \i^isanH oseba, ki je umrla: 4. če je nepravilnem vpisano o.sebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega.
Milena Pei:ovnik Načelnica - sekretarka
^ . STE BILI POŠKODOVANI
poravnav^ ^.rJliL'ÎÎST-?'
— ^ — NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODSKOONINO? PE VELENJE, Efenkova 61 tel. številka: 0801314
UTRIP

OD «€D€ DO TORKA - ÇVI€T Iti DOMOMIMA
Sredu, 4. avgusta
KIjul> vsem kriilkiim zaenkrat uspeSno hilimo v Evropo. Slovenski proimjalci so mimreč v prvega pol leia proi/vedli za 5.8 odsioikii vcC koi v jsiem obdobju lani- Poltema rzsi proizvodnje je bihi lako najvišja oó prvega policija lela 201)0. Medletna řasí proizvodnje pa jc bila junija Icîos li-odslolna. Manj raTvescijivo pa je, da se cena nafle na svelovnili Irgih zaradi Iraka in straliu pred more-bilnimi ic^avami z dobavo iz Rusije 17. ledna V leden viža.
ťelrlťk. 5. avgusla
Ameriški predsednik Cicorge BusIj, ki od leia 2l)i)0 naprej slovi po svojih jezikovniii sp<^drslja-jih, je vCeîrlekob p(îdpisovanju 417 milijard dolarjev vrednega obrambnega proračuna za leto 2005, zbirki i. i. bu^izmov dodal Že enega. Povedal je. da njegova administracija ne bo nikoli prenehala iskati novili načinov, "kako škodovali svoji državi in ljudem". Seveda je ptwjočil veliko veselje svojim nasprotnikom in žalosi svojim prvržencem. No, bodimo poitteni- Tudi na5i politiki streljajo podobne kozle, a njim mediji 1o bolj oproííamo. Po Številnih ujmah, ki leias pestijo predvsem naše kmetovalce, je miiriborska inšpekcija odkrila nove okužbe s hrui>cvim ož-igom v bližini lanskoletnih žarlšC» in sicer v LimbuŽu. Pekrali in lločah.
IVlťk. 6. avgusla
Na pogoriščih druge svetovne vojne je 5e vedno mnogo tihih boleCin. V japonskem mestu Hirošima se je zbralo okoli 40.00(J ljudi in se spomnilo žrtev eksplozije prve alomskc bombe pred 5^) leti. Danes je težko razumeli, zakaj je moralo umreli toliko nedolžnih ljudi v Hirošimi in nato v Nagasakiju, da so bile zadovoljene strasti na obeh spr-lih straneh. Sicer pa je težko razumeti tudi v.sc spore, ki jih potencirajo pregrete glave v Sloveniji in HrvaŠki zaradi drobnih
ozemeljskih vpraSanj. Vsako poletje z incidenti v Piranskem zalivu hrvaški ribiči v sodelovanju 7 uradnim Zagrebom in tamkajšnjimi mediji ustvarjajo protislovensko ozračje. Slovenska diplomacija pa nikakor nc najde prave note.
Ribiške provokacije sta tokrat skušali urediti mešani komisiji za iA'ajanje SOPS-a, ki naj bi s podaljšanjem veljavnosli kodeksa ribičev umirili razmere v Piranskem zalivu. Kodeks, ki ureja obnašanje ribičev, sla slovenska in hrvaška vlada potrdili že 19. septembra 2002. Režim je sprva veljal za tri mesece, ker pa so se incidenti nehali, so ga podaljševali za 6 mesecev, Kodeks je nehal veljali I, maja letos z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, Od lakrai pa sose incidenti spel začeli. Na tokratnih pogovorih so lirvati postavili nove zahieve in p<.)ka7ali, da nam bodo tudi v prihodnje ležak sogovornik. Dogovor jc zaenkrat padel v vodo.
Sohota, 7._avgusta__
v Evropski uniji pri iskanju načinov za krepitev konkurcnčm")sli gospodarstev že dalj časa razpravljajo o podaljšanju delovnega tedna, nekaiera,zlasli nemivka podjetja, pa ga tudi že uvajajo, V Sloveniji so posamezni delodajalci o tem na glas spregovorili sele v zadnjem času, v Združenju delodajalcev Slovenije pa že preučujejo možne učinke podaljšanja delovnega časa na slovensko gospodarstvo, ki naj bi bile končane jeseni. Tako je pričakovali, da se bodo intenzivnejše razprave na temo daljšega delovnika razvnele ludi v Sloveniji. Sindikati so seveda vsaj zaenkrat proti.
Sicer pa je bilo Že veliko narejenega. če ne bi tako nenadzorovano rasle plače v javnem sektorju. Tu se država že leta spreneveda in gospodarstvu jemlje več. kcM bi bilo logično in potrebno. Polem vsake toliko časa vlečemo na plan bolj drastične primere. Eden lakšnih je ludi la-
te. Predsednik države .lanez Drnovšek in premier Anton Rop sta na primer maja prejela le tri četrtine plače prvega moža (Cankarjevega doma, šefice koroške lekarne, ali direktorja zdravstvenega doma v Dravogradu. Sedaj naj bi se z nekaterimi plačami v javnem sektorju pozabavalo računsko sodišče. Vendar pa b<v dimo pošteni. Nekaj preiskanih p^îdivjanih plač ne spremeni nič-esar,je le kosi za množice.
IXedťlja, 8. avgusta
Poletjeje čas lenarjenje in zabaven S sprevodom več kot 3.(K10 udeležencev skozi glavno mcsio Škotske se je začel največji festival umetnosti na svelu Frin-ge.
Sprevod, ki so mu pot utrli motoristi na [larlcy Davidsonih. ^e-dil pa jim je vojaški polk izEdin-bourga na ponijih, Že od leia 1976 začenja slovili festival. Na letošnjem, že 58. po vrsii, bo nastopilo več kol 25.UOO dudarjev, pevcev, komedijantov in uličnih umelnikov.
Je pa poleije tudi čas. ko pogosteje pogledujemo v denarnico. Povprečna mesečna bruto plača slovenskih žensk v letu 2002 je bila 225.078 tolarjev, za moške pa 11.119 tolarjev več. Največje razlike med spoloma so bile v zdravstvu in socialnem varslvu, najmanjše pa v kmetijstvu, lovu in gt^zdarstvu. V gradbeništvu je bila povprečna plača žensk večja za 38.700 tolarjev. Med petnajsiimi izpostavljenimi dejavnostmi so bile ženske bolje plačane le še v dejavnosti promet, skladi.^čenje in zveze, Skupno je bila sicer dejavnost z največjimi plačami finančno ptv sredniŠtvo, kjer povprečje znaša :^64.%2sit. najnižje, 157.885 sil, pa je bilo v gostinstvu. Kaj hočemo. 7.enske izkoriščamo že od praskupnosti in ni videti, da bomo to prenehali kar jutri.
Ponedeljek. 9. avgusla
Končate so se sezc^nske razprodaje obutve in tekstilnega blaga, trgovci pa so z izkupičkom
večinoma zadovoljni. Marsikomu je razprodaja vsaj malo popravila letošnje dokaj skromni> poleije. Trgovci bodo sicer že znižano blago p(">nujaJi še naprej, do pr<^daje zalog, večina blagovnic pa že ponuja iHJve kolekcije. Medlem pa tečejo priprave na bližnje volitve. Do sepiembra bo temperatura že skoraj pri vrelišču. Trenutno vročico dviga vložena interpelacija in cîdgovo-ri vladnih ministrov. Predsednik SDS-a .lanez Janša je dejal, da so ti v odgovoru na interpelacijo zgolj lektorirali njeno besedilo. .fanša ludi ugotavlja, da je vlada v.wojo obrambo aktivirala ce-lotcn aparat državne uprave. Ta diskusija bo še gotovo vroča. Sicer pa ljudi te dni tarejo bolj druge skrbi. Zaradi dopustov preluknjani domači proračuni, bližajoča .se šola ali čudno vreme. Orkanski veter je v Slovenskih Konjicah in okolici odna-šal kritino s hiš, toča pa je pustošila po poljščinah, v vinogradih in po vozilih, lludoje bilo na Bledu, veliko škode pa je bilo tudi na Kon>škem.
Kljub vsej naši tehnologiji in znanju nas narava, na.ša prijateljica, prepogosto grdo kaznuje. Posebej še tiste slabotne in revne. Število smrtnih žrtev zaradi monsunskega deževja in njegovih pcv sledic v Aziji seje po zadnjih podatkih povzpelo že nad 2000.
Torek, 10. avgusta
če se zaradi grehov že nekako izognel sodbi ljudstva, te na koncu vseeno čaka neizprosna smri. Nekdanji politični vodja bosanskih Srbov in obioženec haaške-ga Mednart^dnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Radíwan Karadžič je sicer Še iiv, menda pa je nedavno doživel hudo možgansko kap. Za njegovt> okrevanje baje skrbi izbrana skupina zdravnikov iz Srbije s sodobno zdravniško opremo.
Obeta se nov strakarski odmev. Zoran Thaler je namreč poslal predsednik uprave Simobil Vodafone. OpíJZicija že oá\t\ peresa.
Delavni smo, pa delajmo še več
Tiiiii mziskava, Id je zaje/a več evropskih držav, je jyoirdúa lo, s čimer se Slovenci že dalj časa radi hvalimo. Da smo delaven narod. Še po.^ebno, če île jemo lako delo v shdhi koi ludi mnaj delovnega časa. Naše ženske naj bi hile cefo najbolj delovne, lako ocena pa so si pri.s/idile Še fxjxebno z njihovo delfwnoJiljo kot go-sf>odtnje; moški pa z deli na vrtičkih. Ker je v lakšno oceno delavnosti zajelo tudi delo. ki ni plačano, ni čudno, da se Slovenci kljub lako priznani delavnosli ne moremo primerjati z drugimi ludi z ustreznim plačiJom za tako pridnosl. Ob iern se zdaj po.slavlja vprašanje, če naši delodajalci ne mislijo izraNli prav tako migod-nihf( podatkov o pridnosti Slovencev. Ce že tako n/di delajo, zakaj ne bi več delali na delovnem mesni In morda iz te^a ^omrice o tem. da bi pri nas podaljšali delovni čas. Sindikat iemu nasprotuje »že r hili*, delai'cipa se dejansko na take pfjbiidešespfoh ni.so odz\xi-li. Morda za zdaj mislijo, da.se delodajalci s lem le šalijo. A v hlastanja po večjem dobičku, ki ga nekateri vidijo le v še večjem privi ja nji t delavce\\ lahko vrag hilro \>zame Šalo, kot nekateri radi rečejo. čeprav nasprfjtniki podaljšanja delo\'ne^a Časa mahajo s trdnimi arpémenti: daljši delovni čas ho prinesel Še več bolniške, še več invalidov, odpiralo se bo še manj novih delovnih n^esi ...A kaj, ko tudi trdni arpimenti včasih nič ne zaležejo.
Za resnejše ra^)rave o takih predlogih ho verjetno več časa, ko se večina zaposlenih po dopustih vrne na delovna mesia. Zdaj namreč mnogi dvigujejo píxslovne rezuhale družbam kje na hn'aški obah ali v na.^ih zdrirvili.ščdi. Hezuliati kažejo, ái so ruiša naravna zdmvúišča leios znova dobro obiskana, pa Čeprav imajo ponekod take cene, da sijih mnogi Slovenci težko privoščijo. Ob lakih ugodnih reztdlalih naših zdravilišč pa se zadnji čas znova slišijo novi načni o ponovni ožiiitvizd'vvilišča v Rimskih Toplicah. Pred h-aikim smo pisali^ da vlada ni jTotrdUa dogçiwra z družbo Barsos, zdaj je bila v Uradnem listu objavljena že nova ponudim za naj-
em nepremičnin tega zdraviliškega kompleksa. Zdaj je že objavljena ludi najemnina (letno 4,5 milijonov, mesečno 375 tisoč tolarjev) y prav ru! najemniiii je padel prejšnji dogovor. Brezplačnega najema po novem zakonu o javnih financah ne iwznamo več. B<y mo videli, kdo bo do 6. .septembra poslal ponudbo na ta n/zpts. Bo med njimi znova Bamos, v katerega dnižbt je tudi zreški Uni-or? Tu se za lakšno sodelovanje menda Še vedno ogrevajo. Kljub lemu, da je Unior te dni tudi uradiw f)ostal lastnik smučamkega centra Krvavec. Us[yešno so odkupili delnice in .^e že pripravljajo na obnovo in s temna UsSpešen slart v novi smučarski .sezimi.
Na fyomembno opmvilo se pripruvljajo tudi naši hmeljarji, še posebno se) 'eda v Savinjski dolini, kjer mnogi kljub mnogúi težavam v preteklosti še vedno pfisegajo na zeleno zlato. Glavno hmeljar-.sko opra\ ilo so začeli s prazničnimi prireditvami, kise bodo nada-lje\'ale .ie vse do tedaj, ko lx)do pognuli stroje za obinmje i/i s^wt zaposlili nekaj delavcev iz sosednje dni^i držav, saj se naši brez-poselni za tako obiranje zlata ne zanimajo. Hmeljarji zdaj ťiť pogosteje zrejo 1' nebo, da jim kakšna ujma ne bi Še prej obrala pridelka. Letos namreč letina dobro kaže. To sicer še ne iX)meni, da bo enak tudi končni iztržek, a lažje je se\>eda proda jati. Če imaš kaj in če je tisto, kar imaš, dobro. In letos najbibiJo takol
Na dižavni ru\^ni pa smo še vedno priča politični nadalje\'anki »Interpelacija 1 'lade«- Vlada sama se na izzh^ ofx)zicije sicer še ni od-z\'ala, so pa pohiteli nekateri ministri i/i začeli zagovarjali s\'oje re-sorje. In nekateri na način, ki je vzbudil burno reakcijo vlagateljev interf>elacije. Še j^osebno se je z zagrenjeno duhovitosijo na račun sestavljavcev izkazal našjmančni minister. No, Uidi »ŠtHder\iix mu niso oslali dolžni. V.se .skupaj pa je bilo za mnoge kar dobro dopolnilo teh doptisiniških dni In dol)er uvod v pravi predvolilni čas.
m k
Gospodarska nevarna raz-meria
Vojko Strahovnik_ Bim.
V preteklih tednih smo bili priča kar nekaj medijskim in injormu-tix'nim poročilom o gmpodarskih gibanjih in dosežkih i» Savinj-.sko-šaleški regiji Večinoma so bile to imerpreiacije in odzivi na izdelano poročilo o uspešnosti ff:)spodnrskih družb le regije za leto 200.Í Z nekaterimi podatki oziroma reziiltati smo nedvomno lahko ZÁidovoljni. s celotnim stanjem st\'aripa verjetno ne. Poglavitni negativni trendi se pojavljajo na p<tdročjih dodane rednosti. produktivnosti in brezposelnosti (ki je skoraj za celo odstotno točko višja íxi slovenskega fxivprečja). predvsem pa je skrb vzbujajoče to, da se v primerjavi z leti nazaj pozitivna rast glede na .slovensko pov^jrečje zmanjšuje. »S/1X4 zaseda med re^jami sedmo mesto, kar je "zlata sredina" med trinajstimi gospodarskimi regijami.
Na seji, kije na ohmoC ni gospodatski zbornici sledila poročilu, so zbrani teptxlatke obravnavali in jih pi>skuši/li timesiiti v kontekst gospodarskih trendov v Sloveniji in v si-eiu ter v kontekst možnosti regije, da \pliw na trende razi oja. Zelo pomembna .i(\'ar. kije bila morda celo premalo izpastavljena. je izrazito slaba izobrazbena struktura v regiji. Saxinjska statističfui regija Je po podatkih iz popisa prebivalstva v leai 2002 šele na osmem mesiii (med dvanajsti/ni regijami) po deležii prdùxtilsn'a z visoko izobrazbo (5.57%). Ta delež je za več kot dva od.stoika manjši od slovenskega povpreJlja {7,87 %} in za več kot štiri odstotke za re^jami na pnih treh meMih. Tudi ožje gledano podatki ostajajo približno na enaki ravni. Če samo MO Velenje primerjamo z nekaterimi dnigjmi občinami, je delež visoko izobraženih Ijttdi v njej (6%) precej manjši od dnigih po velikosti rn mestnem zruičaju primerljivih občin: CeJje (9.3 %). Domžale (8.6 %), Kfj-per (8.6 %}. Kranj (10.2 %), Nova Gorica (9.3 %). Novo mesto (8%J. Še več, če se omejimo zgolj na mestna podrrfčja v Sloveniji, ki imajo nad petnajst tisoč prebivalcev, Velenje koi m&no sploh za.seda absolutno zadnje mesto med njimi, z daleč najnižjo stopnjo visoko izobraženih Ijiuli, tj. IL4 % v primerjavi z ostalimi mestnimi področji: Celje (17,2%), Koper (17.5 %}, Kranj (16,5 %), LjuNjana (24.2 %). Maribor (17.4 %). Nova Gorica (20 %}. Novo mesto (J9.6%) in Ptuj (16.1 Se^vda ni naključje, da Uuli j?ovpreČne mesečne plače v MO Velenje primemo zaosta-j a jo za zgmtj navedenimi občinami. Povprečna mesečna plača r MO Velenje je tako izmed krajev naštetih zgoraj primerljiva lez ravnjo plač v MO Ptttj, obe pa (v neto znesku) za okoli {)etnajsi lisočakov zaostajala za zgomj navedenimi Ob takšnih jxxlaïkih raz\'ojne možnosti n^je precej skromne. Na teh področjih torej nikakor ne moremo govorili zgolj o zaostajanju za a^ire^lnjo regijo z glavnim mestom.
Ihdročje Človeških virov je tako eno izmed najbolj problematičnih v xSA.ŠA regiji. Za izboljšanje stanja se bava morala .spremeniti u ah infrastiiiktiira in odnos do vseživljenj.'fkega učenja. Če si pogledamo analizo aktivna'iti in reztdtatov Tedna i'seživljenj-.^kega učenja v letu 200.\ lahko ugfjiovimo. da je imela savinj.ska .Uatfslična regija (takoj za gf>riško) največje Število prebrvalccv na izvajalca posamezne aktivna'ni i' tem tednu. To razmerje je bilo atdi do osemkrat slabše kol v najboljši regiji. Uezullatisopodobni. Če pogledamo razmerje med Številom prebivalstva in Številom aktivnosir. kjer po v.seJj kazalcih prav lako me^no zaostajamo. Če pogledamo Še z druge strani - ljudje, kise oblik vseživ-Ijenj.skega učenja ali nadaljnje^ izobraže^'anja ne udeležujejo, kot di/leč najpogostejši vzrok navajajo to, da nimajo interesa ali da so presiari (65 %). nato kot razlogi sledijo pomanjkanje časa (J8 %), zdravstveni razlogi (5 %). prewlika zai>o.'tlenost na delovnem mestu (4 %). družinske obveznosti (2 %). jxjmanjkanje denarja za izobraževanje (2 %) in oddaljenost izobraževanja oil kntja bivanja (I %). c^iali razlc/gi. kol so nepodpora deMajaka. nettstrezen čas izobrate^anja, fKtmanjkljiva izobrazba in jezikov' ne ovire pa so z deležem precej pod I % na repu te le-.stxice^
Kol eno izmed dejstev je bilo na sestanku ob obravna\i poročila izjHisiavljeno lo, da delodajalci nimajo dobrih izkušenj s tisiirrú. ki jih ixkšljejo na izobraževanje in stroške le tega krije za iwl za zaposlovanje. Ti sei'eAa povečini niso motixirani niti za pridobivanje novih znanj niti za njilunv/ uveljavljanje. Na regionalne ."sestanke oziroma posvete pred dokončnim oblikovanjem strategije razwja Slovenije in zakona o skladnem regionalnem razvoju bi lako kazalo povabiti ne samo ministrov za gospocUirstvo. evropske zadeve in promel, lemveč tudi ministra za šolstvo in predstavnike andragoškega centra ter lokalnih zavodov, ki se ukvarjajo s temi oblikami izobraževanja. Uhcpi bi se gotovo morali osi'edo-točfCi na popidarizacijo vsezivljenjskega učenja, da bi razbili sLibšalni fxlnos oziroma dojemanje, kije dolga leta počivalo ob pojmu "večerne Šole".	|
avgusta 2004
n^HlàS
Kljuke si podajajo Američani in Japonci
Na Pi'(^in()fioviiiku snujejo novo lazvojru^ priložiiostl - /adovoljiii s j)()sl()vaiijein lirc^iiiiskih podjeli) - Kmalu v lom okolju potniki Kasy jola - Vodni par k in Pikiria dc/cla \ (Iv oh loliti
Mira ZakoŠek
V čiisu. ko je bila vcOina delav-ccv Prcmogiwiiika Velenje na kolektivnem dopaslu. vodstvo ne pi^jva. Že dol^o íSéejo in udejanjajo nove pt«iovnc pri I odnosi i in ludi sedaj je lako. V zadnjih lelih so o)>likiwaIi mnt>ga IiCerin-ska podjetja in jim postavili cilj, da postanejo kar najbolj samo-slojniulorcj vse manj odvisna ;xi PK'mogovnika. /vone Es. pro-kurisl in v upravi odg<woren /a razvoj, redno spremlja njihovo poslovanje. Ob policiju je bilo dokaj zadovoljivo. y> V Premogovniku se zavedamo, da se bo v naslednjih 25 do 30 letih življenjska dob» iztekla in da je treba zagotovili nado-me.sl na delovna mesta. To nalogo imajo hčeriaska podjetja, ki vse bolj postajajo pridrui^cne druJ'be, saj se tudi naše lastništvo v njih zmanjšuje. Seveda pa ustanavljamo skupaj z drugimi partnerji ludi nove. S pollcinimi go-spcxlarskimi gibanji smo dt^kaj zadovoljni, prav tako tudi s ciljem, da so ic družbe vsako leto manj odvisne od Premogovnika. Seveda pa je ležav veliko, a lahko re<?em, da so obvladljive.« Siiu se, da ko te (vžave precej opazne y JITÁ?
wTo naše podjetje, ki/iiposluje 950 dclavcev je največje invalidsko podjei je v dr^iivi. Res je nekaj ležav. 1b pa predvsem zalo, ker smo v zaêclku leta izločili kar nekaj donosnih poslov v novo pťídjelje R(îP in prav lako so poire be v7dr/cvalno-invesiicijskih del v Premogovniku Velenje iz lc(a v Jeto manjše. Vsekakor je izjemen uspeh, da jim je uspelo v treh leiih(kosobiliSe JOO-od-slotno odvisni od Premogovnika) na irgu ustvariti veí kot milijardo tolarjev prihodkov. Menim, da so na dobri poli, da vzelo kratkem Času ustvarijo dovolj dobre rezultate.« Kaj pa Erico? Tudi tej kovnici vi-soko ixfil>raf0nih kadmv nvkafje najhtdjc. Orozi delavcem res ^e-liko odpitsxûnie? »Ta ekološki zavod ima res kar nekaj težav, predvsem tlnanCnih. Kar 6.1 delavcev zaposlujejo, ti pa st^ i>dvisni predvsem od irgov Šaleške doline. V zadnjili lednih .smo z novim vcKlstvc^m veliko naredili, da bi dobili pivsle ludi drugod, in mislim, da smo na dobti poli, da jih ludi bomo. /acnkral o odpuščanju ne razmišljamo. Smo pa skupaj s sindikatom določili kar nekaj akuvnosli, da znižamo slroškc, med drugim smo /nižali delovni čas s 40- na
.Vvurnega.« .V poslovanjem Oosia ste zfldo' voijnije pa prav sedaj zeh i-elt-ko priptmih, da sfe se loiili pre* rtove hdiinje restavracije Jezjero ravno v času sre/ovne)>a prven» stva i\avig<2? »Vem. da čas ni pravi, a kuhinja je bila resnično zelo zelo zastarela in inšpekcija nas je na lo že dolgo opozarjala. Tako lahko rečeni, da drugi izbire nismo imeli. Bo pa po obnovi gostom za-gol<ivljena ponudba iz S(^dobne kuhinje, poleg lega pa bt)mo uredili pt^eben vhod za nočni lokal, ki mu .skalimo dijli v btxioče novo vsebino.« Sa p<MÍr<Kju turîz/na načrtujete eno veiiko nafožJ>o, dozidavo hotela Barbara r Fiesi. Kaj tiO' oieravaie narediti? »Že sedaj smo z obiskom zadovoljni, saj ima hoiel sodol>cn bazen. savno in lilnes center. To nam omogoča zapolnitev celoletne turistične sezone. Zdaj b(v mo hotel nadgradili, povećali zmogljivosti, povezali posamezne dele hotela med sabo, predvsem pa zgradili proslore za velneš centers sodobnimi savnami. I/ teh prt»iorov ho omog^íčen neposreden pogled in izhod na morje.«. Zelo drvto ste lani startati v raZ'
voj rekreacijsko^nristične^ ct'«-tra Crolie in dobesedno preniahii» ligoro. Zimska se^iina je hita dobra. posamez/ie pimiatijkljivosti
Zvone Es, prokurist v upravi Premogovnika Velet^je, za-do/žen za razvoj: »Idej je še veliko, mnoge že konkretizi» ramo.«
so vam zadm'oljni gostje sprefde' dali. ZÂaj p,a kot da je skn* poj malo zastalo? »Res smo obljubili, da bo že naslednjo zimsko sezono ptwlavlje-na štirisedežnica do vrha Starih stan. A taprojeklje linančnole pretežak in ga bomo uresničili v dveh letih. Domo pa (projekte za to žc pripravljamo) poslavili
dvosedežnieo na sedanji Revčki, vlečnico od lam pa premaknili na Moravo, kjer bomo pridobili lahko smučarsko progo (ta jc na Gol teh zelo manjkala) za otroke in smučarje začetnike. Na novo bomo postavili gostinska lokala Pri treh plotih in na Slarih Slanih. V letnem čiisu lahko obiskovalci občudujejo Alpinelum, kjer smo skupaj s strokovnjaki Mo/irskega gaja za&adili žc vis^^kogorekili rastlin (radi bi jih več kol tOOO). Na (ioltehje izjemna naravna danost, ki daje neizmerne možnosti za sprehode, pa tudi kí^ílesaijenje.« Na piuiročju tnrizina se v.ve holj povezujete? »Oblikovali smo turistični ^ozd in uspeli píxlpisijii pogodbo z angleškim Ca*^ .letom. Ravno zd:ij pripravljamo konkretne ponudbe in v kratkem pričakujemo v tem tîkolju ludi prve gosle. Cc združimo moči, je možnasti res veliko, lako kulturno-zgodív vinskih kot športno in rekreativno zanimivih lako s prolcsit>nal-nimi kol amaterskimi ljubitelji turizma in narave.« Vetike ambiciji' imate Uuli na p<>-drocju rekreacijsko'turisticnefia centra JezfTO. Ste na tem podmîjit Že pres'ief^i samo ž^lje? »Vsebina je dogovorjena in računam, da bomo imeli prve mesece prihodnjega leta ludi vse ptMrebne projekte. Uredili želimo vodni park. družinsko adrenalinski park in Pikino deželo.
Te dni smo nabavili majhne Č-olničke, s katerimi sc ho mogoče vozili po jezeru, prihodnje leio pa bomo uredili tudi kopališče (doslej ni urejeno in se obiskovalci tudi kopajo v jezeru na lastno odgovorn<TSt). Seveda pa iščemo tudi soinvestiuvje, najdlje v dogiïvorih .smo z ljubljanskim BTC. Aktivnosti so zastavljene lako, da bi naložbe sklenili v dveh do treh letih.« Zelo resne načrte imate tiuli na računalniškem področju. Z njim se uh arjata kar dve va.^i podjeJ' ji. M2M naj hi ptmiemhno pose-fda na celoten trf* hivšejn^sla' vije?
»Podpisali smo pogodbo s trenutno sve lovno ^Vvezdo" soltwe-ra OAD iz USA, ki jc namenjen za píxijelja serijske proizvodnje. Je poznan kot cenovno ugoden in 7 bjemm) možnostjo hitre im-pementacijc.
Uvajamo ga v celotnem Pc^lov-ncm sistemu Premogovnika Velenje, dogovarjamo se za nekaj velikih poslov v Sloveniji, vsekakor pa smo njihov generalni zastopnik za cclolno |'Kxirt5Čje bivše Jugcwlavijc.«
bna/e v rokavu Še kakšno idejo? »Imamo. Med drugim smo v teh dneh gcjstili Američane in Japc^n-ce. Upam, da bom Že v kratkem lahko kaj več povedal ludi o teh pasi i h.«
Proizvodnja Gorenja 16. avgusta tudi v Šoštanju
V (joraijii so (l(Havoe za si roji zanionjali vzdiževal( i -profirania Mekoni in IP(; selijo v Sošlanj - Za vzdrževalna in ol)no\itvena dela 150 milijonov tolarjev
Mira Zakošek
V Gorenju so v zadnjih pelih letih prenovili vse naprave in uvedli sodobne telinologije, lako da letos v ča.su kolektivnih dopu-.slov ne izvajajo večjih invesiicij-skih del. Vseeno pa jc v teh dneh v njihovih proizvodnih halah, koje večina delavcev na dopustih m lako bose do konca tega tedna, zelo živahno. »A dela potekajo zelo umirjeno
MALA ANKETA
»în velik plus za industri[o, ki se vroča v Šolanj«
Šoštanj jev zadnjih letih vse bolj zamiral, zdaj pa se končno kažejo boljši časi, ko v mesiu gradijo novo šolo in se lam odpirajo tudi novy induslrij.ske pri-ložniwli. Včasu letošnjih kolektivnih dopustov se je Gorenje odločilo, da del svoje proizvodnje preseli na podix-)čje bivše [o-vame usnja, ki so ga ludi lepo uredili. Po več kol enournem sprehajanju po mestu nam je le uspelo najti nekaj Ši^tiinjčamiv, ki so bili pripravljeni povedati, kaj o tem mislijo in kakšne pri-iožjiosti vidijo za njIh<wo mesto.
in jih bomo vcčincwa lahko opravili v rednem delovnem času. Prejšnja letaso morali vzdrževalci delali cele dneve. Zdaj je to hcjlj izjema kot pravilo, in sicer takrat, ko sodelujejo pri obnovitvenih delih tuji strokwnjaki,« prvi vt^d-ja Vzdrževanja Pťler Kobal. ('as. ko delavcev ni za stroji, vzdrževalci Gorenja žc tradicionalno izkoristijo za temeljit pregled vseh sU'('»jev in naprav, Vse
kar je potrebno, zamenjajo in u.sposobijo, da bo pripravljeno na uresničevanje visoko zastavljenih načrtov vse do naslednjega remonta, ki ga načrtujejo v času bt>žično-novoletnihprazni-kav. Na delu je od ISO do 28(1 domačih vzdrževalcev» pa ludi veliko delavcev Orcxijarne in (to-renja Indc^p (ta dva kolektiva nimata kolekiivnegřt dopusta), ki nameščajo oziroma testirajo no-
'IVreziJa Zajc: »/di se mi zelo dobro, da so se v Gorenju odločili za ta korak, saj v Velenju nimajo več prastora za širitev, tukaj pa je biJ lako lep in prazen pr(5stor. /daj je vsekakor veliko boljše, kot je bilo. Lepo so uredili, pa tudi za mesio bo dobro, če se bo razvijalo. Mislim, da ni nihče pnHi lemu, vsaj sama ne poznam nikogar.« Stefan Urh: »O tem ne morem veliko red, je pa gotovo res, daje ta korak dober za mesto in za ljudi. Verjetno je ludi samo področje boljše urejeno, kol je bilo prej, ko je tam stala Tovarna usnja.« Irena Žnidar: »Že nekaj časa se nisem sprehcijala po tistem področju, ampak vem, kaj se tam dogaja- Mislim, da je odločitev zelo dobra, ker bomo
morda listi, ki smo cřit ali brez službe, dobili kakšno delo. Dobra pa je ludi za mesto, ki lahko nudi nova delovna mesta in se tudi industrijsko razvija.«
Andrej Vovk: »Jaz mi.sUm, da je prav, da se industrija vrača v Šoštanj, sploh pa je bilo lo področje v mestu '"odveč" in je dobro, da se je lako izteklo. ( C se tam ne bi nič dogajalo, bi se slej ko prej vse sesedlo. Pa tudi ljudje bodo imeli korist od tega. ker bodo videli, da se mesto razvija, in našli Še kakšno zaposlitev, Ja/vidim v tem samo plus.«
mk
vo opremo predvsem v programih praino-pomivalnih in hiadil-no-zamrzovždnih aparatov. V programu kuhaInilt aparatov si^di med večja dela obnova stiskalnice, vgrajujejo pa ludi novo linijo za proizvodnjopečic. Vce-loti HO obnovili tudi peč za l>elo emajliranje, kije nemoteno obra-Kwala ski^^aj desetletje, zdaj pa se ji visoke temperalure, ki dosegajo 8011 stopinj, že resnično zelo poznajo. Program I iladilno-zamrzovalnih aparatov je bil tehnološko komiijda prenovljen, a ga že dopolnjujejo, insicerz novo proiwodno linijo za ohišja aparaiiw širine 600 mm, ki jih bodo •/ jesenjo uvedli v proizvcjd-njo. à: pt^i'îej živahno je v obratu pralno-su.šilnih aparatov, kjer je pred dvema mesecema slekla proizvodnja povsem nove generacije aparatov (pralnihsirojevz obrali do 201)0, kar je največ na .svetu). Seveda so lo proizvodnjo budno spremljali, zdaj pa odpravljajo nekatere pomanjkljivosti. S temi aparati, ki dosegajo tudi višje cenovnc razrede, noj bi že do konca leta zamenjali vse dcv sedanje obstoječe. 7/iio živahno jc tudi na mivem Gorenjevem proizvodnem kompleksu v Žt^lanju. 16.avgu.slabo tam žc slekla redna proizvodnja. Vse skupaj na zunaj sicer deluje .še kot gradbišče, a videti je, da mislijo resno. Hala je lP(Vju Ciralika je že povsem urejena in konec prejšnjegii ledna so vanjo že nameščali stroje. Prvič ,se dogaja, da bo proiTvodni prostorv nadstropju, celo v dveh. **Kon-strukcije s<i lako mitčne« cb s leni nismo ifiieli te&iv. Prednost {)a je tudi, da so prostori odtířno i/olíraní in so tudi v tej pi)letni
Vodja vzdževanja Peter Kobal: "V 14 dnevih bomo za vzdrževalna In obnovitvena dela porabiti 150 milijonov"
Tehnologija proizvodnje nove generacije pralnih In sušilnih strojev Je zahtevna, plastiko obdelujejo pri natančno 8 stopinjah « na stiki montaža hladilne opreme.
vročini h la d nI," pravi Peier Kobal. Kompleks je velik in ga v prvi lazi še nebodo vceloti naselili. Razprostira se v treh elHžah, v v.saki pa je več kol 600 kvadratnih metrov. Poleg Grafike IPC* (izdelujejo predvsem navodila za aparate Gorenja) K> lam še serijska proizvodnja Mekom, med
drugim pa bodo lu izdelovali tudi vrata visokokakovostnih hladilnih aparatov, ki jih izdelujejo predvsem za ameriško iržišče. Za vzdrževalna in obnovitvena dela (brez si roško v selitve v Šoštanj ) bodo vzdr/evalci Gorenja porabili v štirinajstih dnevih 150 milijonov tolarjev,	■
GOSPODARSTVO
Potrebne bodo korenite spremembe
I\a Savinjsko-šalcski gospodarski zbornici so zasnovali široko javno raz[)ravo o razvojni stralofiiji Slo\'cniic- Jesotii sc l)0(}() na lo lonio p()í>ovaí jali z ininislri za ijospodarsuo, evropsko zadeve Ivi |)ronK»x - Šc bo^alejši i^roj^rani 7. sreranja gospodarstva
Mira Zakošek
Savinjsko-Saieska območna gospodarska zbornica jc žc doslej spremljala gospodarska gibanja v okolju, ki ga pokriva, [cuts pa so jih posebej poglobljeno analizirali, saj ugotavljajo, da Ic primerjave s prejšnjim Ic-lom niso dovolj, da jih jc ircba opravili za daljSc časovno obdobje. pa tudi z drugimi, Jc posebej aspei^ncjSimi. In koso jih lako primerjali, so priSli do spoznanja, da ni vse lako lepo, kolje videli na prvi pogled. O lem smo sc pogovarjali y direkiorieo Savinjsko-Šaleške območne gospodarske zbornice Alenko AvherSek. Na prvi pogled hi lahko bili v savinjsko-Salc.^kem okolju zadovoljni?
>»Rcsje, saj so na^c giwpodar-ske družbe poslovale bis l ve no uspešneje kol Ido prej. Dobiček jc višji za 52 odstoikov, pri tem paje vsekakor razveseljivo, da jc vse več tudi malih gmpodarskih družb, ki ga izkazujejo.«
Kaj pa z/iskrhljuje? »Dodana vrednosl je eden naj-pomembncj.Ših kazalccv usj'vešnosii v razvili Evropi. Tudi mi ji sledimo řc nekaj lei. V primerjavi s prejšnjim obdobjem nam je nara.sla. Vendar pa smo la podatek primerjali s slovenskim ptwprcčjem. Leia 1997 smo bili za iri odsioike nad njim, lani pa za celih desel odstoikov pod. To seveda pomeni, da je regiji kot celoti v sedmih Iclih dodana vrednosl v primerjavi s slovenskim povprečjem padla kar za 13 odstoikov,« Fa vtítidar se nekaivra naša podjeijo. nnid njimi izyoT^ti* ki in šc zlasii Gorenje, ie lahko primerjajo z mjraz-yiti^sim'û >»NaSc gospodarstvo delimo na tri večja podroCja, energetiko in rudarstvo, predelovalno industrijo in ostalo. Zelo velik vpliv na to, da je na§a produktivnost toliko padla, imata rudarstvo in energetika, ki vsa le-
ta izkazujeta i/gubo, ki jo imenujemo sistemska izguba, saj gre za državno regulirane cene. Naj pa poudarim, da je doda-
AlenkB Avberšek, direktorica Savinj-sko-saieške območne gospodarske zbornice:»če bomo hoteli biti konkurenčni in evropsko primerijívi, bomo morali marsikaj spremeniti.«
na vrcdntwl padla predvsem zaradi prevrednotenja vseh sredstev v rudarstvu in ener^tiki (računamo jo iz neto čistega dobička oziroma izgube, amortizacije, terjatev, odpisov, in če se zaradi zni?.-anja va'dnosti zniža amortizacija, jc ludi dodana vrednost nižja). To je podatek, nad katerim se bomo morali zamislili in ludi v pomembnem razvojem projektu Strategiji razvoja Slovenije to področje drugače zastaviti. Menim,
fda je nesprejemljivo, da so podjetja, ki zagotavljajo Slíweniji tretjino energije, pogosto pa ludi več, sistemsko v izgubi, celo naprej načrtovani, po drugi strani pase ravno v tej panogi ustvarjajo na ravni države veliki dobički. Će hoče bili regija konkurenčna. konkretno pri razpisih za evropske strukturne sklade, je Ac kako pomembno, ali jih prijavljiijt) podjetja z bilančnimi izgu-
bami ali dobički.« Presenetljiv je tudi podatek, da naj hi ieimt okidjti v zffdnjih sed" mih ieíih pripadlo kar 31 iHÍ.st<M' kov novih zopostilev? vsekakor drži> preverili smo ludi v podjetjih- Ireba pa jc poudarili, da gre to ludi na račun regij, ki so zaposlenost zmanjševale. Tukaj smo jo torej pwečali, žal pa temu indek-.su u.spešno.^t ni sledila.« 'Aeh pttfilohljeno ste se to/ili ludi ohravnav'e Strai€f>ij€ raz^'fya SiO' venije.
»Gre za izjemno pomemben in obsežen dokument. Predvsem pa mislim, daje Sloveniji zelo potreben. Prav zalo bomo o njem Sc govorili. Jeseni pripravljamo kar nekaj aktivnosti. Pravzaprav smo se tudi zato letos lako poglobljeni lotili analize gospodarskih gibanj. Na osnovi ugotovljenega je treba zastaviti konkretne ukrepe, kako bomo uresničili najpomemb-nej.^i cilj, dosegli povprečno evropsko razvitost do leta 201?.« Do izdelave predloga pa ste ven* dar hili zelo kritični? »Mislim, da je lo tudi prav. Ocenili smo, da so predvideni ukrepi premalo konkretni, predvsem pa bistveno preveč sektorsko obarvani- Odražajo skupno slovensko »bolezen«, da smo kot družba premalo iiuv
vaiivni, veliko premalo komuni-ciramo, se ne povezujemo, predvsem pa nismo pripravljeni iskali skupnih rešitev, /e pri vzgoji mladih nam manjka več pozitivnega razmišljanja.« Razpravo hosfe torej nadaljeva-H v je^s-enskem času? »Kar nekaj aktivnostiže načrtujemo. med drugim poglobljene razprave, ki sc jih bosta udeležila oba velenjska ministra, dr. Matej Lahoviiik, Milan M.-Cvik 1er minister za promet Marko Pavliha. Ureditev bolji>e cestne povezave do avtoceste je namreč ena naSih najpomembnejših nalog.« Ena pomembnih aktivnosti vaše zbornice je nagrajevanje naj* tispešnejsih inovacij. Tudi letos sle objavili razpi-K'-^ »Vesela sem. da smo s to aktivnostjo dodobra razgibali inovativno mišljenje v mnogih delovnih okoljih in da je vsako Icio več prijav. Prepričana sem, da bo tudi letos tako. Razpis zaključujemo konec mwembra.« Dobro sf) zoèivela srečanja ma» U^a in velikega gospodarstva. Letošnje bo že svdnuK Kako se pripravljate nanj? »/nova bomo inovativni. Gost ili bomo slovenske grozde in s lem-skuivali pripraviti velikim sisiemom bolj organizirano ponudbo malih.«C	■
Rešuje jih gradnja za trg
Vesradovi koraki vse Ij'dnejši in zanesljivejši -(lo kon( a lela povsem zasedene - Še vedno pi
(Gradbena sezona \i) na visku - Zinofíljivosli 'ecejšnje likvidnosliie ležave
Mira Zakošek
Delničiirji Ve^rada so hili na skup.^čini, ki sojo naintinill predvsem oceni lanskih p4)slt>v-nih re/ullalov, zadovoljni. Povsem so namreč izpolnili pričakovanja in ustvarili 150 milijonov tolarjev hilančnej^a dohička. ki pa s« v celoti prenesli v letošnje poslovno leto. Na to je v največji meri vpliva* la ^radnjii /a trj). ki postaja vedno holj pcmiembna in bo po besedah generalne direktorice Hllde Tovi^ak zavzemala tudi takšno mesto. In k^J gradijo po sisteniii gradnje za trg v tem času?
»Začeli smo s stanovanjskim blokom na Selu v Velenju. Gradnja poteka zelo dobro in bomo stanovanja oktobra leut> že predali investitorjem. 42 sta-
novanj gradimo v Mozirju, 31 v Celju, uspeli pa smo kupili ludi zemljišče stare drogerije v Sii^ki v Ljubljani, kjer bomo gradili 117 stanovanj izključno za prodajo. Zemljišči za poslovno-stanovanjsJca objekta pa smo kupili tudi v bližini BTC-ja in Astre. Res sem ve.sela, da je gradnja za irg lako uspešna, saj so bili mnogi, ko smo jo zastavili širše, zelo nezaupljivi, Seveda pa bo pravi finančni učinek viden, ko bomo objekle prodali, najbolj izrazilo pa v nekaj letih. To mislim, da je največji uspeh vodilne ekipe Vc-grada.« 1'^asih ste si zfilo Uieli, da hi vam uspelo ssklen iii pi>fif}dbo za grad' njo objekta, vrednega več kot mi* lijardif tolarjev. Ttuli la cilj ste Zfiaj ie več kot uresničili? »Res je. Tako veliki dijekti so ž-
gorenje
Klimatske naprave
mot. tvoj. <loni.
v


. V i-

'lel.: 03S9919 44 w. g< ) ven i e - com
eljavsakcga gradbinca, Trenutno gradimo veC takšnih objektov in zelo vesela sem, da jih bomo većino v predvidenem roku predali v lelosnjcm letu. Za našega standardnega investitorja -Spar - uspešno zaključujemo drugo Ln tretjo fazo prenove (-ity parka in računamo, da bomo z njimi še sklenili kató>cn posel NaLctalSki ulici v Ljubljani gradimo poslovni objekt, vreden 1.8 milijarde tolarjev, pridobili smo gradnjo Srednje zdravstvene Sole v Celju, osnovne .šole v Šoštanju, Cirkovcah. Dragomlju, V Kopru gradimo za republiški stanovanjski sklad poslovno-staňíwanjskl objekt (1.7 milijarde) -.-« Začenjate pa tndi novo dejavnost, domsht varstvo? »U.stancwili smo novo podjetje, ki bo skupaj z občino Horjul zgradilo dom za varstvo 110 siarej-Ših občanov.« Frec^^i del srojih prihod' kov ustvari Vegrad na lu* jih trgih. ^ zlasti na Hn'ašketn, kjer imate tudi svoje podjetje? »Zelo uspešni smo na hrviiškcm trgu. Med drugim v Samoboru zaključujemo gradnjo zelo lepega in velikega (kar 18.00(1 kvadratnih metrov) trgovskega centra velenjske Ere. Zgradili smo ga v roku in mislim, da tudi zelo kvalhetno, tako da računam. da bo investitor z nami zadovoljen. Na tem trgu smo
redno prisotni, saj gradimo za dva velika investitorja - Gelro in Landkauf. ib sodelovanje tudi nadgrajujemo s projektiranjem. Dogovorov je še veliko in upam, da bomo posle tudi skle-
Oirektorica Vegrada Hfida Tovšak: »Gradnja za trg je nap/ečji uspeh vodstvene strukture.«
nili. Vsekakor bomo za letos načrtovani obseg dela na Hrvaškem presegli." Kaj pa drugi trgi, na katerih sle zadnja leta veliko delali. So se razfnere na njih po vstopu Slove' nije v liV spremetiile? »Nemčija za nas ni več tako zanimiva, stalno pa smo prisotni v Rusiji.« .SVi.vi se, da imate precej težav s pridMtvijo iisireziiih gradbenih
delavcev. Se posebt^ zdaj. ko je težko dohiti delovne viz£ za delavce iz ftekdanjih jugoslovanskih republik? »'/al med Slovenci skorajda ni zanimanja za gradbene poklice- Večino moramo tudi sami u.sposobiti in izšolali. Odvisni smo od delavcev, ki prihajajo od drugod. Največ, in lo zelo dobrih delavcev, smo doslej dobili iz bivših jugoslovanskih republik. Zdaj se jim je pridružilo kar nekaj Slovakov. Vzhodna Evropa bo verjetno naš trg delovne sile ludi v bodoče. Seveda pa upamo, da se bodo razmere na področju izobraževanja v Sloveniji spremenile in da se bodo ludi domačini odležali za te trde, a vendar zelo lepe gradbene poklice.« Kl/ub temu, da itmte potne nfke dela, da posUijete z do' hičkom, pa se Še naprtj (dui* datez likvidnostnimi (ezavO' mi?
»Res so te hc vedno hude in moram se zahvalili našim dobaviteljem in po-dizvajalcem za potrpežljivost in razumevanje. V našem poslu je treba veliko delali na zalogo, še po,sebej na področju gradnje za trg, ki jo je treba v celoti slinancirati od začetka do konca, do denarja pridemo Šele, ko objekte prodamo. A stanje se izboljšuje. Dejstvo jc, da preteče kar nekaj časa, predno se tako veliko podjetje, kolje Vcgrad (v letošnjem letu računam, da bomo ustvarili kar milijard tolarjev prihodkov), izkoplje iz likvidnasi-nih ie:^av.« y kratketn boste spre/nenili s-e-dez podjetja? »Res je. Kupili smo prostore podjetja ATM v poslovnem objektu na Starem trgu v Velenju, kjer je sedež našega Projek-
tivnega biroja. Tja se bomo selili prihodnji mesec. Na tej lokaciji je Vegrad pred leti Že imel poslovne prt^siore. Naj pa povem, da bodo precej manjši od dosedanjih in da se celotna uprava reorganizira- Sedanje prostore na Prešerne^ 9 pa bomo prodali.« Težav, ki ste jih prebrodili zodnja leta, ni bilo malo. Navsezjadnje sv pod njimi klonili nekoč mno» go večji in uspešnejši od vas. Kant pa se pravzaprav uvrščole med slovenskimi graditelji v tem trenutku? »Zagoiiwo smo na pcidročju visokih gradenj enc^ največjih slovenskih podjetij in to hočemo ludi ostati. Nc predvidevamo pa kakšnih posebnih širitev, Ocenjujemo namreč, da smo lahkovsedanjem obsegu organizacijsko, tehnološko in poslovno uspešni. Zelo sem vesela. da .se nam je v zadnjem obdobju pridružilo precej perspektivnih mladih strokovnjakov s področja tehničnih in gradbenih znanj. Med drugim .se je pri nas zaposlil doktor znanosti s področja gradbeništva, ki en dan v tednu tudi predava na gradbeni fakulteti in lako tudi nepovsredno prenaša sodobne dosežke v naše okolje.« In kaj pravi, ste teimološko do* volj pos^nloMjeni? »Moram reči, da tehnoloških pmodobilev kljub težkemu gospodarskemu stanju zadnja tri leta ni.smo zanemarjali. Še posebej smo sodobno uredili žele-zokrivnieo, ki je vitalnega pomena v podjetju. Prav tako smo vložili veliko denarja v sodobne žerjave, vlačilce, aviomešalce ... A to je bilo vse skupaj bolj gašenje požara- Ć^ka nas lorej načrtna tehnološka prenova. Še pasel>ej v obratih Vemonta in Lesne.«
12. avgusta 2004
n^HlàS
Zaradi prostorske stiske letos manj udeležencev
Na 10. rćiziskovalnoni liil)()rii v Šentilju pri Velenju manj udeležeiK ('v i/ cole Sl()V(^iiije - Pvi (J<iu nekoliko ver po/oriKxsli ležavani koíikrelneíía okolja -Zbornik pix^dvuioîna maja ali jtinija prih(Hlni<* lelo
fazana Podgoršek
InšliUil /a ekološke ra/lskavc ericoh^ Velenje ho v dneh od 14. do 21. avgaslii drugiC zapored všenlilju pri Velenju pripravil Ifi. raziskovalni labor. V primerjavi z laaskim bona njem so-deiiîN'aio nekaj manj udclcřon-ccv • ianl jih jc već kol lelos od 75 do 80, od lega bo približno 20 mcniorjev. »Pto%íot\ na podružnični Soli. kjer bomo nasia-njeni, so premajhni za večjo skupina Ce bi v/trajali, vsem ne bi mogli zagotovili primernih delovnih pogojev,« je v pt>govoru pojasnil Tiizlogc vodja lahora KJe-
Mp/ca Ževart, pomočnica vodje tabora: »Štipendisti Ziosovega sklada bodo prišit iz vset) območnih enot Zavo» da RS za zaposiovanje.«
luen Kotnik. Mladi, predvsem b()do lo /oiM^vi šiipendisiubodo Í7 vseh krajev po Sloveniji. Nc-kiileri mod njimi so na lovrsini obliki druj^enja s kiirialnim
Klemen Hotnik, vodja tabO' rs: >yletos se bomo malo več ukvarjaii s težavami v konkretnem okotju,»
delovali, manjka skupina pa sc boz dejavnosljiî sc/nanila lokral l^rvii.
Većjih sprememb rtim predvideli. LMelc^cnci bodo ra/iskovTiii v skupinah, ki jih h<xlo razdelili na dru/^b oslov ne, naravoslovne in umetniške. Njihov delovni dan bi) sestavljen iz dveh dekw: delovnega (od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure) 1er družabno zabavnega. Med glavnimi postranskimi dogodki je Kotnik omenil županov pršut, ki .se bo »zgodil«
v nedeljo zvcćcr, krsl novih udeležencev, športni dan 1er zaključno prireditev, na katero bcv do p(5vabili starše udcicřencev, sponzorje in še nekatere druge, »ie^ko bi rekel, da bomo pri delu namenili kateremu podredju posebno pozornost. Morda .se bomo malo vcČ ukvarjali s tei^avami v konkretnem okolju. Delo naših raziskovalcev bodo lahko s pridom uporabili snovalci kakšnih drugih Aiudij.« Ob koncu dvoletnega gostovanja vencm kraju udelcićenci raz-iskiwalncga tabora i/delajo zbornik, v katerem objavijo rezultate raziskav in druge zanimivosti okolja. Tudipo leloi^njem taboru jih tJaka la naloga. /l>ornik naj bi predvidoma i/.^'l maja ali junija prihodnje lelo. Po iK.scdah Mojce Ževart, po-m(xnicc v(xlje tabora, je prcýckl finančno dokaj zahteven. Iwedli gii b(xlosponK)čjopokroviteIje\'. Cîlavni je /avod RS za /apc\>lo-vanje, ki Štipendira zois^^vce, p<v memben je ^ Urad za mladino Republike Slovenije, zelo jim po-magala Mcsina občina Velenje in ŠoŠtanjske termoelektrarne, precej pa je manjSih pokrtM-leljev,
Klemen Kotnikje prepričan, da bodo raziskovalni labor pripravili tudi prihodnje leto. Kje, za zdaj j>e ne vedo. po vsej verjetnosti v Šaleški dolini.
■
Delo z rokami je umetnost
lijor li<itior /ivi z Ioik i in i^lino y.c skoraj 20 lel
Vesna Glinsek Mojca Hrajnc
Prcj^ji leden smo vam predstavili enega redkih gospodov, kise še ukvarja sstaro obrtjo. Mislili smožc, da jcediniv naši okolici, pičlem pa smo.se spomnili, da obstajašc nekdodrug-IgorBailor, lončar, ťlovek, ki tlela z rokami.
Taksno delo je danes umetnost, ki jo izvaja le Se malokdo. Kdo sploh danes Se potrebuje Ic^nčar-
\
^ (
Pred našimi očmi Je z goiimi rokami takote obiikovai ma* Jolko.
ja ob vseh modernih snweh, ki "zmc^rejoveč"? Igor Dahor očitno ne misli tako. lončarje 9c približno 2(1 let, v TopolSici pa dela 11 let. Izdeluje različne in zanimive stvari: domače vrče. gospodinjske posode in okrasne predmete» med katerimi so .še pi^sebej priljubljene vaze in metuljčki. Bahor pa ni ves čas zaprl v svoji sobici, kol bi lahko
mislili, jc tudi animator gostom term, ki jim enkrat tedensko predslavi svoj poklic. Pa to še ni vse: na Univcr/i za tretje življenjsko obdobje organizira lečaje
Tudi za lončarja prave šole ni. Spel obrt, ki propada. In res, dnevno se pri njem oglasila le kakšna dva gosta, zato ima sklenjene dogovore tudi s cvetličar^ nami, ki pnxíajajo njegove izdelke. Sicer pa mojsler dela ludi za protokol, kar mu je gotovo v čast. Vpoklicu prepr^îsto uživa,
Igor Bahor: »Vso posodo si naredim sam»
lončarstva, ki so vedjio bolje obiskani. Svoje znanje rad deli z drugimi, saj ga je med drugimi ludi pridobil. Na začetku .svoje kariere je veliko pcnoval in sodeloval z etnologi, arheologi in drugimi znanstveniki; v ZDA je na treh mestih obiskal tečaje, kjer se je naučil različnih delovnih tehnik. Njegovo glavno orodje i5e vedno (xsiaja vrelcnt), sicer pa izdeluje I udi predmete iz plošč in keramike. Bahorjcv delovni danse prične zjutraj ob 8 h, ko pride v delavnico in najprej preveri .stanje v jieči. Ce jc vse v najlepšem redu, začne ob-likwaii, izdelek saši, napol suhega okrasi, žgp, barva, barvno glazira in ga na koncu še enkrai žge v peči, lokral pri temperaturi JO.^0 stopinj.
saj mu daje mnogo moi^nosti ustv*jrjanja. Tudi zase rad ustv^ir-ja, vse posode, ki jih ima doma, so njegovo delo. Se pi^'l'iej je navezan na vazo, ki jo je izdelal po indijski tehniki, ki jo jc spoznaval v Ameriki. Tudi sicer je pravi mojster, lani je ko\ keramik nastopili vfilmuo.starihslo-vanih in sam ugotovil, iz česa so v5. stoletju izdelovali vaze. Na to jc še poseliej poni'wen. Naredil je eno takšnih vaz. in kol pravi, je odlična kopija, Prepričanje, da bi jo tudi arheologi zamenjali za pravo.
Lončarstvo nudi ogromno motnosti izraî^anja, ustvarjanja in stika z ljudmi. A v tem hitrem tempu življenja le še malokdo vidi, da kaj taksnega še sploh obstaja . ..^koda!	■
Njen moto je iskrenost! Obdan S kaktUSi
Ksenija Podlosnik, znia80\alka akcije Supei' nova niulll talents, začenja svojo pcnsko kariei'o
V^sna Glinsek
Ksenija je mlado Šestnajstletno dekle, ki obiskuje trgovsko šolo na Šolskem centru v Velenju. Pred časom je v revijah in časopisih zasledila reklamo za avdicijo Super nova multi talents. Izbirali so najboljšega pevca, igralca in najboljši lotomodel. Med samo avdicijo je spoznala veliko novih ljudi, pridobila sije mnogo prijateljev, znancev. Konkurenca je bila zelo mt^na, sama pa je navijala za Jaka, njenega zelo dobrega prijatelja. Dodala je še, da vedno ni bilo tako rožnato, saj je bilo ozračje zelo napeto, poleg t ega je pri nekaterih opazila ie nekaj ne-voščljivosti. Doletela jo je ludl manjša nesreča. Med sestavljanjem koreogralije za |vsem sije namreč poškodovala koleno. »Bila sem žalostna, saj zaradi pt)škodbe iiLsem mogla pokazali vsega, kar znam. Toda vseeno nisem niti za trenutek pomislila. da ne bi nastopila, kajti vedela sem, da je to zame izjemna priložnost, dasi kar sama izpolnim sanje Še iz otrmkih let.« VeicnjČanka je namreč že v osnovni šoli sodelovala na prireditvi "Korajža velja" in zma-
gala. Od takrai naprej je pelaše na drugih dogajanjih in ťesiiva-lih, ti^o, ob prikupnostih. »/,e od malega sem si želela aspeti. Ne vem zakaj, toda ho-
»Že od nekdaj sem želela biti slavna.»
tela sem bili znana in slavna,« je dejala Ksenija.
P<xlpisala je pogodbt^ z založi) o in kaj kmalu bo izdala svojo prvo zgaščenko. Sedaj ima veliko dela. Čakajo jo številni nastopi in snemanja pri založbi Dalas. njen menedžer pa je Franci Za-bukovec, »Vesela sem. da imam takšnega menedierja, ki mi pašča veliko svobode pri ustvar-
janju moje glasi-«. Za hile hom koreografije sestavljala kar sama. Pišem tudi besedila in kmalu jih bom lahko uptuabila.« Zdajjeenkralalidvakrai tedensko v Ljubljani, saj snema pesem /atc sem ustvarjena. Na giivoriee, da sla z Jakom par, pa jc odgovorila: »Ni res, z Jakom sva le prijatelja, res pa je, dasi "Želim z njim kdaj v prihod-nosii sodelovati in posneti kakšen komad, če bo to seveda mogoče. Sicer pa slaviii nimajo zasebnosti Jaz nisem in niti najverjetneje no bom nobena izjema. To je pač cena slave.« Solo bo seveda nadaljevala, saj pravi, da človek nikoli ne ve, kaj ga čaka. Tudi čas za prijatelje si bo vzela Sedaj ga je veliko manj. pa vendar. Pravi prijatelji jo razumejo.
Da. Ksenija je res super punca in odlična sogovornica. Na koncu je dodala še, da je njej največja vrednota v življenju iskrenost. Tako iskreno tudi svetuje sviîjim prijateljem, ki jim na avdiciji ni uspelo: »Verjemite, vztrajnost se izplača. Ne obupajte, nekoč vam bo uspelo. Verjamem v vas!«
V svoji zl)irki ima Stane (jorjiip okoli 3i)() različnih \rsl kaktusov
Mojca Krajne
Stilne (»orjup iz (iabcrk je obdan z bodicami. Dolxsedno. V svojem rastlinjaku pod p(^bcj prirejeno streho, skozi katero mc>čno prodirajo sončni žarki in segrevajo sobico, namreč goji okoli petnajst tisoč kaktusov. Večinoma so majhni, saj jih Gor-jup tudi sam množi, najdejo pa se med njimi tudi srednji, večji in tak-šni brxiz bodic. Navdušenec nad kaklusi ni nikdar hodil v vrtnarsko šolo, vseeno pa ima do
teh rastlin neskončno veselje in mu tudi veliko pomenijo. Zbirati jih je začel pri svojih pelnaj-stih letih, ko mu je prvega podaril učitelj iz osntA'ne šole. Pravi, da s kaktusi nima posebnih straškov, pa tudi grrano težkega dela nc. Zalivati jih mora samo od marca do novembni (preostali čas so na "zimskem spanju"), pa tudi takrat le enkrat tedensko, včasih celo mesečna »Edina stvar, ki jo kaktusi ne prenesejo, je konstantna vlaga,« je povedal. Še sreča! Enkratno zali-
vanje mu namreč vzame skoraj tri ure. Ampak sc sjilača. V mesecu maju in v začetku junija kaktusi zacvetijo, daje karvesc-Ije. In kum z njimi? Videti je. da bo moral Gorjup kmalu razmišljati o selitvi - ali pa tudi ne. Vedno mu ostane druga možnost, ki jo tudi sedaj izvaja; kakšen kaktus je treba prodal i ali pa podariti. »Čeprav se od vsakega težko poslovim, nekako kar živim z njimi, navadim se nanje,« je dejal.
Stane Gorjup med svojim/ kaktusi
KULTURA
Ustvarjalen Ptujčan, ki je ponosen, da je Velenjčan
Tone Skok - likovni pociagofi, nicnloi' na Univci zi /a Uv{]c življcnsko ()l)(l()l)jc in m\ tialnlj osnovno šole Miha l^iniarja Toleda, je letošnji ()l)cinski iiagi'ajener - Brez dela z ljudmi in zanjo si no pr íHisíavlja življenja
Bojana Špeget
Rodil Stí je, kol pravi on »da-IcC na/aj« v Ptuju. OtrcJlvo jc preživljal v prcdmcslju Pluja, Vidmu, kjer jc dokončal tudi osnovno šolo, gimnazijo pa v Pluju. OdraAČal je v številni delavski družini, saj ima Tone kiir 7 bratov in sester. »Ni nam bilo lahko, bilo pa je lepo. /alo sc radvraćam domov, vsaj enkrat mesečno,« doda k temu.
Koje končal žiudij likovne pedagogike in družbenomoralne v/gojcje pred 34 leii začel delali kol učileij v ptujski občini, kar na dveli šolah, ki sta bili oddaljeni 45 kilometrov. Takrat so učitelje razporejali k: z neke vrste dekretom. Po polletnem delu ješiiri leta učil v Maj,šperku. V Velenju se je lakrai ustanavljala bivša ši)la \tljka Vlahc^viča, takratna ravnateljica Marija ?.užek pa si je ob oblikovanju kolektiva zaželela, da bi Tone postal »njen« učitelj likovne pedagogike. Spoznala ga jc v Š<i$ianju, kjer je Tone takoj po nastopu službe začel sodelovali pri Likovnem svetu otrok. »Dala mije lepi) pť>nudbo za službo, ki sem jo sprejel. V Velenje sem priSel z ženo in takrat leto dni staro hčerko Nino. Ravnateljica je poskrbela za vse: dobili
smo sianovanje,žena službo, Nina pa varstvo. Imel sem idealne pogoje in sem se laliko takoj posvetil delu v Šoli,« se spi.)minja prihoda v dolino.
Na Velenje in novo okolje se je 'ione, zgovoren, komunikativen mož, navadil brez ležav. Tako ga je sprejela ludi družina. »Delo in vključevanje v novo okolje mije bilo pisano na kožo. Sem človek, ki nima miru, vedno iSčem nove izzive, rad sem ustvarjalen. Vendar moram reči, da sem imel srečo. (n>spa Marija Zu/ekje bila ravnaieljiea, ki je veliko dajala in veliko zahtevala, ('c si ji prisluhnil in sledil njenemu vodenju, si nabira) izku.^nje in pridobival nove iz/ive. Vse lo sem srkal in vse mi je prtólo prav. Tudi odkar sem ravnatelj Sole Miha Piniar-ja 'Ibleda.« Še za nekaj je »kriva« gospa Žužkova, ki mu je povedala, da je Šoťerski izpit del splošne izobrazbe. Da je Tone naredil izpil za avto. Najprej sc nasmeje in doda: »Sicer sem sedaj že 15 let Šofer, a ne vozim rad. Sedem za volan, kadar je to nujno, bolj na kratke proge, Priznam, dit je moja žena boljši Š-
ol er kol jaz.«
Likovni svet otrok gaje strokovno zaznamoval in nn njega. Najprej je sodeloval kot likovni pedagog z deli svojih učencev. Večkrat je bil nagrajen za men-
lih odlično «^deluje z likovnim pedagogom s svoje šole Robljem Klančnikom. »Robije izvrsten likovni pedagog, tako po strokovni kol Človcško-peda-goSki plaii. Bil sem mu mentor, ko je začel, najino «•»delovanje je tako staro že skoraj 30 let. R<> bi ima veliko občutka za delo z oiroki, zato sem respť>nosen, da uči na naši Šoli. Veseli me, da so se v okviru izbirnih vsebin številni olxi)ei na naši šoli - za razliko od drugih .šol - odk^čili za
Ena od želja Toneta Skoka je^ da bi zaživef atrij na šoli, ki je zaradi arhi» tekture nekaj ćisto posebnega. Ponosen pa je na razstave, ki jih učenci »Toledovke« pripravljajo v avfi pod mentorstvom Robija Kiančnika.
lorsko delo. Kiir26 let je že poslavlja Icc osrednje državne razstave, več koi 20-krat pa je bil član republiške komisije za izbor izdelkov slovenskih {isn(w-nošolcev. Pri lem v zadnjih le-
likovno vzgojo, Siij menim, da so pri prenovi šolstva dali premajhen poudarek vzgojnim predmetom, kot. je likovna ter telesna vzgoja in gospodinjstvo.«
Zanima me, kako je bili »šef«
šole? "18 lel je dolga doba. V lem Času seje marsikaj spremenilo. Od dvoizmenskega pouka na šoli s skoraj 1000 učenci do spreminjanja okolišev, prehod na eno izmeno, uvedbo deve-tletke, upadanja števila otrok ... /a ravnateljeva nje moraš imeti trdo kožo. Ib je trdo strokovno delo, polno izzivov, tudi odpovedovanja. Zavedamse namreč, da sije treba za Šolo vzeti časi« Tone, ki je v sJužbi že pet Čez S-esto zjutraj, zalo večino poletja kljub času šolskih počitnic mpreživi na šoli. »Zalo mi nikoli ni žal. Oc se vživim vvlogo učitelja^ hi pričakoval, da bo 25. avgusta, ko pridem na prvo učiteljsko konferenco, vse pripravljeno. Pri nasjc. Tako se lahko posvetijo lastnemu načrtovanju in tímskemu delu. Vzamemsinajveč 10 dni počitnic, ostali čas polet ja preživim na šoli. To se obrestuje tako, dći se šolsko leto prične mirno.« Tradicionalno je tudi Icu*i teden dni preživel na I Iva-ru, kjer vse izklopi, »skočil« pa je tudi v Pluj.
Prosti čas? Seveda ga ima. Veliko se sprehaja, kar mu veliko pomeni. Se poseben užitek pa mu je bili menlor likovnega kTiTŽka na Univerzi za tretje življenj.sko obdobje, »Že 17 let sem menlor, sem torej med začetniki- To so lepa in bogaia leta. Veliko sem pridobil, tako strokovno kol človeško. Delo 7 učenci in učiteljskim k(^leklivi^m
je drugačno. Delo na univer/i je zahtevno, a me je zelo obogatilo. Bisivo dela z upokojenci je bili človek!
Vesel je ludi, ker je hči Nina en cilj že dtv^egla - ima službo, ki jo veseli. Hkrati je žalcxsien, saj se počasi seli na svoje. Pa č-epravvc» da je to neizogibno, da otroci slej kot prev odidejo in zažJvijo posvoje.
In koliko Časa si Tone v/ame za prijatelje? »Prijatelji mi pomenijo veliko, časa je pa malo. Nisem individualist, zelo rad grem med ljudi,« pripomni, in daje to za umetniške duše to bolj redkosi kot ne. »Moram reči, da smo po mojem umetniške duše zelo odprli ljudje, smo pa zelo občutljivi. To pa drži,« doda. Doda še, da je življenje takšno, kot si ga zgradimo. Če smo sejali, potem tudi žanjemo. Cc smo sejali veter, z.a-piha burja.,.
In kaj Tonetu Skoku pomeni občinska nagrada, ki jo bo dobil ob letošnjem prazniku MC) Velenje: »Vsaka nagrada je priznanje za delov okolju, kjer Živiš in ustvarjaš. Dobil ga bom za dolgoletno delo na več področjih. Moram reci, da sem ga vesel, čeprav sicer nagrad nimam rad. Raj.^isemv ozadju in delam. Delo mi veliko pomeni, lakti v službi kot prosicm času.«
Daje Plujčan, Toneta Še n^d-no izdaja naglas, Nanj je ponosen, po njem prepoznaven. Da pa bi se kdaj vrnil v Ptuj, ne razmišlja: »Velenje je moj dom in lu bom ostali,« je prepričan.
■
Varčevanje v vzajemnih skladih
Varčevanje v vzajemnih skladih postaja tudi v Sloveniji vse bolj priljubljeno in poznano, saj smo se začeli zavedati, da obstajajo poleg bančnega še drugi načini plemenitenja prihrankov.
Kdaj se odločiti za varčevanje v vzajemnem skladu?
*	Ko spoznamo, da bančno varčevanje ni edina, niti vedno najboljša izbira;
*	Ko ne želimo obvezujočih vezav, temveč vplačujemo kadarkoli želimo in kolikor želimo;
*	Ko želimo imeti stalen dostop do denarja, brez dolgih odpovednih rokov;
*	Kadar želimo dnevno vedeti natančno stanje našega premoženja;
*	Ko želimo varno in hkrati donosno naložbo, za katero poskrbijo izkušeni strokovnjaki.
Zakaj je vzajemni sklad primerna oblika varčevanja?
-	Vlagatelju ni potrebno spremljati podatkov o podjetjih in dogajanju na borzi, da bi lahko v pravem trenutku kupil ali prodal pravi vrednostni papir, ampak za to skrbijo strokovnjaki družbe za upravljanje.
-	Najmanjša možna vloga je vrednost ene točke, zato vlagatelj varčuje po svojih zmožnostih in željah -ni obvezujočih pogodb oziroma obveznih obrokov.
-	Svoja sredstva lahko vlagatelj dvigne kadarkoli- sredstva niso vezana.
-	Vlagatelj v vsakem trenutku natančno ve, kakšna je vrednost njegovih sredstev.
-	Z zakonodajo in z nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, neodvisnih revizorjev in vlagateljev je dobro poskrbljenoza varnost premoženja.
-	Vzajemni sklad lahko zaradi velikosti dosega nižje stroške trgovanja kot individualni investitor.
Kam po informacije in kje pristopiti k vzajemnim skladom?
V specializiranih poslovalnicah družbe KD BPD d.o.o., Finančnih točkah, so na voljo vse informacije o tovrstnem varčevanju in pristop k vzajemnim skladom. Finančne točke so namenjene vsem, ki cenijo diskretnost pri pogovoru, strokovnost in pestro izbiro finančnih produktov. Ob poplavi informacij o različnih oblikah varčevanja in ob dejstvu, da bančne obresti padajo, je potrebno za pravo odločitev najprej poslušati svoje želje in cilje. 2 zaupanjem in dobrim nasvetom svetovalca je moč gledati v prihodnost s polno mero optimizma.


Ceije.Opekarniška 9, od ponedelika do petka med 9. in 21. uro ob sobotah med 8. in 21. uro; Tel. št. 03 491 15 44
Velenje, Šaleška 18, od ponedeljka do petka	V-^o
med 7. in 15. uro; Tel. St.: 03 898 50 20

12. avsusta 2004 '"'HlAS
Hitri in (pre)drzni po velenjsko
Dirke z a\ l()m()l)ili po iiioslnili ulii^ah so poslale modeme po šlevilniii slovenskih inosliti - V VekMiju dirke polekajo po Šaleški ecsli v nornih iirali - Ljudje se sprašujejo, zakaj policija ne ukn^pa bolj drastieno - i\)iskalj smo iiekaj odgovorov
Bojana Špegel
Vdcnjc-O icm. Ja (udi v Velenju obsUija Nkupina fantov, ki jim adrenalin dviga liiIra vožnja zavlomo-}>j||, ki se jim žc na zunaj vidi, d;» jih imajo v lasli Ijuhiiolji hiiitwii in jeklenih konjičkov, ste zagiitCM.) ž» slišali. Morda ludi hrali.Tisii, ki».^ pogasio sprehajale po splciu, pa sle 7a^>tovo zasledili ludi polemike na U) lema Vendar sc z dirkami. |x>navadi kar pt> kakšni mesl-ni ulici, ukvarjajo ne le v SaHki dolini, ampak po vsej Sloveniji. KrK' naj bi bilameriski film I lilri in drzni, ki naj bi, čeprav kar malo pt^zno, vplival na ljubitelje hilro-Mi.
O tem. da tekme potekajo tudi v Velenju, na Šaleški eesti,eni glavnih ma^isiralnih cest, ki vodi proti Koro5ki,se po me.stu že tk^igo na glas govori. A saj vsi vemo, kako je 7 gtworicami. Nekdo jc slišai, drugi dodal in na plan pridejo prav grozljive 420dbia\ Zaro %íYto sc od-k>ćili. tla p(«ku.šarao preverili, kaj se pravzaprav res dogaja. In kdii so velenjski hitri in drzni.
Polk ijij lc/.ko odvzame iivlomoliH
Ljudje fn'» se na začetku polelja, ko naj bi bile dirke po Velenju in tudi v okolici najbolj vroCe in pt^o-stc,sprawali, zakaj policija tistim, ki jih dobijo pri tako nevarnem početju, preprosti» ne odvTame avtomobila. lo bi î>e mnogim zdeki razum Ijivti,sploh če olKiaja pi^no-viîvena nevamt'ttî. Mi smo se ravno s lem vpriiivAnjcm cïbraili na velenjskih policijsko postajo, kjer sto nam odgovarjala ki^manilir Božidar IVzdevsek in njegov pomi>;nik Puter 'll<alvc. /-idc^lžen za p<xJax^ promeUie varn<wli. Začeli smo pri zakonocîaji. Kidman-dirBožklarlWxlvťšeknamjc po-jasnil: »Ko se je leta 1998 v Sloveniji začela izvajali df^poln lie v Zakona o prekrških, ki je |XX)blasiiJo zasega vozila razširila tudi na av-(omobilc,sm(î na piidriK^ju Policijske postaje Velenje v tistem letu odvzeli 20 avtt>mobikw, Potem pa je Vrhovno sodišče RS podalo mnenje, da laiiko ptilicija zaseže le osebna vozila, ki niso tehnično brezliibna in zato nevarna za ^'sta-le udeležence v promelu. Sodna praksa je pokazala tudi, da smo morali krSitelja pred odvzemom avtomobila vsaj že enkrai prijavili scxlniku za prekrške zaradi kršenja eesinoprometnih predpisov. Dogajalo se je, da je kršitelj sicer stori I veliko cestno prometnih prekrNktw.v skladu 7 mnenjem Vr-luivnega .sodišča RS pa pri sodniku za prekrSke lovrsten ukrep ni bil izrecen. Zalo je kasneje Ziidova ,^la laki^ daleč, da sose pt^licisti bolj redko odločali zii ukrep odvzema avk^mobila, Ib je veljalo za cek> Skwenijo, ne le 2a p^^droCje Šaleške dt>line.«
V sklopu obravnavane problematike pa ie pť>javlja à; vrsta drugih krsilev zakonskih določil tako v smislu prekrskov.vbujSih primerih, kogne za tJgnx^itnje ali povMXíčiie\' nevarnosti za crtale udeležence v cestnem pn^melu, pa lalikogre ludi za kazniva dejanja. Spisek teh je di'>lg. Sodniki za prekrške pa so na pcisvetu pred kraikim sprejeli sla-liŠČe, dase dcNsIcdnejíc izvaja ukrep začiisnega zasega vozil, katero se lahko ludi komisijsko uniči. Pri lem ni p<îgoj samo tehnična neizpra-
vnosi vozila, temveč gre lahko tudi Zii večkratne bujSe prekrške. EVi tem je tudi pt>membno, k<.lo nosi stroskc lci:amine in p(istopka,če se st)dnikpi> iem, ko policija že odvzame 3viomobiLodli')či, da ukrep ni upravičen. Sinčke večinoma ncv sip^ihcija ali pa država. Marsikdaj se 745cxij. da lastnik pi» prctek'u kazni avtomobila ludi ne želi več nazaj, ker stroški prevoza in ležami-ne skorajda dasežejovredntisl av« lomobila. Potem lahko država tak.šen avio prtxla na dražbi ali pa ga komisijsko uniči.
V	ilustracijo pwedanega nam je komandir predslavil še uradne po-datke o odvzemu voTii krMleljem.
V	leiu so jih odvzeli 7, leio kasneje I5.1eia 2(X)l Ic še2Jeia 2002 so jih odv/eli 6. Lani so la ukrep uporabili irikral, lelos pa
Namestnik komandirja Peter Tkatec. zadolžen za promet' no varnost
dvakral, f'e <»lanemt> pri letoS-njem lelu, gre za en in isti avto in istega kr.šilelja. Isti dan, ko so mu pi^ dveh mesecih z^isega vrnili avtomobil, za kar je moral krsilelj plačati okoli tV) tisoč SIT iežamijie in sirt«kw prevoza, so mu ga spci zasegli- Ker je lastnik divjal pc-» mestu, avto pa registriran ni bil Ob tem se človek res vpraša, koliko so latóni ukrepi polem spk>h účinkoví ti-
Poliťíjď vc /a tri (lírkť
Velenjski pcïlicisu' so v času, ko se je po mestu veliko govorilo o nočniii adrenalinskih hitrostnih ilir-kidi po centru, .seveda zbirali informacije in delali tudi na terenu. Marsikaj so izvedeli kiir na inieme-tu. kjer so bila objavljena ludi vabila na tîgled leh lekem. I^îtcr Tkalec k lemu doda: »V Velenju so si /.a progo )zl>rali 403 metre ilolgo traso od križišča pod zimskim bazenom do križišča za bencinsko črpalko Peirola. kjer je odcep za naselje Clorica, Pcv našili informacijah so se tekme odvijale v nočnem Času. pozno zvečer ali 7go-daj zjutraj. Ker gre za stiripasov-nico» sta tekmovalca stala v5irlc pred semaforjem, znak z^ i5lan pa je bila zelena luč. In potem ao tekmovali, kdo U> prej prevozil progo, kije dolga točno toliko k<.>l v filmu Flilri in predr7iii- Ne vemo ločno, kako so .si tekmo zamislili, ker po naših podatkih se nobena tekma dtwicj ni vceloii uspela. Predvsem zaradi nase pogosiejže prisotnosti v lem delu mesta in intervencije.« Po drugi strani pa se po mestu govori, da so med velenjskimi lekmo-vaL'i ludi zmagovalci in iJa so njihove nočne podvige spn.'^mljali Številni ra^lovedneži. Tudi dc^ IGO naj bi jih stalo ob Í5aleški cesti in
spremljak^ ali le čakalo na tekme. Ulica tudi govori, daje bilo tekem vsaj 1Í), a se ž:il z imenom in pri-imki^m ntKe izpcxstaviil nihče od lUtih. ki so tekme in tekmovalce sprenîljali in c^a/rA'ali. Nekaj imen tekmovalcev, Čeprav gre le za vvtievke. so poznali žc vsi po meslu — Alf naj bi bil med glavnimi na tekmah. Znano je ludi. da so policisti sredi mesta lovili lastnika sive opel calibre in da naj bi akcija izgledala prav filmsko. >'0b policijskih akcijah, ko smo po na^ih informacijah pričakovali dirke pt^ mcslu. smci ukrepali večkral, V enem primeru je vozilo prek<i-račilo hitrost, nepravilno se je razvrstilo in ni se ustavilo na na^ poziv. Voznik pa tudi ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja. Ker hiir(«t ni bila prekoračena za več koi km/h od dtwoljene. smo zoper voznika pt>dali predli>g stnlni-ku za prekrške, za odvzem avtomobila pa nismc^ imeli pt^gi^ev. Avlo je bil namreč tehnično dc^ber,« nam pove Tkalec. Ob tem doda, da mnogi ljubitelji hitrosti predelajo svoje avtomobile, jim namestijo močnejiic in ^asnej-še »auspuhe« in spaslijo p(^dvi>zje avtomobila. Vemkir avtomobih s lem niso tehnično vprašljivi., mnogi si namreč v Ljubljani ludi zagotovijo homologacijsko pt^lrdilo, da so ''novi« deli v skladu z zakonom. Siccr pa policisti vedo za tri naptv vedane dirke na Šaleški. txJ katerih naj bi se re.s zgodila le ena, v dveh primerili pa so opazfli le večje Števib gledalcev, lekmovakx'v pa ne. Tista prava dirka naj bi bila že 21. nmja le los. Ponovno sc^ policisti šli v akcijo ,10. maja. ko tekme verjeln(5 ravno zaradi njihovega prihixla ni bilo, vsaj v času, ko so nadzirali Šaleško, ne. Ktfso izvedeli za tekmo 11. junija - napovedana je biki za ob 1. uri zjutraj-je ob cesti nanjo čakab veliko radcwed-nežcv. Le enemu od avtomobikw na lej cesti so v tistem času z radarjem izmerili preveliko hitrost in tudi ukrepali. Po tem datumu naj napovedanih tekem na Šaleški ne bi bib več. Ulica giwori, da se sedaj dirke odvijajo na letališču Šmartno pri Slovenj CJradcu in da naj bi se velenjski ljubitelji liitro-sti. ki so ustanovili svoj klub, po-
dirk v Velenju v enem c^d gtxstišé v Šaleku ustan<wiii svoj klub. P^iime-novali ga Sirecl racinij euning duh Velenje. Podpredsednik naj bi bil Alf. o katerem se je že veliko pisalo nainiemeiu in govorilo po meslu. R^iskali smogauuli mi. Ker smo želeli izvedeli iU;,kai o tekmah
Komandir PP Veienje Božidar Pezdevšek
in adrenalinskem avn^šporlu menijo listi, ki so dei njega. Na internetu sem recimo v eni od diskusij prebrala, da je Alf iakt^dt>ber, »da ludi s kiirjcHo premaga vse«. Policisti so nas opoztirili, da je za tovrstne javne prireditve polrebno pridobiti asirezjia dtw^jjenja in piv trebna soglasja, predvsem pa zagotoviti vamc^i vseh udelcžcncev in obiskiwalcev prireditev. »Organizatorji in udcležcnd dirk v ccsl-neni pnimctu se m<inij<> »ivectHH, da tovrstna ravnanja p4>menij<) ogn)žanJe in velik«) nevarnost m ostale udelcžcnce v ces(nen) prometu. knkor (iidi m morc4>itnu8le-dHlce.«
»Tekiiiť so hilr, so in IkhIO«
S».š<i ki ga vsi poznajem kol Al* fa. se je odločil, da nam zelo odkrilo p<3vevse, kar bomo vprašali. Pa smo ga. Potrdil je, da je podpredsednik kluba, ki imatixínutno vpisanih 23 ljudi, pravih član^w, U-.slih aktivnih, pa naj bi bilo po njegovih besedah vedno več: «Ljudje 10 hočejo, ljudje so navdušeni.« Nadaljujeva z mojimi vprašanji.
Kihj so se z/tčťU tiirkfpo me\iuT »Za: pred dvema letoma, le da la-
ni. Na vsakem križišču je stal nekdo od naših članov, ki je tudi takoj sponvil, Čv se je bližal kakšen avto. Ceslajc lu Širofoi, nihče ne gre nasproii,zatoje dvignjena roka bila znak. da se približuje kakšno vwilo. Idealno*<
Torej fítffí rasskr/fí i-arnosl? >*Saj se imamo ludi mi radi. nočemo umreti!« Ko/iAo ie/cpiorolcei' xe je po/iaya-di zhraio, kje in kako sit se oh' vťíroft o Ickiiuih t ''I\>navadi smc^ se najprej zbrali z družbo, nekaj .smo popili, če je prišlo do pobude, smo šli na lek-mo. Enkral sem pobudo dal jaz, drugič kdo drug. Zalo je bilo število tekmovalcev na tekmah različno. Ker en Štarl še ne pomeni, tla je ivoj avto boljši saj lahko zamudiš na štartu. smo ponavadi pnv bali večkral.«I
Kakšen jç znok za štori'/ Imamo svT>j ega sodnika, loje naš član Kotnik. Sloji v sredini med tekmovalnima avîomobilc^ma nw'd sprednjima gumama, z dvignjenimi mkami Koziimahne zroko,je to znak za start. Nikoli ga nismo nn^ točno našludiral. kdaj lx> zamahnil. Nikoli ni hi\ znak za šrari semafor.«
Jnpuiem Uo lUisUtliijefia kritika T »Ne. cilj je bil prej. Zalo da smo se dti križišča že ustavili.« Su po inlerneín ot>vi'šćali gledal-ce, da va.s pridejo gledaí y >»Ne. sploh ne. Mi smo se z^ tekmo vedno odkvili kar lako. Ljudje pa so vsak petek in soboto spraševali, kdaj lahko pridejc^ gledat. Odločitevje vedno padla zelo sproščeno. Drži pa. da se je vcli-kokral zbraU>več kol 100 ljudi, ludi po 5i1 avtomobilov je l>Ílo parkiranih ob lekm<^valni progi. Meni se je to zdelo prečudovito. Sicer pa so lekmc ludi posnele z video kamero.« Od ktxi prihajajo iehnovaki, tudi od dnt^od'i
>»Zdi se mi. da smo že poslali zvezde. Prihajajo iz C'elja, Slovenj Ciradca, Ki^ ni bilo pri nas več kandidatov za tekmovanje, smo tudi mimovozx'Ča vozila ustavljali in spraševah,čebibil kdo pripravljen šiartat. če ima. po dt^mače pcwe-dano. »jajca«. Nekaleri st> bili za, drugi ne. Sem se pa udeležil tudi
M je ponosen na svoj avtomobil, ki že z Izgiedom kaže, da ga ima v lasti ljubitelj hitrosti. V kfubu že Imajo nalepke, kmaiu bodo dobili tudi majice, obročke...
govarjali za treninge in tekme na letališču v LajŠah. Žal zaradi dopustov nismo uspeli izvedeti, iilj je to re.s ali ne, vsekakor pa ne bi bilo slíibo. Tako bi se namtvč izi'jgni-h vsem nevarnostim, ki jih hitri in drziii povzročajo z dirkami po mestu.
SlPťCl racing Inning club VehMije
Konec maja so ljubitelji cestnih
krai mene še ni bilo zraven. Fantom, s katerimi smo konec maja res astaniwili klub, sem se pridružil letos spimiladi. Od nekdaj sem ljubitelj hitrih, prirejenih avtomobilov, Priznam, da sem bil pobudnik, da se ustanovi klub in ludi za tekme.
Kako sfe poskrbeli za varnost, ko
so sc odvijak fetatie na .šaleški? ^Vedno smo tekmovali ponoči, pcv navadi zgodaj zjutraj, ko prometa
lekem na leialLŠču v SUwenj Gradcu, kjer sem se prvič tlokaj dobro odrezal, saj sem imel najboljši čas med calibrami. Na začetku dirke pa sem izpadel, ker me je prehitel yugo. kije imel molor lancie delte 2.2.. Vedno pač tekmuješ na čas. pomembne so sekunde.
še kakšna drufia pravita pred tekmo?
»Brez alki>hola. droge. Pred tekmovanjem imamo tehnične pre-
glede, plačati pa je ireba tudi štartni no.«
Ljudi skrbi za varnost tistih, ki ne tekmujejo, torej o'ialih udekien-cey v prometu. Sie kaj razinimali o tem T
»Sploh nobeden ne razmišljao teh dirkali. Mi smo h^lj »udarjeni« na pR'urcjanje zunajijega videza av-lomobikw. Mislim, ila nam to bolj leži- Kar se tiče dirk, je to res vrsta sprc^Ščanja adrenalina in izziv za nas. ki imamo radi hilrost. Dirke so. so biW in ludi UxJo! Ker smo nori na lol« Kako iialeč greste pri preurejanjtt aviamohilov. Se kaj ozirate na za-konc?
«Kakšne zakt>ne? Di>kler ne uřeže mašina, ni nič važno. Zaradi tega d(»slej nisem imel težav s policijo, somipavNazar]ah enkral (xivze-li registrske lablice zaradi pneumatik in menda zato, ker.scni jim vikend pred lem zbežal.«« Tvoj velenjski ptthe}^ polkis/om naj bi bil zfih filmski. Tako so tin /«• ternetn razia^ali ocividei. Kako .si ga fi doživel? »(.*ud<wito, bi Še pon(iviL Razlc^žil bom p<^leno, ker je hib preveč gcv voric, ki ne držijo. Bil sem na.štar-lu zopel omegi>. Res je, da sem bil brezvozniŠke in malo pixlvplivom alkohola. V vzvratnem ogledalu sem zagledal marico. Zagrabila me je panika in sera speljal. Dal sem po gasu in jim ušel. Na Selu pri Jevšniku sem obrnil pri Jakopcu pa mi je naspnMi pripeljala alfa, ki sem se ji iztegnil, in sc z.apeljal nazaj na Siileško, Potem sem jih vozil tri kroge okoli Velenja. Sirene si"» zavijale, lučke svetile. Dobil sem kurjo k(ížt% to Se mi je namreč »dopadlo«, Vmes sem zxíradi hitrega speljevanja skuril »»kuplo«. ( e se ioncbi zgtHlilo,bi lahko ustavil m zbežal, saj njihovi avtomobili ne gredic nikiimcn*. Usiavilsemse tam. kjer je bilo največ ljudi, da bom rudi jaz imel priče. Po tem so me pridržali, na ptislaji sit me održali. me izzivali k pretepu. Spraševali me, če .sem nor. jaz sem se jim pa smejal. Prespal sem na postaji, zjutraj so me peljali k dežurnemu preiskovalnemu sodniku. Ker sem bilbrezvozni.ške,so mi sodniki naložili ."^rnj tisoč SIT, policisti pa še 2(X). Napisali so, da sem prevozil pet rdečih luči, Lalikc^ gremo ob 1. uri zjuiraj pc^gledati. kateri semaforji sploh delajo in kaieri ne. Delajo le pri Standardu, pri avtobusni in pri Petrolu. Pet krogci' pa .sploh nisem nareilil.« Alf je povedal, daje zbral zelo veliko kazni.o.številki ni hoielgíwcv riti Povedal je. da je grow.wiia in da jo je veliko in odplačal. Cîrozil mu je zapor, pa ludi odvzem avtomobila za 6 mesecev. Do tega ni prišb. Vponedeljekje AH dvignil nov izpit za avto - odvzeli so mu ga zaradi kršitev cestnopromcinih predpisov. »Nimam sc za barabo in mislim. da ne ogrožam ljudi. Sem si pač našel lak hobi,«je zaključil. In povedal Še. da je ponosen na svoj avtomobil, ki mu ga ves čas ureja mehanik v Celju. Kar se kluba tiče, je povedal, da načrt i veliki. Vsako nedeljo imajo sestanke» med lednom namreč večina članov dela. 'lekem naj bi bilo na Šaleški le-los vsaj že 20, venilar Se nobene niso izpeljali i\o konca. »Ki^ kdo o<l naših opazi marico. prekinemo tek-mo,« je dodal Alf. Ktwenlar na vse zapisano pa avtorica pre-pu.Ščam kar vam!	S
KULTURA
Ko imaš kamen resnično rad
Okrasni inarnior logarski <ipiKMîe(^- M(^(iar(i Siiniol z višinske kinolijo w'cKl liogarsko dolino Ijiilii kamen - Njcijovi iz(k^lki že sodijo v slovensko doniaeo in unielnoslno obri - ljubezen in irdo delo /a lepši julrisnji dan
Prav prijeten jc izlei ksveicmu Duhu po »panoramski cesli.« Do nje pridemo oć Logarskili sester po ozkem koriiu Jczcrc in nameslo levo proti Pavličevemu sedlu krenemo desno,čudovitim lepolam in /animivosîim naproti. /-e kar kmalu nas prva cesta levo pripelje do prve privlaCno-
Medard z eno izmed "kamnitih" posebnosti
veliko na Kar<\5kcm in Solčavskem, kasneje, ko so imeli prste vmes I lotavcljčanl. sc jc pojavil v številnih znanih zgradbah po Sloveniji in dn^avah nekdanje Jugoslavije, kol 7animiv(3st - celo v Bagdadu.
Pa vendar mu je Sele pred leti pravo vrednost dal mladi Medard Šumet. kot otroka ga j C privlačila njegova lepota in harviuvil, pred slabimi desetimi leti pa ga je začel cephiza oblaganje pročelij, ki jih danes lahko občudujemo dalcČ naokoli. Vendar ga to ni zadovoljilo, kťimen ga je pritegnil, prav vzljubil ga je, ko je spiwnal. d'i v vsej svoji lepoti zažari ^Ic lino obdelan. Izi^ olal se je za kamnoseka, č-eprav sam zase trdi, daje bolj »kamnar,« in začel izdelovati prave kamnoseške izdelke. Še več. Njegova kamnita galanterija jc zaradi lepote ka/nna in izvirne izdelave bitni na^la mesto med izdelki slovenske domače in umetnostne obrti. Zdaj ima obrt z imenom Unikatno kammm'Šlvo in izdeluje čudovite vaze, tolkačc, ure in šc man>ikaj»Sc veliko pa ima zamiîsli. Marmorju je tako po-
znanega obliki"n'alea! Torej so naročilo odpovedali, sam pa se sprašujem, če se mi dragega oblikovalcu sploh splača plačevati. Dela mi nikčikor ne zmanjka, zlasti za p("wlovna darila jc preccj motnosti. Spomenikov ne bom delal, čeprav pomenijo denar, prav tako nc spominkov, ki bi lalikomejilinakič. Vsakmojiz-delek ima svojo vrednost in ima ccno, pod njo ne bom prodajal ničesar. Dejanskt> mc boli srce, ko vidim, kiiko je kamen razvrednoten, zalo bom Sc naprej delal z ljubeznijo inza pravo ceno. Će imaj> kamen rad. ni težav. Torej kamna nebom ra/vrcdnoiiJ, s trdim dolom in ljubeznijo pa mu želim in hočem dati novo in pravo vrednost.«
Je pa \'sc skupaj le dopolnilna dejavnost na domačiji. »To vsekakor ni nobena prednost. Če bi namreč obrt registriral po sebi, bi sc ji moral v celoti posvetiti. Vendar kmetija morabhi obdelana, že zaradi krajine, nekaj pa seveda pridelamo tudi za pod zob. Se pa to drugače ne splača", saj bi v tistem Času v delavnici dobro zaslužil,« je med ostalim še zatrdil Medard Šumet
mjp
sli, namreč do Šumeiove domačije na strmem pobočju. In do živo pisane zbirke kamnov marmorja na pobočju pod in ob njej. »Pri opisovanju okrasnih kamnov v Sloveniji sc običajno omenja tudi pisani polmarmor s Sumeiove domačije. O lem l>e-lejB, sivem, mesnato rdečem in rw.natem, bolj ali manj kristalin-skem apnencu s pogostimi vijoličastimi in rdečkastimi vIo?ki, je prvi pisal Friedrich Teller leta Ugotovil je, da so na pobočju Šumeče in Žibiwče kmetije zgornjesilursk i pisani pasna-ti apnenci in miirmorji s kiinoi-di. V njih se menjavajo raz^ioieg-njcne ali valovile bele in rdeče apnenčeve lamele. Med njimi je običajno vse polno bele 4-seri-citne sij u de. Zaradi metamorfoze ali preobrazbe jc la kamnina polmarmor, /ato dontačini upravičeno pravijo icj kamnini marmor. Beseda marmor pomeni siji iči kamen.«
Tej »visoki » si rokovnosti, ziipisa-ni v prijazni predstavitvi logarskega apnenca, dodajmo še to. da so v njem vidni tudi fosilni ostanki, denimo deset centimetrov dolge morske lilije, velike luknjičarkc in korale. Kakc^rko-li žc, zgodwina izk(3rtó-čanja tega »kamna« je dovolj pestra. Zn-radi lepote in trdnostisti ga cenili že v 18. stoletju kol gradbeni in okrasnimaterial. Primerkov Je
Priviačni izdetkJ domače in umetnostne obrti
vrnil nekdanjo veljavo, ceno in ugled.
Upravičeno pont")sen in vesel je ob dejstvu, da mu je Obrina zbornica Slovenije priznala, da sc »vaza in terilnik iz logarskega apnenca Štejeiaza izdelka umet-nswtnc obrti,« kot je v obrazložitvi zapisal uveljavljeni prt)ť. dr. Janez Bogalaj. Z njima je nav-du.^il na razstavi na ljubljanskem gradu in požel veliko zanimanja. In kakšen je bil komeniarenega od pcrznavalccv razmer oii priznanju: »B:>mislitc, kaj mije dejal. ("'e jih re>s nisi pxjdkupil, si dosegel izjemno veliko. Kaj naj rečem k temu, ^ato sem še toliko bolj zadovoljen.« pravi Medard.
Medard se tudi nenehno izobražuje in izpopolnjuje. Tudi vpo-veziiviz društvom ljubiteljev skv veaskcga naravnega kamna, katerega član je, siccr pa druSlvo trenutno šteje 64 Članov. »Nad mojim delom in izdelki so hili navdušeni tudi predstavniki Evropske unije, ki so z obiska na na§i domačiji odšli brez besed,« pon<\sno pove Medard. Kaj pa povpraševanje in irienje? »Tojc pa zgodba posebne sorte, če ni zgodb celo več. Zanimanje za moje izdelke je veliko. Ciîlo slovenska vladna služba se je zanimala, pa moji izdelki nimajo cene - ker nimam znanega in pri-
Razstava treh
Poletni kulturni utrip so v Šoštanju ujeli tudi v Riiz-stavo ireh - likovno ra/siavo ireh slikarjev društva ljubljanskih likovnikiw. V Mestni galeriji Šoštanj so.se v soboto predstavili Ali-ca JavSnik, Roberl Pod|X;čan in Marjana Rih-ter. Razstavo je uradno predal namenu župan Občine »Šoštanj Milan KopuSar, za glasbeni kulturni učinek je poskrbela skupina Pomladni odmev, Liktwiio kritiko je podala mag. Ivanka CizeJ, kije o ustvarjalcih med drugim zapisala sledeče:
Alica Javšnik jc začela s slikanjem na tkanino, za njo pa je dolga pot umetniškega izpopolnjevanja in ustvarjanja. Motive jemlje iz narave ter .se nato oddalji od realnega videnja objekta in prepusti čopiču prosto pol. Alica se ne ponavlja, vsaka njena slika je nekaj no-vega in vedno znova nas preseneti s svojo domiselnostjo. Marjana Rihter sc je na pot likovnega izražanja podala pred leti in se poizkusila s posnemanjem motivov iz narave, ki jim dodaja še nekaj več - svoje občutke skuša strniti v impresijo slike, ki naj bi izražala njen pogled na svet. Marjano Rihter jc v svet umetnosti med prvimi uvedel prav SoSianjčan, zdaj že pokojni Viktor Kojc. Robert Podpečan je mlajši ustvarjalec, ki svoj prosii čas posveča umetnosti, njegov cilj pa jc doseči realizem v podobu Svoje znanje izpopol-
njuje pri akademskem slikarju Djemalu Djoko-viču. Njegw.slogjc svoboden, topel in poslušen slikarjevi duši ter prilagojen zastavljenemu ci-Iju.
Vsi trije imajo za seboj že precej skupinskih in samostojnih razstav, njihova dela pa si lahko v Mestni galeriji Šoštanj ogledate do 3. 9. 201)4.
■ Milojka KompreJ
Kapela Mirana Verdeva
Pred približno mesecem dni jc ob vijugasti cesti, ki pelje skozi Zavodnje, Miran Verdev zgradil kapelo, ki pritegne pozornost obiskovalcev, in tudi našo jc. Delal je čisto sam in s svojim materialom, le kipec Marije z Jezusom, ki je trenutno v kapeli, mu je podaril prijatelj. Verdevu idej še ni zmanjkalo, ziiio pravi, dajo bose dopolnjeval. In zakaj se je za to odloi^ir? »Ža dol^o sem .si želel, <Ja hi bila tukaj |ir<řd hišo kakšna lepa stvarU Ali bo res pos"veČena Mariji, zaenkrat še ni jasno, saj se bo njen lastnik o tem dogovoril z župnikom. ki naj bi novo božje znamenje v začetku jeseni ludi blagoslovil. Ker stoji kapela čisto ob cesti, sc ljudje že zdaj večkrat ustavijo ob njej in tam iščejo priložnost za molitev.
■ mk
Zdravljica Evrogij
POŠLIIJHO 2 MILIJONA RAZG

m ODFBtMO ffKCA MriATIllIMf IMAIKIM, fOlODNrKOM I» FOSIOVNIM PARTNil
Atene že gostijo nase olimpijke in oiimpijce. Želimo jim» da tudi s srečo pokažejo, kaj zmorejo! Hvala, ker smo v teh dneh tako čvrsto skupajf Projekt "2 milijona razglednic" so okronali $ svojimi podpisi na razglednici nalega očdkd Triglava. S svojim pošiljanjem razglednicvEvropo tudi vi prispevate k prepoznavnosti Slovenije in veličastnim občutkom v olimpijskem avgustu, izkupiček akcije Je namenjen mladim perspektivnim športnikom in športnikom invalidom. Hvala» ker smo v teh dneh tako čvrsto skupaj!
Kompiet £vro 4
ivV« M ' '«ff«, WW r^
\___
"^Slovenija
f»llVCJA	ATvtKOlkMt* tlOVeiUA
Cena kompieta je točo SIT. Poštnina za Evropo je piaiana.
12. avgusta 2004 '"'H'JÎ^
R/^DOjëKO lOO i/i^S^POsOOl
Glasbene novičke
»Ljudje ti dajo vedeti, ali so te sprejeli<(
V Iclih, odkar ga poznam, se Danijel Vun-derl ni bistveno spremenil. Lc morda pridobil kakšen kilogram vcc. Prihaja iz okolicc Slovenj (iradcH, česar p<) govorici ne more povsem prikrili.
Naš sopoinik in sopoinik poslii^ccv 1er poslušalk Radia Velenje je zanesljivo ve(î kot 10 Ici. Pred radijskim mikrofon so ga vpripclja-li« novi 'u7\v\y radíwednosi, želja, da bi lovrsl-no delo rad spoznal nekoliko pobliže. »V leh Iclih je radijsko delo upravičilo moja pričakovanja. Novi ga'îije, dogcjdivSčine, dan ni enak dnevu so slvari, ki mc dopolnjujejo ali izpopolnjujejo, kakor pae kdt) hoče. Rad počnem to, sicer ne bi v/lrajal loliko časa,« je povedal Danijel.
Nobeno radijska zvrsl mu ni zoprna- Šc najbolj »smolano« je lakral, ko ne dela internel, saj jc s tem zaprta pot do informacij, na kalere čakajo p<isla^al-ei in paslušalke. »Slik z njimi je čez vse. /alo pa imamo v nedeljskih oddajah, ko običajno dežuram, kar štiri hlokc glasbenih želja, največ vcc-leni icdnu. V dopoldanski oddaji sem vse v eni osebi - tehnik in modéra-lor, v popoldanskem delu sem leh-nik, Vili Grabnerpa moderator.« Vesel je, da so ga poslušalci, predvsem pa poslušalke, tako dobro sprejeli. »Ljudje li dajo vedeli, ali si jim po godu ali ne. Vsaj ne kale rim očitno sem, sicer me nc bi poklicali tudi takrat, ko se s paslušalci ne pogovarjam preko lelelona. Pogovarjajo se z mano kol s siarim znanccm, mi zaupajo življenjske dogodivščine - lepe in ludi manj prijazne.» Na lakšen način je skoval 2 nekaterimi /c kar prave prijateljske vezi, čeprav se med sabo ne poznajo drugače kol le po glasu.
Ni redno zaposlen, a zaradi tega 5c ni brez obveznasli. Določajo mu jih zahteve iz pogodbe o delu. V lem trenutku je »-aktivnih« sedem in vse dejavnasli imajo skupno rdečo nit. »Kakorkoli se obrnem, delam z ljudmi - v Živo ali po telefonu, zato izkušnje, ki jih pndobivam pri delu na radiu Velenje» v studiu VTV-ja, na svetovalnem iclcfonu, pri snemanju reklamnih spotov prenašam z enega na drugo področje.«
So njegovi - žena in trije sinovi- sprejeli, da alija ob nedeljah ni di^ma, »So se navadili. Včasih mc obiščejo, tudi s sabo sem jih že pripeljal. bi lahko še enkrat izbiral, kaj bi počel vživljcnju, nc veijamcm, da bi izbral kako drugače,« je Še povedal Danijel Vunderl.
■ tp
Danijet Vunderl : »Hakorkoti se obrnem, delam z ljudmi • v ifVo aH po te/efonu.«
Live Aid dnij^č
na krcrtka
1)110 PLATIi\
Septembra bosta letošnja predstavnika Slovenije na evrovizijskem festivalu v Turčiji dočakala izid plošče za nemško govorno področje.
MX\
Po Magnifie u se odhod v Italijo morda obeta tudi Alvi. Njena skladba Občutek naj bi bila všeč producentu znanih italijanskih zvezdnikov Erc«a Ramaz-zoiiija in Tiziana Ferra.
STAVliC
Njena nova skladba ima naslov 100 norih idej inje žc prepričala množico obiskovalcev letošnjega MMS-a, kjerje nastopila kol gost-ja.
KARMA
Ti više nemaš prava je naslov novega singla, s katerim navdušuje hrvaška dance družbica Karma. Mimogrede: pred kratkim so uspešno nastopili na največjem glaslxnem festivalu Golden Slag v Romuniji.
V /tirichu skoraj milijon I)lidi
IVIadonna odpira /ascbno veisko šolo
V /urichu je minulo soboto polckaJa tchno parada, ki se je jc po navedbah organizatorjev udeležilo skoraj milijon ljudi. To jc bila žc 13. ulična parada, ki jc kljub velikemu številu obiskovalcev pote kill a brezvečjih incidcnlov, Skoraj Irctjina nastopajočih je prišla iz Uijine, predvsem k Nemčije, kjer letos v Berlinu prvič po nekaj letih ne bo znamenite Love Parade. Lani je na uhcah Zuric-ha plesalo 900.000 ljubiteljev tehno glasbe, po besedah prirediteljev pa jc letošnja presegla vse prejšnje. Udeležencem v pisanih oblačilih so bili na voljo tudi vodni lopovi, iz katerih je škropila voda iz jezera, prvič letos pa je bilo mogoče na 2,4 kilometra dolgi poti ob jezeru kupili tudi pivo.
Glasbena zvezdnica Madonna namerava porabili kar dvanajst milijonov funtov za odprtje kabalistične Šole v New Yorku, v kateri bodo otroci lahko pridobivali znanja o tej veji judovske vere. Vir, blizu ameriški pop divi, je britanskemu tabloidu The Sun izjavil, daje 10 projekt, o katerem Madonna sanja žc dalj časa. "/a Madonno je izobraževanje izjemnega pomena. Pripravljena jc vložiti ves svoj denar, da bi za seboj pustila trajno sled in pomagala otrokom." jc dejal vir in dodal, da bo Šola začela delo v dc-cembru. (STA)
Čeprav je Sir Bob Geldof, glavni organizator prvega Live Aida leta 1984, nedavno izjavil, da nima nobenega smisla slavili obletnice dobrodelnega koncerta, pa podobna prireditev kljub vsemu bo. Glavna organizatorja letošnjega Live Aida sla Bono iz skupine U2 ter Richard ('unis, sicer sloviti pisec TV komedije Črni gad. Medtem ko je še) izkupiček prvega Live Aida za pomoč lačnemu prebivalstvu Afrike, naj bi šel tokrat ves prihodek od koncerta za pomoč zadolženim drŽavam tretjega sveta. Lokacija konccrta zaenkrat siecr še ni znana, največji zvezdniki tokratnega Live Aida pa naj bi bili Robbie Williams, Oasis, Cold-play, Radiohead, Phil ('oilins, Paul McCartney in Bono.
obrazbo. Svoj prvi album je objavil lela 1997, vendar je ostal neopažen. Sele ko je leta 2000 prestopil k založniški hiši C'iiy Records, je začela rasti tudi njegova popularnost.
Fťslival tnclala
Po uspešnem rcggae festivalu bodo 20. in 21. avgusta prostor ob sotočju Ibiminkc in Soče zavzeli še metalci. Tam se bo namreč odvijal prvi veliki slovenski metal festival, na katerem se bodo predstavila nekatera največja imena te gla.sbe-ne zvrsti. Festival Mclalcamp 2004 jc rczullal sodelovanja med koncertnima agencijama Master of Mcial iz Slovenije in Rock The Nation iz Avstrije. Organizatorji so želeli na festival pripeljali brazilsko Sepul-luro, ki pa jc zaradi odpovedi celotne turneje žal ne ho. Bosta pa njeno vlogo prevzeli ameriška zasedba Danzig in finska Apocalyptica (na sliki). Na dveh odrih bo skupaj nastopil-lo več kot 50 domačih in tujih bendov. Glavni oder bodo poleg omenjenih zasedli Še I [y-pocrisy, Sentenced, Primal Fear, Deslruclion, Dark Funeral,
Katatonia ter dve najvidnejši slovenski metal skupini Prospect in Noel i fer ia.
ioss Stonť drujsiiť
27. septembra bo izšel novi album mlade soul pevke Joss Stone. Album z naslovom Mind, Body & Soul bo izšel Ic slabo leio po njenem uspešnem pr-vcncu The Soul Sessions, ki je v ZDA dosegel zlato naklado, po vsem svetu pa so ga prodali v več kot dveh milijonih primerkov. Sedemnajstletna Britanka na novem albumu dokazuje, da ni le odlična interpreta torka z izjemnim glasom, ampak ludi talentirana skladateljica in pisateljica pesmi, saj je sodelovala pri nastanku mnogih novih .skladb. Veliko legend soula iz Miamija, ki .so prispevali k uspehu prvega albuma, seje tudi tokrat vrnilo v studio. Pri pisanju Ixsedil so poleg Betty Wright in Dozierja pomagali Salaam Remi (Kurlis Blow, The Fugecs) ter pevka skupine Poriishead Beth Gibbons. Angle Stone, kitarist Nile Rodgers in bobnar skupine Roots pa so na albumu prav iako pustili svoje sledi.
/(Ijk<
V Celje prihaja Željko Joksi-mović, srbski kantavtor, ki je zablestel na lel<xšnjem tekmovanju za evrovizijsko popevko V turškem Carigradu, kjer jc s pesmijo Lane moje zasedel drugo mesto. V Celju bo nastopil v pelck, 27. avgusta ob 20, uri. v Športnem parku Špica, gost večera pa bo znani sarajevski izvajalec Dino Merlin. Željko Joksimovič je sicer v Celju žc nastopil, a tokrat jc njegova popularnost, zahvaljujoč evrovi-zijskcmu u.spehu. še večja. Dva-ijitridcscilcinik iz Valjeva jc kol odličen harmonikar že leta 1984 v Parizu prejel nagrado
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sílšíte v programu Radia Velenje dvakrat dnevno; po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	KEVIN LYTTIE-Turn Me Or
2.	ALEXANDER-Sunshine After The Rain
3.	WILLSON philips-Go Your Own Way
Skddba Turn Me On je pritegnila pozornost evropskega občinstva že spomladi, do poletja pa je postala ludi velika uspešnica. Gre pravzaprav za debitantski singl Kevina Lyt-tla, ki ie svojo k^ero začel v srednješolski siojpini Suade, ki je svoje vzore iskala v r&b boy bendih tipa Boyz 11 Men. Njegov preboj se je začel, ko je nastopil na festivalu na Rhode Islandu ot) Imenih, kot sta 60 Cent In Busta Rhymes.
^LESTVICA
"prva harmonika Evr(5pc'\ pohvali pa se lahko že z znanjem igranja na kar enajst instrumentov in akademsko glasbeno iz-
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Tel.: 897-50-03 aH 897-50-04 ali SMS 031/ 26-26-26
Takole ste glasovali v nedeljo, 08.08.2004:
1.	VESELI PLANŠARJI: V Brniškem gaju
2.	ŽAGAR: Žingamo ga, žagamo ga
3.	OKROGLI MUZIKANTI: Brez glasbe nI Svijenla
4.	ČRNA MAČKA: Rododendron
5.	GAŠPERJI: HojIarI hojlaro
Predlogi za nedeljo, 15.08.2004:
1.FANTJEZ6RAŠKE	GORE: Kosec
2.	ATELŠEK: Muzikantarski salon
3.	GOTERiŠubidub MarIčka
4.	POGUM: Kdor pravi |e Slovenec
5.	ZARJA; Smo kar smo
■ Viti Grabner
VRTILJAK

Danes se bo na velenjskem jezeru končalo 14. svetovno prvenstvo Naviga. Čvek upa, da bodo po mestu hitro odstranili table, ki usmerjajo obiskovalce centra mesta na WC. Ja, mno* gi so se celo spraševali, če morajo tekmovalci na malo in veliko potrebo hoditi v mesto, če WC-jev ob jezeru ni, in koliko javnih stranišč imamo v centru. Pa je šlo le za malce nerodno okrajšavo angleškega naziva za svetovno prvenstvo (World coup), saj ga ni, ki ne bi vedel, kaj je WC, če gre za stranišče. Svetovno prvenstvo pa tudi slovensko zveni zelo dobro.
Štajger Marjan Glinšek je bil tik pred kolektivnim dopustom. ki se žal za delavce velenjskega Premogovnika končuje konec tega tedna, prešerno nasmejan. »Fantje, končno bomo več na soncu kot v temi. Tole še naredimo, slečemo rokavice, skočimo v kopalnico, potem pa ie še v morje!,« je razlagal globoko pod zemljo. Rudarjem je sonce res treba privoščiti, saj ga užijojo veliko manj kot vsi drugi.
Vroče, vroče! Ohladitev je v teh dneh iskal tudi Janko Lukner. Ali je na toboganu hladil jezo, ker Rudar zaradi fínančnih težav ni uspel priti v prvo ligo, ali ne, pa čveku ni uspelo izvedeti. Konec koncev je čas dopustov tudi čas, ko naj bi vsi pozabili na skrbi. Ihdi nogometaši in funkcionarji kluba, a ne?
Vilainini
upoťasiijiijťjo Aids
Dnevna ;kiza miillivitannnov lahko upDĆasni delovanje virusa ÍÍIXsporoCajoaineríí^kj in lanza-nij-'iki znansiveniid.
Znansivcniki siccr poudarjajo, da viiamini nc morejo nadome-sHii proi(virusni11 zdravil, lahko pa up(:>iasnijc^ razvoj bolezni Id s icm vpriíiodntxst postavijo ćas. ko upt>raba zdravil poslane nujna,
Znanstveniki z univerze Harvard In univerze Muiîimbili vlan-z^niji so osem lel preuCevali ženske, okužene z vlrust^m HIV, ki so ves C-as jemale muliiiviamlnske pripravke oziroma placebo.
Od nekaj veC kot iisK)i žensk, ki so vsakodjicvno jemale muUiviia-minske pripravke, v leh o&m\\) le-lili bodisi nistî zbolele za aidsi>m bodisi se bolezen ni popolnoma razvila, so pťjroeali raziskwalci v The New England Journal of Medicine. Pri vseh pa so opazili pt)-veCano število Imunskih celic oziroma manjšo količino vinisii IIIV Prav lako síi bili zapleli, ptweza-ni zokužbo. manjši. Pri ćetrlini žensk iz opazovane skupine se je boie;?en popolnoma razvila o^iro-mu so umrle.
S r<>k<ila(k> do orga/ma
Dobra predigra, poznavanje partnerja ali enostavno samo velika strast si^stviiri, ki nam poma-gajo pri ljubljenju doseči vrhuncc. Zdaj bo p<"imau;ala šc Cx^kolada.
Na dan priliajajo neverjetne fío-vice iz vrsl strokovnjakov za spev Inost. V nekaj leiih si bomo labko v trgovinah namreč kupili čokolado. ki nam bo pri ljubljenju pomagala doseči orgazem-
Ćokoiada za doseganje 'ViSka" bo po napovedih strokovnjakov, ki so to sladkost razvili prav v ta namen, vsebovala viSjo raven kemikalije eiilamin, ki se med sek-sproža v telesu.
Navadna iok<^Iada namreč vsebuje okoli 6i)0 miligramov fentil elilamina. ki je p<wezan z dopa-minom Ln adrenalinom. Ravno ti dve sestavini pa sta najbolj zaslužni za sproščanje culov.
in bodo z njimi lahko preverjali, ali so ali niso zvesti partnerju.
Prepo\o(lanc pldsticne vrccko
Avstralsko mestece Huskins se je pridružilo v&e večjemu i>ievilu mest na tej celini, ki so prepovedala uporabo pla.sličnih vrečk.
Samo v Avstraliji 20 milijonov prebivalcev letno uporabi in odvrže sedem milijard plastiCnih vrečk.
likim trgovskim ccntrom, naj do leta 20i).5 prepokîvijo uporabo plastičnih vrečk.
Prav prijazno bi bil<^ če bi tudi mi bolj razmišljali o odpadkih in seveda ukrepali temu primerno.
Čokoladna kopel
v toplicah v Železni Kapli po-nujajo gostom, ki imajo radi čoko-ladc\ novi^ pridc^bilev - skt^k v kad, pt^lno raztopljene čokolade.
Novo pridobitev je že preizkusilo več ducat obiskovalcev. Nov, bolj okusen in diSeč treima. je za obiskovalce prava atrakcija, saj se ti dt'>bcsedno pc^topijo v čt^kola-di>.
Nina Sabilzer, kozmetičarka, ki dela v toplicah» pravi, da peneče kopeli rjave barve vsebujejo tudi kakavovo raa&lo, ki naj bi po njenem mnenju na kožo delovalo zelo osvežilno, jo obnavljalo, poleg tega pa tudi vartJvaJo, da se ne bi pojavile gube.
Kot je še dt^dala, obiskovalcem ponujajo to novost, a jim preprečijo, da bi čokolado tudi pojedli. saj je ta čokolada, namenjena za kopanje, preveč mastna in re-d linami einkť iiť wíUk koliko /^slu/jjo njihou možje
Nova Čokolada pa bo vsebovala precej vii>jo raven te kemikalije. Strokovnjaki so Se zaudili, da nova čokolada privede do orgazjna ludi brezspolnega odnosa.
poleg teh dobrih novic pa so Sc napovedali, da razvijajo tudi t. i. "robotizirane prostitutke", ki jih bcxlcï upí'>rabniki vstavili pod kožo
Okoljcvarslveniki pravijo, daje potrebno za ra/iu'ajanje navadne plastične vrečke kar lOiM) let, vendar proizvajalci Irdijo, da vrečke predstavljajo le majhen odstotek vseh odpadkw na svetu. Okolje-varstveniki odgovarjajo» da ni več mi>goče prezreti rastočega prci-blema, ki ga predstavlja onesiiaž-enje s plasličnimi vrečkami.
Celo na Himalaji je več tisoč odvrženih vrečLv.lužni Afriki pa jih porogljivo imenujejo bele marjetice ob cesti in začenjajo kampanjo za izkoreninjenje leg«*! nacionalnega cvetja.
Vse več držav se odloča za u-strezne ukrepe. Avstralska vlada je na primer ukazala vsem ve-
V Nemčiji je samo 39 odstotkov žena in 44odstt>tk(3v mož, ki tix^no vcdt>, koliko zaslužijt^ njihovi parl-nerji, kažejo rezultali javnom nenj-ske raziskava, ki jo je objavila nemška revija Freundin. Ker teoretično večina ljudi lahko loiajc denar od čustev, se 79 odstotka moSkih in 68 odstotka žensk strinja z izjavi), da pri resnični in pravi ljubezni ni pomembno, kdo plača. Prav tako pa se veČina vprašanih strinja» da naj tisli» ki v zakonski skupnosti zasluži več, v "hišni proračun" tudi več prispeva, in da mora imeti pri finančnem odločanju tudi zadnjo besedo. Kljub vsemu pa 34 odstotkov páriův zatrjuje, daje de )i ar najpogostejši razlog za prepir.
\Manje
(Q9&CI39
Na zahod
Zd»J že tudi nekiâtera naš;i podjetja razmišljajo. da hi proi/vo<]i\jn sir* lil;i Ril v7h<Kl, ker Je tam delnvn«! sila ceneji^a. (iorenjeje i/.jeni»» obrale seli bolj m zahod. V Šoštanj.
Vračilo
Peter Rezman Je ministru Kopaču vrnil priznanje. kj mu Je lil njegov prispevek pri va» rovanju okolja v Sald«ki dolini i/rocll i^ele pred kratkim. I^terje pač skala in Indi taka ph/nanja neomeliCaJo, da ne hi bil naprej kritičen.
Zaslužni
Nekateri It vedno opozarjajo na preveliko nt/-d rub y «nos t Slovenije, k;)r naj bi posebno ka/alo ob ol)élnskth praznovanjih, ko |>o^ii»od delijo priznanja za-slii/nim. Pa Je /aí uhUn skoraj ve(! kol ziisla/.nih.
Dovolj dela
Kako smo si različni! Slišim, da so v Esotechu veseli, ker je Se veliko umazanih tehn(»h>^IJ in umazanega okolja. Pri nas in v svetu. 'I\idi (ima/itnija namreC lahko /iinje p(»nieni kruh.
Doma ie najlepše
Povsod Je lepo, doma Je naj]ep!>e! To trdyo tisti, ki veliko potujejo po svetu. In tisti« kijim je nercKlno priznati, da nimajo denarja, da bi odpotovali kam drugam od doma.
NI razlike
Na plažahje tudi letos opaziti veliko takih »zgoraj brez«, pa čeprav pri tem pokažejo tudi malo. Nekitteri pravijo, da tako ni veliko razlike med plažo in marsikatero (deio\iio ali poli-lićnu) pisarno, 'hidi tam Jih Je veliko zj>oraJ brez. Ali s premalo.
Z očeta na
Običajno se kakšne stvari prenai^ajo z očeta ita sina. Pri organiziuiji Vip teniškega turnirja M C luba pa hk^Xa na hčer. Z Marjana na Marjet ko.
Medvedi
Velenjski rokometaši st> spet naleteli na ruske medvede. Računajo na pomoč {gledalcev. Da bodo tako ogreli Rdečo dvoran<i, da se medvedi s hladnej.sih krajev v njej ne bodo dobro počutili.
12. avgusta 2004 ""^ČAS
Zrcalce, zrcalce na steni, povej
je Tanja res najlepša v deželi tej?
Veienjčanka, ki je zmagala na tekmovanju za miss Koroške, uspešna tudi v poltinalu
Mojca Krajne
Začelo sejo čislo njiključno, ko se je pred približno Iremi leti zabavala v diskoteki, kjer so imeli lepotno tekmovanje. Prijatelji so jo potisnili na oder in bila je izbrana. Od lakrat naprej je delala pri modni agenciji, kjer se je, kot pravi, naučila vsega, kar danes zna. Na področju maneken-stva seveda. Nekaj se je naučila ludi v srednji trgovski šoli, ki jo je obiskovala v Sloven j C/radeu in kijojczćiključilakot ekonomski lelmik. Ker jO je od nekdaj zanimalo računalništvo, je po srednji šoli naredila prekvalifikacijo za računalniškega tehnika. A to ni bilo »ta pravo«, Delo nadaljuje doma; letos se bo vpisala v zadnji, tretji letnik Studija na daljavo, poslala bi rada komercial ist-ka. Že zdaj opravlja sitóixi zavarovalniškega zaslopnika, ki jo /cli obdržati tudi v prihodnosti.
Dnevnih dogodkov ne spremlja, ker o grozotah svetil niti sliSati ni>čc: »T« človeku samo bremeni,« je povedala. Ciovorimo o 23-!etni Tai\ji Jurko iz Cirkovc, ki se je let()s odločila, da sc bo prijavila na tekmovanje za miss Slovenije. Za to je imela več razlogov: prijatelji
Lasje: svetli Oči: zelene Višina: 172 cm Obožuje: morje in poletje, sprehode in klepet s prijatelji
Najljubši film: Tango in Cash & Ljubezen je luštna stvar
Najljubša knjiga: Sedem skrivnosti motivacije Najljubša barva: rdeča Prosli čas: rolanje, plavanje, ritnes
so jo spodbujali, zanimalo jo je. kaj lahko doseže, in zavedala se je, da je to njena /adnja priložnost. Na izborih za miss namreč obstajajo omejitve: tekmovalke morajo biti viSje od 165 centimetrov, ne smejo biti pon>čene ali Imeti otrok, biti morajo nekaznovane in mlajSe od 24 let. Ker 'lanja zaenkrat še izpolnjuje vse pogoje in ker je ixitno očarala komisijo, je bila na izboru za miss Koroške okronana kot zmagovalka. Uvrstila seje v polfinalni izbor, kije bil v petek v'lermah Olimia. 'ludi tam je bila uspešni-i, kose je uvrstila med dvanajst finalistk, ki se IxhIo .šc enkrat predstavile 12. septembra v Cankarjevem domu.'iknjina želja je, da bi sc uvrstila med prve tri. Za to bo potrebovala predvsem dvoje: dober videz in zanimivo o.sebnost. In kaj bo storila, če ji bo uspelo priti do tekmovanja za miss svela? Vzela ga bo kot veli-
Tanjina lepota je očarala komisijo tudi v polfinalu
ko izkušnj<i brez pretvaranja, da lahko samo zaradi lepote spremeni ves svet.
Jez čaka Nivo - Nivo pa neurje?
Enoletno dopisovanje z Nivojem in fotofirafii'anje jezu stanja ni izboljšalo -Odftovorov, kaj se bo z jezom zgodilo, nam niso zaupali nikjer
Mo/cd Krajne
Lansko poletje sicer ni bilo takc^ dcževn<i, kot je letošnje, je pa vseeno prineslo nekaj neurij in dežja. In ko je enkrat tako deževalo, se je v reki Veiunji nabral kup vejevja in drv, ki so začela počasi rušiti jez, ki leži tik ob hiši Marije in Bogomirja Krajne v ( îabcrkah. Hiša, na nekaterih mestih od potoka oddaljena komaj meter, je ogrožena. Njeni lasiniki so zato poklicali predsednika krajevne skupnosti, Pavla Zupevca. Ta jim je povedal, da za vse reke in potoke v občini Šoštanj skrbi podjetje Nivo iz Celja, ki ga je za ta dela naj-
pa je prišel Cez kakšen teden naokrog gospod iz Nivoja, jez foto-graliral in odšel. Cez nekaj časa je Í7 podjetja prispel tudi dopis, ki seje glasil nekako takole; »Zahvaljujemo se vřim za vaš dopis in vam sporočamo, da so si naše službe stanje na terenu ogledale in ga evidentirale. Poškodbo jezu bomo uvrstili v plan investicijskega vzdrževanja in jo poskušali rešiti v prihodnjem letu, vsekakor pa bomo ludi v prihodnje spremljali stanje jezu.« In lu seje takrat končalo. Prišla je jesen, pa zima. ko so v ogroženi hiši iahko le upali, da ne bo preveč deževalo, da ne bi velika vo-
začcla teči že kar pod, namesto nad, njim - in seveda spodjedati zaščito, ki jo jez nudi. Krajnčevaje takoj, koje lo videla .spet poklicala na Nivo, kjer so ji povedali, da se bodo oglasili, ko bodo imeli kaj časa. No, obisk so dočakali že isti diui. toda kaj je naredil? .Tez fotografiral in odšel. A v družini se niso vdali, še enkrat so poslali dopis s prošnjo na Nivo. Spel je pritekla voda in jez je poslal še bolj nevaren, pa tudi grd. T;im, kjer je včasih tekla vo-
spel sledili kiiei na Nivo in v ponedeljek si je stanje prišel ogledati nekdo iz podjetja. Kaj je naredil? Fotografiral gaje in povedal, da .so se v podjetju pogovarjali, da naj bi sanacijo začeli 10. avgusta. Kaj se bo zgodilo zdaj, ko jezu ni več, ni znal povetlali, saj bodo za «macijo verjetno potrebni novi načrti in se bo ta še bolj zavlekla. Se je pa zato zavzel Zupevc in poklical župana Občine Šoštanj, da bi morda ta poskušiil pospešiti popravilo je-
O jezu, ki ga ni več, je pristojnim težko govoriti
Pogled na jez je že julija pričal o nujni sanaciji
eio Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Da psi ne bi ostalo le pri besedah, je poskrbel, da so iz oixine na navedeno podjetje javili, kaj se je zgodilo, in prosil ogrožene, naj tudi oni pošljejo dopis na N Ivo. Tako sc je tudi zgodilo: v svoji prošnji so še posebej poudarili, da gre za stanje, ki je res vredno popravila. No,
da še bolj uničila jezu. Lahko bi rekli, da so imeli sreč<i, ko so mirno dočakali letošnjo pomlad. Ampak u.službencc\' Nivoja ni bilo. Je prišlo pa zalo ictos še bolj muhasto vreme, ki pogosto povzroča tudi naraščanje Velunje. 'Iak<i seje zgodilo tudi pred približno me.secem dni. koje tok vode jez še bolj načel. Voda je
da so se začele zbirali veje in od-padki, ki so vodi onemogočali normalen pretok. V družini so se zbali za svojo vřunosi in se obr-nili na prostovoljno gasilsko društvo Gaberke. Tiso jez še isti dan i">čislili.
Kosmovuredništvuhoteli izvedeli, kdaj bodo jez sanirali, na Nivoju ni bilo pravega odziva Stij sta bila odgovorna za lo ptxJroi^e ravno tiste dn i na dopustu, nihče drug pa menda ni imel točnih podatkov. Mi smo hoteli počakali, jez pa ne. Neko s<iboto, koje spet bolj deževalo, ga je enostavno odneslo, Krajnčevi so ga opazili kakšn ih tristo metrov n tžjc v rečn i strugi, od koder so ga spel, zaradi varnosti, izvlekli gasilci. Ker je voda na mestu bivšega jeza že začela zajedali zemljo, so
zu ... Zgodba ki ji zaenkrat še ni videli konca.
Klicali smo na Nivti, kjersmood .Alenke Zupančič izvedeli, da n<un takšnih pt^dalkov ne more posredovali in da naj povprašamo na Mini-strslvu za okolje, pmstor in energijo. Tain so niim zaupali, da teh podatkov nimajo in tla naj v primeru, če na Nivoju o tem nočejo govoriti, pokličemo na upravno enoto. Poklicali smo v Velenje, kjer so nam naročili, naj se raje obrnemo naOiičino Šoštanj, tam pa o omenjenem jezu niso vedeli nič. Pa smo bili spel na začetku liste zgodbe, ki ji ni videti konca. Odločili smo se, da bomo naredili vsak nekaj. Vsaj toliko, kol so naredili na Nivoju - fotografirali smo jez.
Stari trg med preteklostjo in prihodnostjo
KS Staro Velenje v soboto praznuje ki'ajevni praznik - Dopoldne živahen sejem in premiera lutkovne predstave, popoldne srečanje harmonikiirjev in obilo zabave
Bojana Spegel
Veleiye - Vsako leto 14. avgusta se v KS Staro Velenje spom-nijo otvoritve delno obnovljenega Starega trga kmalu po osamosvojitvi vSlovenije, ki pa je žal, z leti. spet začel propadali. Sploh, ker številne slavbe zaradi dcîlgih denacionalizacijskih postopkov še vedno kazijo videz irga. Kakorkoli že, svcl krajevne skupnosti je tudi lelos pripravil bogat program enodnevne prireditve, s kalero bodo praznovali krajevni praznik. Prireditev so pripravili v sodelovanju z Muzejem Velenje.
Sejem bo spel živ
Tradicionalna prireditev »Sejem bil je živ«, ki jo v Starem Velenju Muzej Velenje pripravlja že od leta 1986 (z nekaj vmesnimi prckinilvami) se bo začela io soboto ob 9. uri dopoldne, končal pa se bo ob 1.^. uri. Direktor Muzeja Velenje, zgodovinar Damijan Kljajić, nam je o letošnji prireditvi povedal: »Velenje je imelo včasih več sejemskih dni na leto, največja pa je bila na 1. maja. .Skupek nekdanjih sejmov in tega, kar so ponujali, btimo poskušali tudi lelos obuditi na Starem Ir-gu. Sejem bosta vodila strašna

Oder, scenografija, koslumo-grailja in izdelava lutk pa je delo Tatjane Kortnik ...
Dva |)lii/:a sla pieiekiosl
Popoldne sc bo na odru na starem Irgu nadaljeval kulturni in zabavni program. Predsednik sveta KS staro Velenje Branko
Damijan Kijajič: Obudili bomo zgodovino in prikazali, kako je včasih izgledal sejemski dan v Velenju.
.ložeta (.lože Robida in .lože Krajne), ki bosta predstavila vse obrtnike, ki bodo ta dan prikazovali svojo obrt in izdelke na sejmu. Tako bomo poskušali obiskovalcem obutlili slara znanja, mladim pa približali stare obrti. Poleg lega bodo z nami lajnar, krošnjarji. poulični glasbeniki ...« V času sejma bodo na odru, postavljenem pod velikim kostanjem na Starem irgu, predpremierno uprizorili lutkovno predstavo »Izgubljene coklice« gledališča Pel prstov prešlej, ki deluje pod okriljem KS Staro Velenje. Predstava je namenjena otrokom od tretjega lela starosti dalje, ustvarili pa so jo skoraj sami domačini: besedilo in dramatizacija je delo Iva Stropnika igrala Saša Klančnik in Boštjan
Branko Meh: »Upam, da bodo drugo leto odstranili podrtije na Starem trgu.«
Meh nam je povedal, da bodo ludi letos na odru gostili harmonikarje iz bližnje in daljne okolice ter nekaj zanimivih glasbenih skupin. Ko bo srečanje končano, pa bodo za zabavo gostov poskrbeli Podkrajski fantje. Letos bodo nj ihov nastop financirali gostinci iz Starega Velenja, saj bo stari trg prizorišče celodnevnega dogajanja. »Kot vsako leto bomo 14. avgusta ludi letos zaznamovali krajevni praznik. Želim si, da z nami praznuje čim več ljudi iz Šaleške doline. Lelos smo v kraju veseli, ker sla dva plaza, ki sla ogrožala stanovanjsko hišo in cesto, odpravljena.« Lelos v kraju ne pričakujejo, da bodo uspeli postoriti Se kaj več. »Upam, da bodo v letu 2(10.'^ dočakali, da se v Starem Velenju odstranijo podrtije, ki kazijo videz kraja, pa še nevarne so,« je še dodal. Še vedno pa ostaja rak točka v krajevni skupnosli tudi pločnik ob cesti od gasilskega doma proli odcepu za Kavče, kjer so pešci močno ogroženi. Že nekaj let je pločnik obljubljen, tlo izgradnje pa še ni prišlo. Kot pravi Branko Meh, skoraj zagotovo tudi lelos ne bo na vrsti. »V kraju upamo, da ne bo prišlo do kakšne nesreče, saj so šolarji, ki ob lej cesti hodijo v mesto in domov, precej izpostavljeni.«
m
itmt
I
RADIO V6L€NJe
MED VAMI

Župnik, ki obožuje modo in Iculturo
V Sloveniji je na (lelovruMii dopiisUi l/idor Pcčoviiik Dori - Zaradi svoje prillubljonosli ima urnik natrpan do zadnjo minule - Šaleška dolina mu je še vedno blizu
Bojana Spegei
I/idor Pećovnik Dori je zagotovo eden najbolj zniinili slovenskih */upnikov. Po/najo ga ludi llsli, ki v cerkev ne hodijo prav pogosU) ali pa sploh ne. Predvsem zalo, ker se zna približali ljudem in ker zna svoje duhovno poslanstvo píwezali s kullu-ro, dogajanje v fari pa popestrili z dogodki, ki so ljudem hlizu. Kazensko jc bil prcmeSčcn v Berlin, kjer obstaja slovensko župniSčc že 35 Icl. Kazen je znal sprcircniii v nagrado, saj mu je uspelo v Berlinu naredili pravo kulturno središče, ki ga obiskujejo številni Slovenci» domačini različnih narodnosti pa so vse bolj pogosti gostje njegovih ma§ in kulturnih dogodkov po njih. Ob vrnitvi pa je spet poskrbel za dvigovanje prahu - glasno je namreč spregovoril o pedollliji med duhtwSČino in cerkvenimi zidovi. Kar zagotovo mnogim ne bo vseč. A Dori pravi, da se o tem ne sme molčali, saj se sicer lahko zgodi, da bodo cerkvi \7eU duhovnost
»Ja, leto je hitro minilo,« na začetku pogovora pravi Dori, ki Slovenijo obišče enkrat na leio za daljši čas, tu in tam pa, če ga kdo povabi, za kaL^en dan pride tudi med leiom. Berlin, kjer službuje že deveio leto, namreč težko zapusii tudi zalo, ker je težko najti zamenjavo za njegovo delo. V času najinega srečanja se je po Slovenij i še veliko govorilo o premesiitvî župnikov, Zato sem ga najprej vpra^la, ali se tudi njemu obeia, da bo moral zapustiti Berlin: »To ne vem in najboljši je» da tega človek ne ve. Duhovniki dobro vemo, kaj nas čaka. Ze kopridemovžup-nijo, vemo, da ne bomo lam umrli, razen če pride do prezgodnje smrti. Vemo, da nam je v vsaki l'an Čas odmerjen. Sam
sem bil, kar se premestitev tiče, vedno v malo drugačni vlo^, zato sem vesel, da so za mano prišli na vrsto na takšen način tudi drugi. Vedno znova sem bil premeščen malo po kazni, malo pa po potrebi. Dostikrat po kazni. Zalo, ker sem odstopal od ustaljenih praks, ki so že bile v veljavi, pa so jih kasneje morali umakniti. Parkrat sem moral zamenjati župnijo zaradi skupne odveze, katere velik pristal sem bil in sem šc. Kasneje tudi zato, ker som vse pokrstil, pripeljal k birmi in vse poročil. Nazadnje sem bil premeščen zaradi modne revije v cerkvi v La-škem, za katero pa še danes mislim» da ni bila pravi vzrok moje premestitve. Mogoče sem se takrat s kakšno izjavo zameril nekomu, ki mu to ni bilo v^č, in sije želel, da me umaknejo.« O.stala sva pri modni reviji. Doriju, vedno lepo urejenemu in okusno oblečenemu župniku, je moda od malega bliza, saj izhaja iz krojaške družine. »Modi sem zapisan. Tudi moj oče je bil pristal mode, kar je znal prenesli tudi iia moje brate in sestro. Jaz .««m izstopal, verjetno zato, ker sam nisem bil tako spreten pri krojaških delih kot ostali v družini. Rad pa sem oblačil to, kar so oni aspcli sešiti v domači delavnici. Moja prva poklicna želj a je bila, da bi bil modni krcalor, čeprav mislim, da .sem sedanji poklic ves čas nosil vsebi. Potem je kot vulkan prodrl na površje, bogoslu^u pa sem zvest še danes.« Dori je za svoje delo prejel visokem dr/avno priznanje nekdanjega predsednika drŽave Milana Kučana. Veliko mu je pomenilo. Letos pa je dobil najvišje državno priznanje nemškega
predsednika Johannesa Raua. Kako je izvedel zanj? »Letos 4, apriki, na moj god sem dobil najlepše darilo v življenju za god Prejel sem pismo nemškega predsednika. Najprej sem se ustrašil, kaj sem naredil Ko ga odprem, v njem preberem, da me odJikuje in da naj pokličem,
da se dogovoriva, kdaj mi bo priznanje izročil. Bil sem tako šokiran, da nekaj dni nisem upal poklicali Tako da so me poklicali iz njegovega kabineta, če morda iusem dobil pošte. Priznanje sem dobil 27. majav predsednikovi pisarni. Bilo je izredno lepo. Presenečen sem bil, kako je obrazložil odločitev za podelitve priznanja in kako dobro pozna moje delov Derlinu. Dejal je, da mi priznanje podarjazaio. ker sem zgradil kultumo-duhovni most med Slovenijo in Berlinom. In ker slovenskim kulturnikom in umetnikom omogočam gosiiwa-nje v Berlinu, ki razveseljujejo ne le Slovence, ampak tudi druge narode, predvsem domačine. Ib je integracijska spasobnost, ki sem jo vedno imel. Jaz sem namrečvasimiliciji in integraci-
ji vedno videl le pozitivne stvari. Sam sem izkusil, kako je priliv lujino. Ko sem bil premeSČen v Berlin, nisem znal besede nemško, pa sem moral tretji dan voditi mašo. Ne bi rad govoril o lem, kaj sem dobil za nagrado, ker sem tako hitro spregovoril nemško.« Berliaska Tara je, odkar je v njej Dori, poslala kulturno sredii5če .sredi Berlina. V župnišču namreč pripravijo do 3t) večjih kulturnih dogiîdkov na leto. »To je ogromno. Vsa zahvala gre tudi Slovencem, ki živijo v Berlinu, veliko vlogo namreč odigrajo ludi listi, ki pridejo na kulturne dogodke. Vedno me je slrah, kakšen bo obisk. Praviloma jc ixlličcn. Naj povem, da mi je Šaleška dolina zelo pri srcu, ker je bilo moje delo in življenje tu uspešno in lepo. In prav iz Šaleške doline je bilo največ kulturnikov pri meni v Berlinu. Vedno, koso prišli v Berlin, je bilo prečudovito. Če omenim le zadnje - Matjaž Cmcršič je k meni pripeljal mladinski pihalni orkester velenjske ^asbene šole, solistko Sanjo Mlinar in oktet Dori To je bil nepozaben večer! Mno^ so rekli, da kaj takega ne more.š doživeti niti v Berlinski filharmoniji, kar je priznanje velenj-.ski glasbeni Šoli. Tudi sam trdim, da v 35 letih obstoja slovenske Župnije v Berlinu kaj lako lepega v tej cerkvi še ni bilo. Navdušil pa je tudi ženski kvartet Vita iz Šaleške doline. Ker imam v Nemčiji sedaj maie Še v Hamburgu in dveh nemških župnijah, sem jih peljal tudi ija. Čudovito je bilo.«
Dori kulturne večere vedno poveže z mašo. »Pri nas brez maše ne gre. Ljudje pridejo v prvi vr-.sli zaradi nje, so pa presrečni. Če je po maši še kakšen kullurni dogodek v dvorani piid cerkvijo. To sem prakticira! že v Sloveniji. Po maši sem, če sem le imel čas, šel v gostilno. Tam smo nadaljevali
Mnenja m odmevi
(lestu iKi l^dški ko/jak - (tesellcina Kulvanîa
Čc mene kdo vpraša, kje sem doma, mu povem, da iz najlepi^ega turisličnega kraja v Sloveniji. pa ni tako, saj niti ceste nimamo tako vzdrževane, da bi se lahko varno vozili (skale in kamenje se ruši nanjo, pcwsc^d so jame..,). kaj šek, da bi se šli turizem. Ljudie. ki pridejo na Kirzjak. pravijo: »Pri vas je lepo, ampak.^koda, da nicc-stH v celoti asfallirnnci.« Izgleda, da smo nekako odrinjen i od mesta Velenje, kol da sploh ne spadamo v to občino. Takti mislimo mi, ki tu živimo in občutimo, kaj se lu dogaja. Cc je že namenjen kakšen tolar za nas, nas občinarji kaj UU \ro prikrajšajo. Šola - dolgc^leina tema. Veliko truda in volje -vašega in našega, je bilo vloženega v izgradnjo, zdaj pa se bo kmalu z-a vedno zaprla, lako kot v krajevni skupnosti Paka, Vse hočete spravili v Velenje. Mar vam je za nas. ki živimo v hribih. Prav, ampak, pcMcm uredite in nam omo-gt>čitc vsaj varno cesto, da .se ne bomo spraševali, kako pa do doma, posebno pozimi, kaj boćo
otroci - šli peš. ho avlo sploh Se vzdržxil?
Pred dnevi ^mo se dobesedno zgrozJli, ki» so prišli ce.stni delavci in vlili približno 90-100 metrov as-faila. Za kakšne bedake nas pa imate,vi, ki odločale ovsem tem? Vsi krajani smo ogorčeni, čutimo, da smo krepkem ogoljufani. Sramc^ ta. Le kam so odplavale obljube gospoda župana in pred leti gospoda Mjčine? Obljubljali sle marsikaj, marsikaj smo skupaj naredili, ampak glede cesto - deset let nam Že obljubljale asfalt in varnejši dostop do naših domov. Krajani pravimo, da je «novega« asfalta Zit dve Mehovi dolžini. Pa se skoraj ne motimo. Bilo bi bolje, da ga sploh ne bi biki, se vsaj jezili ne bi. Mislimo, da »brijeie norce« iz nas, češ, hribovce je že dobro. Rndi bi vedeli, koliko denarja je bilo namenjenega za to cesto in koliko je stala »flika« asfalta. Enotnega mnenja.smo tudi, da se iz lega »sklada« ne financira projekl igrišča in mt>stu v Paki. Obstoječi mosl smo pripravljeni sanirali sami, čeprav ni uničen po naši krivdi. Za svoje potrebe pasi
naj kamnolom naredi svoj mo.st. Morda napačno razmišljamo, ampak za koga bo namenjeno igrišče v Paki? Šole ni več, večina otrok pa je kar tiddaljena od igrišča. Zalo tudi vas. gospod Avberšek, po-zivamti, da se za vse krajane krajevne skupnc^sii zavzemale enako, ker ludi nas zastopate v občini, ne pa, da občinski gt»spodi samo prikimavate, Na glas povejte, da je cesta na Paški Kozjak Še vedno črna pika občine in da lega izpila niso opravili v ckselih letih. Aii mi ne plačujemo v>>eh dajaievin davkov? Mnenja smo, da smo bili žc predlani prikrajšani za asfalt in se sprašujemo, kt^mu je »Šel« pa le-Uw? Ciospod Mcli, dc^mnevamo. da nimate urejenih vseh zadev z nekaterimi krajani Paškega Kt)Zja-ka. Zakaj moramo biti kaznovani vsi? Za Kozjak baje niti slišati nočete več in zaradi posameznikov moramo na »strelišče« vsi. Ali ni lo že prežh'elo? Škoda, da sle ubrali Uikšno smer, kajti pred leti smo vam,vaši slranki in vaŠi delovni ekipi zaupali, danes nič več,
Zanima nais kam in v kaj je namenjen ilenar, ki je bil planiran za cesto? Koliko je resnicc na tem, da se prefekt igrišča in novega mo-siu financira txl tega denarja? Ko-
liko denarja pa sploh lahko porabi gospc^d Andreje za lo konkrel-no cesto, na kateri brez vaše vednosti nesme izvajati del? Vse vas gospode sprašujemo, kako dolgo b) se mi K^j^aČani vozili po iak.<ni cesîi čc bi lu živel kdo izmed vas, npr. gospod Meh ali gospod Brod-nik? Velenje - lepo. urejeno mesto - povs(îd asfalt, pa tudi vi vsi se po njem pripeljete do doma. To je najbolj pomembno, da imate vi vdt>lini vse,kaj pavas brigamo mi v hribi h-
Gospod Meh, ker ste župan, ker sle moški - mi, ki smo doma nekje »bogu za hrbtom«, pričakujemo vaše poštene odgtwore in razlago, zakaj se moramo še vedno vc»zit: po takšnem »kolovozu«, kakršen je Še en del ce.ste. Drugje .so še goz-daiske cesle bolje urejene. Žal. Ce menile, da nam cxJi?:jvorov ne morete dati, jih bomo iskali drugje.
Osebno pa sem se la trenutek odkičila, ih nikomur več ne rečem, da sem doma v najlepšem turističnem kraju, ampak bom od te« ga Irenulka dalje doma v nerazvitem področju, močno razvite ot>čine Velenje.
■ Za krajane PaŠkega Kozjaka zapisala Erika ZupaniČ
pogovore, nikoli ni bilo treba niČ vprašali. V Berlinu to ni bilo mogočo, ker se je, ko sem prišel, slovensko slišalo le v ccrkvi. Imamo lepe prostore, sloveasko restavracijo, slovenski dom in slovenski hotel. Tudi Šalečani pogosto prihajajo k nam. Smo vsestranski in lo po zaslugi svele maše. Z ministrico za kuhuro Andrejo RIhter pa se dog(7var-jamo, da bo v naši župniji ustanovljen SUwcnski kullurni center, saj si 97-lemi umetnik, ki živi in dela v njej, želi svoja dela po-klonhi državi Sloveniji, Kose bo 10 zgodilo, sem jaz svoje naredil. In lahko grem spet v kakšno manjšo slovensko faro.« Ne morem mimo vprašanja, ali kaj pogrei^a Slovenijo. »Niti ne, ker jo imam ves čas ob sebi. V Berlinu namreč govorint več slovensko kot v Sloveniji. To se č-udno sliši,aje res lako. Izredno rad namreč pridigam. Opazil sem, kako mi nemščina škoduje pri izražanju v slovenščini, zato seje raje držim.« Dori mi jc povedal tudi, da njegove pridige nikoli niso daljše od 1 minuL Nanje se skrbno pripravlja, tudi tako, da sledi vsem aktualnim dogodkom v svetu. » Hočem bili vedno razumljiv, ne ponavljam stvari, želim pa, da moje pridige nosijo s sabo še kakšen dan.«
In Še vedno je rad med mladimi.
»Sem Človek, ki rajši prisluhnem mladim kot svoji ali starejši generaciji. Ko začnem po.slušati mojo generacijo, som že zastarel, Ko sem prišel v Berlin, sem takoj naredil dva disko kluba, ki zelo dobro delujeta.« Ob tem ga vprašam, ali bi pusiil vslovenski berlinski cerkvi organizirati rave party, saj jc Berlin znan po tem, da sti poleg velike parade ljubezni (Love parade) sredi me.sta, ki jo je obiskala milijonski! množica, pariyje organizirali ludi v cerkvah. »V cerkvi nc, ob njej pa,« bre/ premišljevanja pove Dori. »Takov Berlinu ponavadi tudi je. Ob tem naredimo dan odprtih vrat in mladi z veseljem obiščejo in spoznajo župnijo, nihče ne izJcorLšČa naše gostoljubnosti, kar je zelo /-ani-mivo. Parada ljubezni je propadla zaradi ekstremnih gibanj, ki naj hi jih vcxiila elekiroaska gla'i-ba. Ko seje lo zgodilo, so mladi sami ustavili priprave na la velik dogodek-«
Dorijeva nedeljska sveta maša pod šotorom na Vranskem je bila več kol odlično obiskana. Po maši se je pod .Šotorom začel mini Okioberťcst z obilo gjasbe, jedače in pijačo. Steklenih vrčev za pivo, ki jih ni bilo treba vračati, je hitro zmanjkalo. Pripravili pa so jih kar 3 tisoč 500.
PREMOGOVNIK VELENJE, d.d.
Partizanska cesta 78 3320 Velenje
JAVIV A WU\\\
PONUDBE ZA PRODAJO NEPREMIČNIN
Predmet prodaje so naslednja zemljišča in objckii: /jCinljisra
Zemljišča na območju kompleksa konjereje v Skalah.
B. Oblekli / opremo in /iiiianjo uredilvijo
*	IliŠa upravna, konjereja,
*	H lev za konje,
*	Senik za dosuševanje sena,
*	Ciospodarsko poslopje,
*	Objekt 117 - kai'anteaski objekt,
*	Naprava za ohlajevanje in ( reniranje konj,
*	Nadstrešnica - skladišče priročno.
Nepremičnine in pogoji odprodaje so podrobno obdelani v
razpisni dokumentaciji, ki jo laliko interesenti brezplačno
dvignejo na sedežu družbe od 16. 2004 dalje.
Splošni |)o$;oii:
1.	Ponudnik lahko kupi vse objekte in zemljišča, ki so predmet prodaje, le kol celoto.
2.	Ponudnik mora ohraniti obstoječo dejavnost - omogočili nemoteno delovanje Konjeniškega kluba - ter nadaljnji razvoj uskladiti z razvojnimi načrti kluba. K ponudbi mora predložili kratek načrt razvoja te dejavnosii za na.slcd-njih 10 let.
3.	Pisne ponudbe za nakup predmeta prodaje morajo vsebovali ponujeno ceno v SI T 1er način in rok plačila.
4.	Nepremičnine so naprodaj po sistemu videno - kupljeno, tako da morebitnih kasnejših reklamacij ni mogoče uveljavljati.
5.	Dodatne informacije lahko dobite na telefon 03/8996163 oz. GSM 031 634835 (g. Dejan Radovanovič).
6.	Pisne ponudbe pošljite v zaprti ovojnici na naslov: Premogovnik Velenje, d. d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje, s pripisom »Ne odpiraj - ponudba konjereja«, najkasneje do 26.8. 2004.
7.	Odpiranje ponudb in izbor najbolj,šega ponudnika bo komisijsko.
8.	Lastnik nepremičnin si pridržuje pravico, da ne sklene pogodbe z nobenim ponudnikom.
avgusta 2004

Trideset let od gradnje šole v Zibiki
30 lel je minilo od /adrijc^ velike solidainosliio akdjc^ Vc^loiija, ki je mobilizirala vso ohnno - Najbolj udarniški jo l)il mvsoc avgust!
Polrc.s.kijo20junlja 1974 zamajal Ko/jiin&ko» jc pov/rcicil škodo v višini takratnih milijard slarili dinarjt'v (v icm članku bi'»mo uporabljali .siarc dinaijc, ki ^^ jih bili ljudje v (iblem iasu se vajeni). Skupm»jc bilopi.)ikt)di''vanih5.3lX) olîjcktov, ptiružiti pa jc bili> ircb:» 732 stavb. Ker sla bili popolnoma
prej je prii^ei Lojen» ves zlikan in v beli srajci, k jami, kjer je kopal ?.gank, in se
olovariš predsednik, nehajte, \v> ni za V35s prwroče je. pridite \vn. gremo nekam v senco..!« »la pniklei lapor lx'>m pa že vrg^l ven, krucifiks.« jc dejal Zgank in se bolj zavihtel kramp.

uniieni ludi 2 Soli,je nastala vn^a debata, kako zagot(wjtj pouk v.saj do spf>mladi 1975. S prvo vseslo-venski^stMidamc^ino akcijo, 13. julija, so vsi /iiptfelisni v ohCini Velenje odslopili za Kozjansko svoj enodnevni zaslui^ck- Takrat je bita. na pobudo drui^l)enopoliliřnih organizacij sprožena posebna solidarnostna akcija za izgradnjo nove Šole v Zibiki. Rok otvoritve je bil pogumno določen Zii november 1974.
Prva se je txL^a la KSVelenjeCen-ter- Levi breg. nakazala 2 milijona starih dinarjev pomoći in predlagala pohralenje s KS Zibika. Is-ii>časnost> ustanovili gradlNíni cxi-borZi^mimi komisijami, za predsednika pa i/brali NfstM Žganka. predsednika skufx^'înc občine Velenje. Pri Vcgradu. Projektivnem biroju in Zavodu za urbanizem so naroČili breziilačno izdelavo načrtov gradnji) in instalacije. Prve brazde v proslor,l kjer naj bi stala nova Š4ila, sta vrezala bul-dožerista Ivan Kos in Milan lljir-ie v pri7^>ru. ki je bil neponovljiv: krajani Zibikc so o)>slalj z delom in z grabljami in vilami v rokah pri^ gledal prvo konkretno obliko pi>moči-
Prvi udarniški dan je bil vsoNMo. 3. avgusta 1^74. lega dne je bilo zelo vroče. Iz Velenja je odpeljalo vei av(t>busov in osebnih vozil z okoli dvesto udarniki, med njimi iv^m upokojcnecv, ki sc* ni>sili papirnate Cake z napistmi "Otrokom Vele nje za Ko>3an.sko". Med najbolj prizadevnimi kopači smo lahko videli predsednika /.ganka z družino, C. Centriha z ženo. 1. Gabra. Lidijo Grenko, L. Zaktijvka, 1. Feceta, F. Kljuna. C. Cînîbcn.^ka, M. Macurja,.!. Pukla. M. Siimaca, f 1. Mravljaka iui. V spominu mijcctstab prva novinarska konťercnca. Udarniki so prekinili delo in sedli pod koZi^-lec. Žftankje na hitro oblekel srajco, osiali so bili goli do pasu in ozno jeni: KI jun, precbednik IS. Za-k<K^k in Fťce. člana IS.sindikidisUi Mťdvťd in Pukl, predsednik skupščine občine Šmarje pri .leL^h .|o/k<i In Tonček Gabri^k. ravnatelj osnovne šole v Zibiki. Še
Žgank z ženo in hčerko
Ciostoljubnidi>maCini so že kar prvi dan v najbližji kiclj nastavili pipi^ na s(x!...
V aki iji so h<ileli sodcIovHli vsi
Naslednjo soixïto so udarniki utrjevali zemljišče in betonirali icme-ije. SCÎP Vegrad je ziičel montažo prvih slebrtw.'Iàkrat je .lože Polak iz Gorenja pokloníl.^.5i^)cement-nib zidakov. Stane Pirš in Janko Meh pa sta ponudila prevoz, Pes-jani so začeli zbirali denar zii na-kupiiiLskih potre bi^in, Pixsraja milice je novi ^.íli obljubila nov TV sprejemnik. SDK je odprla pi'sc-I'wn račun Zii zbiranje sredslcv, v
začel .samo mesec dni po/neje kot običajni"».
Solidarnostne akcije pa so sc nalezljivo širi le.Tam, kjer niso mogli zagotoviti denarja, so se izgovarjali z lesom.
Vsi upokojenci so prispevali enodnevno pokojnino. Delavci gœiin-skega podjetja Paka so prispevali 2 % od enomesečnega z^wlu^Jca. Gasilsko dru-itvo Šoštanj je obljubilo .^DO.OOl) din. krajevna organizacija S7DL fit\štanj iz članarino 2()i).l«K)din, ^lelavski svet íkxštanj-skega (ralipa pa je sklenil odstopiti zaslužek od 2J. septembra, ko b<>do delali.
Kako |)d SI) se odiezalť kiajc\nc skupnosli?
Skale je z^ obnovo .iole namenila 300.1)00 din. DPO iz Skal 2fJ0.(MK) din, razen tega bodo zbirali tudi les. Lokovica bo prispevala najmanj [5 kubik<w lesa. KS (kwnje I5(J.I)(» din in dvajset udarnikov, ZaviHinje .SiX).{)Ol) din in les. Pod-kraj les in udarnike, Skorno-Flor-jan bo pomagala z lesom. Šentilj ludi zle.som. Dnižmige - Gaberke bit zbirala les in se udeležila deki-vnih akcij. Soiianj bc^ Iz. sredstev komunalnegasklada prispeval milijon in zbiral les, Konovo jez^ičelo zbirati les in d^do udarnike. Smart-no ob Paki bo prispevalo les. Starci Velenje bo w.)del(walo pri izdelavi in natcwarjanju (wtrešja.Velc-nje-.?inarln<'>. ki je vsa sredstva že porabilo, pa bo za «)Io prispevalo vprihixlnjem letu... Sodelovali sti ludi vsi velenjski av-toprevozniki in zidarji: Meh. SkornSek, [lijaS, Kugler. Les za oslreSjeso ra2Tezali na fludwerni-kt5vi žijgi. pri mt-^ntaži ostrcSja so .scxkk)vali I ludovcmikdelavci em-bala/nice 'IX jO Gorenje in tesar Leopold .Škotnik iz .^(v^tanja, Slovenski poštarji pa so se cxlločili, da bodo zgradili telefonsko omrežje na področju Zibikc. kise
avli občiaske skupščine pa je bi) vsem naogledpanooudamiikem delu v Zibiki z lepimi parolami: Šola solidarnosti občanov občine Velenje, Velenje Zibiki, I lotenje-solidam(5si-s tvárnost. Solidarnost Velenja- NaSa slvarm.>sl. Šolo bo-mo zgradili tk^ Dneva republike, V takem pi^Ietii in duhu žrvopristv tnega udarniStva je predsednik gradbenega odbora Nest I ?.gank naseji dne 12. avgu.sta 1974, v njemu lastnem stilu, razglasil, da bo nova 5t>la gotova ćo občinskega praznika - 8, oktobra. Neverjetna novica se je v irenutku razlila po vsej Sloveniji in priSla ludi do Zi-bike, kjer so tiimkajšnji učitelji in 170 učencev z navduiWnjem ugotovili, da se bo tako šolski pouk
Udarniki 3. 8.1974
ni poznalo tclclbna, tiiko da bi konec av^sia tam že zazvonil prvi telcion.
Sedemindvajset Gabcrčanov, samih mladcev, se je predzadnjo so-bottJ v av^siu 1 ^^74 pripeljalo v Zj-biko in pomagalo pri obnovi domačij kmeta Ciorovčana, pri Le-skovškovih in Scgovih. Med delom so se spoznali s tamkajšnjimi mladimi in glavni med njimi. Janko Lukner. Rajko Slámek in Vlado Videm.sek so sklenili «k^delovaii z Zibikc tudi na kulturnem in i^pc^rl-nem podrcičju. Z Darkt>m Šego iz Zibike so sc dogovorili, da se bodo 14. septembra vGaberkah ludi pobratili, Dogovor so zalili zvečer, ko je domača hči Cvetka prinesla vino...
Zadnjo avgustc^vskc^ sobcuo se je pred stavlx^ d'ičinske skupščine Velenje spet zbralo {»koli dvesto ljudi, čeprav je kaziik> na slabo vreme.'lega dne so zidali vmesne stene in začeli betonirati tla. Kljub dežju so s tovornjakov po lekt^em Iraku spravljali težke cementne zidake do zidarjev, drugi so mešali malto, lesarji so kljub de^ui>eslav-Ijali strešno k<^nsirukcijo. za njimi so lakojslipiikrK'ači, ki stojim največ stregle ženske roke. Sepiembra je bilo manj udarniških akcij in več dela za Vegrad. Rplo-Hxl je opravil brezplačno mon tažo cenlralne kurjave, partijski sef smarske občine, že pokojni Dark(^ Bizjak, pa je sam izkopal jamo za presiavitev eleklričnega droga.
O solhlarnosli so rekli
Vranjo K^un: »Vi\ste. mi smatramo, daje cela naša.lugcvsiavija rezultat naie revolucije, da je lezul-
Canžekov Francek, ki ie nikoli ni lek'foniriil.jepaseditjodl'jlizu lahko videl helikopter, jc dejal: »Če bi s lem gnarjem od helikoptera kupi cigle, bi lîihk k' učitlski blok naredi, pa Je kiiko Saulol«. Nova .sola je bila svečano odprta v S(îboto. 13.oktobra 1974-Otvoritve .sose, pc^leg velikega Slevila Ve-lenjčanov in domačinov, udele/ili predsednik prevlscdstva SR Skv venije Sei^ej Kraigher, pn?dsed-nik republii>kega IS Andrej Marine, republii>ka sekretarka za priv sveto in kultumEla Ulrih -Atcna« generalpolkovnik Fran Tavčar -Rok. predsednik p<ip<Urcsnc obnove Boris Mikož in predslavniki pobratenih mest. izgradnja lole v dveh mcftecih je bila rekordna, opravljenih je bilo dvanajst tisoč udarniških ur. .soli-damoslnopasox»deKwaii domala vsi občani Velenja. Bruno Tre-bičnik in Ivan Pevec iz Zibike sta
Vodja šote kaže, kje je pristat Popitov t^elikopter
tat borbe komunistov ... Kljub nažemu domačemu problemu, da bomo morali iti na tri izmene v š-olah. smo se odkxHli. da zgradimo 4-razredni^ k^\o v Zibiki. ker tukaj šole sploh ni
Nestl Žgimk: »Globoko sem prepričan. da v občini Velenje vemo in v praksi sledimo n;jptitilom predsednika lovariža Tita, večkrat opozarja in poudarja pomembnost prostiwcUjnih tlelovnih akcij, ki jih ne kaže zanemarjati pri naši socialistični gradilvi ...'loliko, kot ho na^ akcija koristila Ki>zjanskcmu, je tudi za občino Velenje koristna, saj je razgibala vse prebivalstvi^... Ta akcija ne bo trenutna, ta akcija b< > ostala, ker že tudi (^>čani zalite-vajo, da bi prev/eli patronat nad to Si'klo in da bi se tudi s krajevno skupnc»lj<^ Zibika pobratili, da pridemo sem s kulturnimi skupinami in iportniki. Te morajopriii v Zibi-ko zdaj in tudi kasneje ... Konec koncev moramo priti sem ludi z manjšimi tovarnami Ivojamnikar: »Udarniške^ delo je v občini Velenje že tradicija, saj udarniisko delamo pravzaprav od leta 1^45, intenzivnih pa po letu
Potem je priletelo, kol strela /jasnega: sam parlijski i5cf Jokl je obiskal gradbišče: V sredo 14. avgusta 1974, nekaj po pt^Ulvanajsti uri. st<i predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Shwenije France I^iplt in predsednik gtxpo-darske zb<îrnice Andrej Vcrbič s helikopterjem pristala v Zibiki. Sprejeli soju N. Zgank. predsednik OK ZKS Velenje F. Korun in predstavniki i^marške občine. Direktor Vcgratla.irtnez Biisle je pitu pokazali načrte za novo šolo. Takrat je Pcf^iî dejal nekiij zeki preroškega: »Pobutla Velenja je zelo pametna. Sledili bi ji morala tudi dnigasiovenskamesta-Kranj, Maribor. Celje. Novo mesto. Vsakdo naj naredi eni> Šolo. zida pa naj jo velenjsko p^^djelje Vegrad z novimi elementi...«
podpisala listino o medsebojnem in Irajnem pobratenju dveh KS. V njej sopt>udarilis<>lidurnt»t ùi prijateljstvo na temeljih bratstva in enotnosti, skovanih v NOB pod Víxlstx-om zveze komunisitw in tovariša Hta, in obljubili, da Kxkv revolucionarne pritk>bitve prena.šali na mlajšo generacijo. V programu si>sodelovale kulturniške skupine iz Velenja, domiičini pa so na i^dru uprizorili nekaj slik iz kmečkega življenja, ločenci velenjske posebne osnovne Št>le so prinesli paket s prtički in copati, ki so jih naredili sami. Mladi iz Zibike pa so na t>dru napisali: Hvala Velenju!
Po fanfarah pionirji obeh št^l prerezali trak. Iz Velenja so bili Saša Piano. Bojan Voh in Matjaž Ograjenšek. »... liidi mi.wlenj-
jo prednt\sl bt^rbi in veri v svobcv do Svoj giwor je zaključil / ž-eljo. da bi postala Zibika simlxíl .skwenske solili arnost i. Za njim je govoril Jožko Lojen: »»PoniA'no mt>ramo pcjdčriati. tla je ravno t>dliKÍtev Velenja sp^^d-t>udlla tudi druge razvite občine, da sledijo vzgledu. Danes lahko ugot(^imo, dii so vse Sliki ž^v gradnji in da eno celo grade delovni ljudje iz Banja Luke ...« ''Čezčasbti najbrž zhlede I v;išsp<v min na nase srečanje,« je v dokaj čustvenem t<'>nu ikjul ravnatelj (»ji-beršfk.
Serçej Kraíjjhcr je Še istega dne zvetxT na Planini pri SesTiici dejal: »»Zato je toliko bolj posnemanja vredna inicialiva občine Velenje z;i izgradnjo št^le v Zibiki, ki se ji je pridružilo mesto Ljubljana s prevzemom izgradnje šole na Ponikvi.«
ksij j(* osl»lo ocl 4ik< ijo
'lako, kot je navdušenje hilro vzplamtelo,jetudi hi tn> pogorelo. Namrci\l;lenje ni imek> v programu odprave reklamacij po izgradnji. Za Velenje je bila akcija zotvtv ritvijo končana, bučne sloveslu«ti so bile mimo, vsi .Sfi se lepc> poàli' kali z ''alo, gremo se sedaj še kaj drugega".
Zato je na hitro zgrajena šola začela tudi hilro propadati in vpet* intivajselih letih d<'>ki.)nčnopr( upadla. Najprej je začela puščati streha iz preprtxstega razloga, ker so bili strešniki prenaredko razporejeni. tako da so že naslednje leto dc^mačini streiu> sami prekrili. Vesv čas se je maščevalo pomanjkanje hidnwx>lacijskih materialov» s;ij se je parket čez poleije dvignil in šele pozimi, če sc>d»bro kurili, se je ulegel. Ši^kí leta p<^polnoma obnovili, estrihe zmetali ven, pokfžili nove pode. urodili iw^iaci-jo in inštalacije, vse prepieskali in strešno kritino kompletno zamenjali. Ze prej .so si naredili ludi blok za učit I ne", kot je predlagal Ćanžek. tako da imajo vse, le Stilska kjijižnica je skromna. Danes je na ši^li samo Se 52 otrok v dveh kombiniranih in d\vh čistih oddelkih. Zaposleni.soštirje učitelji, pol snažilke :n pol kuharice. Šolo vodi ,Iožc .laftodic. ki je v času potresa .stanoval v stari šoli in doživljal cebtno akcijo. On ve vse! »Kaj hi \o\ V našem kraju ni bilo nikoli takf^ živahno koi takrat.« se nasmehne, ko pove. kak mir vlada
Danes Je na šoli v Zibitd 52 otrok, števlio pa še upada.
ski pionirji, smo pomagali, zbirali smo denar, ŠL^lske potrebščine, obleko -...da bi se lahk<wi čimprej učili v varnih prosiorih nove Št>le,« je dejala pionirka Saša. Vslavnostnem govoru je Uid<j Zu* košek dejal:
«la zmaga je za nas občane izredno dragocena in pomembna, ker je dokaz vis<ikega stxialističnega h um an iz/na nai^'ga dekA'ncga človeka ... zato nove šole ne sprejmite k^>t darilo, ker živite na nerazvitem območju, ampak kot skri^m-no oddolžilev tej zemlji in ljudem, ki so med NOV dajah zavetje tisočerim borcem, ki so z zadnjim prgiščem ajd>ve moke izražali sv(v
Od vsega je na zibIŠki šoli ostala Jakijeva poslikana stena, nekaj turobnih slik velenjskih likovnikov in spt^min na računalnik, ki gaje Ik^li podarila velenjska občinska delegacija ob 2i).obletnici fe^le. Ob vseh izrečenih in napihnjenih obljubah so čast Velejija rešili vrli gasilci i/ Gaberk. ki .so cx3 Zxiletavost t svojih mladcev prevzel i rcilna srečevanja s kolegi iz Zibike. Vse drugo je vzel čas. udarništvo jev!>eb(5lj tonilov pozabo, akcija pa seje razblinila kot milni mehurček, ki se nekaj časa lepo blešči, vsi ga gledajo, potem pa se razblini.
■ Marjan Marinšek
SPORT IN REKREACIJA
Kljub točki Kostajnšek nezadovoljen
KikIćii; iH'ćiiiilolj naslova, jo v uvodnom kix)í>u gostoval [)i i Tr if»lavii v Kranju - Kljul) vodslvu i^oslov z 2 :0, sla sc K^kinoca razšla z noodloconini izidom - V soboto bo Kudai^ v d(M biju ijoslil Drav injo
NogcmctaSi Rudarja sn novo pr-vcnsiveno sezono /ačcli v zelo spremenjeni podobi. OsXnVi so brez poiovicc prvx^ga moScva, ire-ner Dnigo Kostanjsek pa doza-dnjcgii nI vedel, katere igralee ho imel na voljo. Km zadnji sc jim je priciniiil Boršřner, ki je fc Igra) v Velenju, po pričakovanju pa ni (wlal nekdanji Rudarjev ig-raicc Hojnik.pa čeprav sc je nekaj (ia^i pripravljal / njimi. 'Irene: jc v prvo ni<x^lvo vključil nekaj mladih domaćih igralcev, iako da ima eno najmlajših mt^lcv v ligi.
Pred gosiovanjem v Kranju jo bila želja Vclenjčanov. branilccv naslova in zaradi pomanjkanja denarja nesojenih prvoligaš v, csvojllev loćke, pa čeprav Irene r řaradl poSkodb ni mogel uvrstili v mcv^lvo Mernikil in Mujako-Viča. Domov so se resda vrnili neponíženi, pa trener s lem izidom ni bil zadovoljen. Razumljivo, saj so po zelo dobri igri v prvem polčasu vodili z 2 : (>, nato pa zaradi neizku-^nosii, pred-
vsem pa nespretnosti, izgubili
Že v 5. minuli jih je Sprťčak<)-vičpopcljalvvodstvo, sredi prvega dela igre je bilo že 2 : 0. Drugi/adeiekjevpreji^njcm prvenstvu drugi sïreiec lige (bra-hlinovič (prvisirelee, Ekmcèiê. ni več v Rudarju). V drugem polčasu so bili gt"Wiilelji lx)lj zbrani in z dvema zadetkoma so Ve-lenjčanom preprečili popcjlno veselje.
Dragih Kostajnšek jo o lekmi dejal: »ť'e sem zadovoljen s točko? Ne, nisem. Po prikazani igri bi morali zmagali. Že v prvi minuti smo imcii tako imenovano stoodstotno prilcíínosi, iz katere pa ni hilozadelka. Nato smo povedli, imeli do drugega zadetka še tri, Sliri n(we velike prikv^nasli, kijih prav lako nismo izkoristili. Tudi pcnem. ko so domači izenačili, smo imeli se dve %iood-stotni priložnosii, pa so bili na.^i igralei znova nespadni pred do-mačim vratarjem. Toliko neiz-korl.^čenih priložnosti gotovo kaže na to, da je na^e moStvo
mlado, da je v njem nekaj igral-eev, ki bi še vedno lahko igrali v mladinski ligi <wiroma lani še igrahvnjcj. Prav zalo se nam še kako pozna, da nam je zmajijkal kakšen leden priprav. Pričakujem, da bomo našo formo .^e stopnjevali in da bomo po jesenskem delu med prvimi šestimi, spomladi pa pixskušali doseči i5e več,«
B vos
Rudar: Jozič. Stojakovič. Jese-ničnik, SoCtič, Muharemovič, Rahmanovič (od 77. Slranko-vič), BorSlnar, Mulavdič. Ibra-himovič, Sprečakovič. (od 88. Martinovič), Grbič. Strelci: 0:1 - Sprečakovič (5), O : 2-rbrahimovič (35), 1:2-Resnik (57), 2 :2 - Božič (87).
V 2. kro^iJ Rudar liosill Dra« viT\jo. ki Jo trenim prav take» Ve-lenJCan Marjan Marjunovič. 1«kma Ih> v »»hf^to, príCels) pa se hu ob 17. uri.
Mladinska liga, 1. krog
Rudar - Dravograd 2 : 0. S t reke: Rajkonč. Rudan Saf^t.lahič, Senad .lahič, Ro^er, Hajdarin. Amt^l Jahič, Baničič, TVI-pkovič, U»vrKS Kaj kovic, .Ajiič, Avdič.
Kadounska lisa, I. ki os
Rudar - Dravourad 1 112 Strelec za Rudar; Džajič
Kc/iilluli 1. km^a. ()8.0U.04
Supernova Triglav : Rudar Velenje Izola-Argeta : Aluminij Svoboda r Livar Krško : Factor Nal'ta: Koroška Dravograd ámarino oh Pakl : Dravinja
Rii/.poml /a 2. kro^
Rudar Velenje : Dravinja 14. 8.
KoriïSka Dravograd : Šmarimi ob Paki I?. 8.
Factor: Nafta 15. 8.
Livar : Krško 15. 8.
Aluminij : Svoboda
Supernova Triglav : Izola-Aigeta 15. 8.
2 :	: 2 :	(0;	•2)
1 ;	:3:	(1 :	:0)
0:	: 3 :		:33
2:	1 2 :	(0:	
1 ;	; 1 :		
0:	; 3 :	(0;	:1)
17.0(J I7.no 17.Û0 17JIU 17.U() I7.no
Z majhnimi spremembami v Evropo
V ponedeljek bodo prireli pripravi odbojkarski drža\iii prvaki - if»-raid Šoštanja Topolšioe - Želja uvrsULev med prve štiri ekipe
Tjaia Rehsr
Letošnje sezone se bodo lotili po uveljavljenem receptu, ki je lani deloval i/vrsino, tako da se bodo večino časa pripravljali doma, udeležili pa se bixJo nekaj močnih turtiirjev. Zagotovo enega v Franeiji v drugi polovici septembra, podobno kol lani pa se bodo (x3-pravili v Črno goro ali v Vojvodino. Močan lurnir pa bodo v okviru praznovanj ob prazniku Občine St'išlanj pripravili tudi v Šoštanju. Ckipa v primerjavi z lansko ni doživela večjih sprcracmb. Zaradi službenih obveznosti je prenehal Igrali Uroš Du-plii^ak, na mestu centralnega blokerja pa je SoŠianjčane okrepil Davor Cebron. odličen igralec, ki je do lani branil bar-
ve Salonita Anhovo. Med pripravami se bosia ekipi pridružila ludi dva mlada igritlea iz druge ša^tanjske ekipe, ki bo še naprej nastopala v tretji ligi. Oba se bosta borila za eno prt>slo meslo v prvi ekipi. Večja notranja konkurenca obeta tudi boljše delo na treningih. Kol smo že pi)-ročali, bo ekipo tudi v prihodnji sezoni vodil DrunoNajdič-V polet nih mesecih je najtežje delo čitkalo upravo št^štanjske-ga kluba, kise je IrudQa zagotovili f inančna sredstva tudi za nasiope v evropskem pokalu. Temu pnmenH> se je povečal proračun kluba. Šoštanj To-polšica je uvrščena neposredno med 16 ekip v pokalu Top teams in je nosilec skupine A, v kateri je tudi že ena ekipa iz Švice, dve pa se bosta vanjo
uvrstili po kvalifikacijah. V Šoštanju bomo tako videli vsaj tri evropske tekme, Šoš-tanjčani pa se IhkJo podali na prav loliko gostovanj, Če Šoš-tanj Ibpolšica zasede prvo ali drugo mesto v skupini, pa se lahko uvrsti celo med osem najboljših ekip v ?em lekmo-vatiju. Predsednik Soštanjske-ga kluba Branko Sevčnikar nam je dejal, da povsem brez možncísti niso. Kljub izvrstnim uspehom pa t>siajajo realni. V državnem prvenstvu so si zastavili enake cilje kot lani, lo pa je uvrstitev med prve štiri ekipe. Tam pa so že lani dokazali, da so sposobni marsičesa, Državno prvenstvo se bo pričelo drugi vikend v oktobru, evropske tekme pa Še mesec dni kasneje.
Začeli s porazom
Šniaivani so novo prvíMisIvo zaeeli s prepririji\ ini porazom, saj so jiii v prvem nastopu v dru{jolii>aški konkurenci premai»ali Konjieani
(iostilelji so tekmo začeli boječe in že v tretji minuli so gosli njihovo napako kaznovali z lepim napadom po desni strani in z zadetkom Vidojeviča v prazna vrata. Po vodilnem zadetku Si) igralci Dravinje nadzorovali potek tekme 1er z lahkoto zaustavljali vse poskuse domačinov za izenačenje. Na drugi strani so s hitrimi nasprotnimi napadi ogrožali domača vrata, v katerih je mladi Pusovnik nekajkrat dobro posredoval in preprečil Se kakšen zadetek. Domači so bili ob tem nemočni in niso niti enkral resneje ogrozili gostujočih vrat. V nadaljevanju so domači igralci na sredini igrišča zaigrali
holj agresivno, vendar brez pravih Idej. Drugi zadetek gostov je v 53. minuti z dobro obrambo preprečil vratar Pusovnik. V napadu igralcem Šmartnega igra nikakor ni slekla. Po dobri uri igre pa so gostje movd začeli nevarno napadati, vendar sta bila gostujoča napadalca dvakrat nespretna, znova pa seje z dobrimi obrambami izkazal domači vratar. V 75. minuti so Konjičani le naišli luknjo v domaČi obrambi in lludarln je zadel za njihovo vodstvo z 2 : II. Smarčani se niso predali in v 85. minuti so gostje IcpstrelJo-siča odbih z golove Črte. /áí nameček je I ludarin v 90. minuti s svojim drugim zadetkom po-
stavil končnih 3 : i) za Dravinjo. V nedeljo bodo Smarčani gostovali v Dravogradu.
■ J.G.
Šnuirino - Dravinja 0:3(0: 1)
Strelca: O : 1 - Vidojcvič (3),nr2-nudarin (75), ll:.^-Hudarin(9t)). Šmartno: Pu.wnik, Slum-helj, Travner, Pokleká (Podlesnik), Omladic, Podgoršek, BlaževiC (Jo-slč), Kolene, Cizej, Vosič (Veler),Pranjič.
Elektra začela priprave
p;ki[)o bo v no\i sezoni vodil AnK^ l^eri( a - Poslovili so se Kuei^ai. Auer in Sagadin - lnienzi\ no iščejo (\saj) eno okrepitev
r/dsa Rehar
Z avgustom so (med prvimi v Sloveniji) priprave na novo sezono pričeli košarkarji Eleklre. V prihajajoči sezoni jih bo vodil splitski strokovnjak Ante f^í-rica, potem koje Memi Bcùiro-vič odSel v Ualijo. Perica je šoštanjsko ekipo spo/nal že junija, prvi teden priprav v avgustu pa je zamudil, saj je bil pomočnik trenerja mlade reprezentance v češkem Brnu. s katero je osvojil tudi naslov evropskega prvaka. »Ta uspeh je veliko presenečenje. smo se uvrstiti med prve Štiri ekipe, s tem hi se uvrstili na svetovno prvcnslv(3, <3svojitve naslova pa nismo pričakovali, z,ato je to res izvrsten uspeh,« pravi 34-letni Perica, ki se ne spozna samo na kcwarko, v Zagrebu je namreč celo doktoriral iz fizike. Preden je odšel na študij v Zagreb, je v domačem Splitu igral za takratno Jugoplastiko. Kot mladinec je irkal navrata članske ekipe, v kateri sla med drugim igrala tudi KukoČ in Rada. Perica je s kadetsko reprezentanco Jugoslavije k(3t igralec skupaj s Komazecom, Tabakom in dru-gimi osvojil naslov evropskih prvakov. Zaradi Studija je kciSarko za nekaj Časa postavil v ozadje, s triindvajsetimi leti pa se je podal v trenerske vode. Svoje znanje je pilil pri uveljavljenih strokovnjakih, kol so Repeša, KruŠčIč in Sunara, Prav
sodelovanje s slednjim je bilo odlično: skupaj sla osvojila naslov državniii prvakov s Krko, nedavno pa Se nasUw evropskih prvakov z mlado reprezentanco v Brnu. Prvi pravi samostojni trenerski preizkus pa je sledil lani, ko je uspešno vodil Koper. Zaradi košarke je tako sedaj nckolikovozadje potisnjena lizika.
V Elektro je priSel po koncu lanske sezone, saj §ošianjskÍ klub velja za enega bolje orga-niziranlh - tudi kar se tičc plačil. Zaenkrat sc tu dobro počuti, tako v mestu kot tudi v samem klubu.
Do 21, avgusta se bodo Ša^-tanjčani pripravljali v domači dvorani v Šoštanju, v fitncsu v termoelektrarni in na velenjskem atletskem .štadionu. Pri llzični pripravi jim pomaga atletski strokovnjak Ttnc Stciner, s katerim zelo dobro sodelujejo.
Ekipa Elektre je v primerjavi y lansko sezono doživela nekaj i^rememb. Kobale in Laksa sla SoŠtanjčanom pomagala samo zadnjih nekaj krogov, od preostalega jedra ekipe pa so moštvo zapustili Matija Saga-din, Cîregor Auer in kapetan Blaž Ručigaj, ki je odšel v domi^alski llelios. Prav nadomestilo zanj v Šoštanju intenzivno Iščejo. »Igralcev, kot je Bla^, ki lahko igraje» na dveh igralnih mestih—3 in 4, je malo.
zato bo dostojno zamenjavo zanj težko najti,« razmišlja Perica- V lem tednu bodo prišli na preizkušnjo za to meslo predvidoma trije igralci, nato pa se bodo v t aboru Elektre od-U^ili, kdo bo v priliodnji sezoni njihov novi član. Iz Beograda se je v Šo.Šlanj vrnil domaČi igralcc Nik Ivanovič, ki bo pomembna razbremenitev za prvega organizatorja Igre Miho Ćmera. V Šc^tanju pa računajo, da se bodo v člansko ekipo aktivneje vključili tudi nekateri mlajši igralci.
Konec avgusta se bodo skupaj odpravili za en teden na priprave v Radence, polem bodo do začetka prvenstva odigrali približno deset do dvanajst prijateljskih tekem. Kdaj se bo prvenstvo začelo, zaejikrai §e ni znano, Perica predvideva in upa, da bo lo sredi oktobra. Ne glede na lanski izvrsten uspeh, cilji šoštanjskega kluba v prihajaj(^i sezoni o.slajajo realni. »V prvi vrsti želimo prikazati dobre igre. Poskušali bomo doseči mesta, ki bi nam ponovno dala možnost igranja z ekipami lige Cîoodycar, vendar 10 ni z^hreva. Dosti pa bo odvisno tudi od končne podobe ekipe. Takrat bomo vedeli kaj več,« pravi Perica, ki bi s svojimi 205 cen t ime tri pod košem tudi sam lahko pomagal ekipi.
Kandidirali za približno 150 milijonov SIT
Ministrstvo za šolstvo, znanost in Šport je v prvi polovici prejšnjega meseca objavil(5 razpis za solïnancirimje športnih objektov. Nanj se je prijavila tudi Občina íoSlanj, in sicer z vlogo za pridobitev blizu I5t) milijonov tolarjev, Denar naj
biporablla predvsem za izgradnjo Športne dvorane. Ta bo na voljo ne samo za potrebe šolarjev, ampak tudi odličnim ŠoŠtanjskIm Športnim klubom. Dvorana bo zadovoljila številne nadstandarde, saj bodo • med drugim - od tod lahko
prenašali mednarodne tekme.
Rezultati razpisa bodo znani čez slab mesec. V občini pričakujejo pri tem tudi na pomoč, ki jo je na ncdiivncm obisku na gradbišču nove šole obljubil predsednik slovenske vlade mag. Anton Rop. ■
12. avgusta 2004 «"-♦ÍAS
Velenjski športniki v Atenah
Od 13. do 29. avgusUi bodo ljubitelji importa zanesljivo uprli svojo pozoriK«! v Aicnc, kjer hodo poîekalc 28. olimpijske igre moderne dobe. Med udelcřcnci leh iger bodo luJi i^pori-niki in šporinicc iz Slovenije. meU njimi bodo ludi Vclenjćani. 'lb so rokometa^a Vid Kuvtíčnik in Marko Ošlir (omenili pa velja ludi Dubinu PodpeCiiiia in Zonirui ZrníčH -nova člana Rokometnega kluha (îorcnjc) ai-Iťl Boštjan Buč. hiv^a VelenjOanka Jnianda Cťpluk in teniška í}*ralka Kutartna Sr«l>ol-nik.
Vid KavliCnikje v Alene odpotoval vOeraj zju-
iraj, zad^woljen, damu je uspelo všlirih mc.se-eih lako dobro okrevali po operaciji kolena. Nadeja se, da bo slovenska rokometna reprezentanca med dobiiniki žlahlnih odličij. ADel Do-Ujan bo nasi opil v leku na .'^IHICI metrov z yaprekami. Je eden redkih slovenskih aliclov, ki je kmalu izpolnil A-normo za olimpijske igre. »Upam, da bom med finalisti lega leka.« je med drugim povedal. Jolanda se na olimpijske igre pripravlja Že dalj časa, saj :^eli na največjem !>porineni dogijdku premagali svojo tekmico Mozabičanko Marijo Muiolo.
■ tp
Mladi so odlični borci
Med 27. in 30. 7. 2(H)4se je v malezijskem visokogorskem naselju (jenting 1 li^Iands odvijalo 6. mladinsko in i. veteransko svdovno prvenstvo v la-ckwondo-ju, verzija ITF. Tekmovanja se je udeležila tudi slovenska mladinska in veteranska reprezentanca. Prvi dan lekmovanja je bil namenjen foimam» v katerih sta Nika PkČnik in Urhan Založnik pokazala, da se lahko pûsiaviia ûb bok najboljšim lekmovalccm svela. Drugi dan lekmovanja pa so naši tekmovalci osvojili prve medalje. Sa-
bina Hec je v kategoriji mladink do 48 kg osvojila odlično drugo mesto. Bronasti medalji pa sta dosegla tudi Eva Baš (mladinke do kg) ter Želj-koGvo/dič ki seje boril v konkurenci veteranov nad 51 let. Tudi ostale tekmovalke so pokazale, kako odlične borke .so, manjka jim le še nekaj izkuiienj, Tretji dan lekmovanja so bile na vrsti mladinske borbe. Tukaj je bil odličen Primož Založnik. ki je klonil Sele v finalni borbi proti Korejcu, isko da je v kategoriji do 5S kg na koncu osvojil srebrno meda.jo.
Tekmovanje je bilo izredno dobro zastopano - nastopile so vse najmočnejše svetovne ta-ckwondo reprezentance (47 držav s preko ňtXi tekmovalci), tako da na^i reprezenianii v nobenem primeru niso inieli lahkega dela. Slovenska reprezentanca je bila verjetno med najmlaj.šimi na tekmovanju, tako da imajo skoraj vsi njeni člani še možnost pridobiti nove izkuSnje in se leta 200fi udeležili svetovnega pr\'enstva na Filipinih.
■ Tanja
Loparje prekrižali župani
V okviru praznovanja praznika občine Luče so na "Lučkih dnevih" organizirali tudi turnir županovy namiznem tenisu, ki so ga ^ popestrili z eksibicijo nekdanjih asov igre z belo žogico in sedanjih igralcev NTK Tempo iz Velenja. Turnirja županov so se udeležili župan ()l>Čine Luče Ciril Rase, župan Šmartncga ob Paki Alojz Podgoršek in župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Po zanimivih in napetih dvobojih je bil najboljf^i Alojz Podgoršek, drugo mesioje osvojil Ciril Rose. trelji je bil Srečko Meh, vsi župani pa so pokazali zavidljivo znanje namiznega tenisa. Poleg nastopa županw so lahko obiskovalci uživali tudi v cksibieijskem dvoboju sester Andreje in Vesne Ojsleršek ter Jožeta Urha, nekdaj vrhunskili igralcev namiznega tenisa, ki so tudi tokrat pokii/ali. da se vedno odlično obvladajo na-
miznoteniški lopar. Svoje znanje so Luča nom pokazali tudi sedanji igralci velenjskega kluba in tako pasku.šali to zanimivo športno panogo približali tudi ljudem v /gornji Savinjski dolini. Ljubitelji namizne-
ga tenisa .so v nedeljo v Lučah zares lahko priáli na svoj račun, saj so se lahko po končanem turnirju preizkusili tudi v dvobojih s prekaljenimi igralci tega Športa.
■ OK
Zupani Aiojz Podgoršek, Srečko Meh in Cirit Rose v družbi Andreje in Vesne OJster Šek ter Jožeta Urha, nekdanjih vrhunskih igraicev namiznega tenisa,
Krap, da te kap
Poletje je mogoče preživeti na različne načine. Eden izmed teh je, da ga preživite v naravi v tišini, na soncu in ob jez.eru. Vse to je del sladkovodnega ribolova. ki ga med oslaiimi ponuja tudi ikalsko jezero v Velenju iz katerega je minulo soboto zvečer novopečeni ribič Borut Gajst iz Velenja potegnil kar 19 kg težkega krapa. Po besedah .ložeta Sumaha, pred-sednikii Rililške družine, gre za največjega v letošnjem letu, V tamkajšnjem ribiškem domu poleg jezera, je doslej prepariran cn primerek krapa, vendar le za pol kilograma težji od ujetega. Sicer pa ima organiziran

Carmen Kos in Borut Gajšt ter veiik utovijeni krap
ribolov v Velenju že več kol 50-letno tradicijo, trenutno okoli .100 članov in približno 600 dnevnih ribičev, med kaierimi
ni samo močnejši, ampak tudi nežnejši .spol,
Danes slovo od Navige
Ob 17. uri l)(Ki() V TKC jczi^o raz«lasi!i n^/uilalo 14, svrloMicfja prv<Mislva Na\ iga 2004
Velenje - Konec minulega tedna so se na Navigi 2004,14. svetovnem prveastvu v radij.sko vodenih modelih čolnov, ki poteka od 31. julija do danes popoldne na Velenjskem jezeru, končale kvalifikacijske tekme v kategoriji FSR hidro. Na njih so se najbolje odrezale reprezentance Norveške, Francije, Rusije, Švedske in Nemčije, ki bodo imele v finalu največ svojih rep reze nt an I o v. Finalna telona v lej kaie^oriji je bila včeraj.
V soboto zvečer so organizatorji pripravili zabavni sprejein za udeležence Navige, ki prihajajo kar iz 28 držav sveta. Zaradi nevihle so večer pripravili v Beli dvorani, bil pa je odlično sprejel in obis<an. V nedeljo so imeli tekmovalci prasl daji. Mnogi so ga izkoristili za izlet po Sloveniji, kam naj gredo, pa so jim ptwtdali kar v Velenju, kjer st') poskrbeli za bogato založeno siojrico z reklamnim materialom slovenskih turističnih biserov- Kol nam je povedal Matjaž Cemovšek. član organizacijskega odbora Navige, ki se zaradi dobrega znanja tujih jezikov veliko druži z udeleženci Navige in njihovimi družinskimi člani, so si li že med tekmami ogledali številne lepote Velenja in okolice. »Kartri četrtine tekmovalcev Slovenijo že dokaj dobro pozna, saj sose udeležili že prejšnjih tekmovanj v mestu. Velenje je namreč že trikrat organiziralo svetovno in enkrat evrop-
sko prveastvo v radijsko vodenih mcxlelih čolnov.« In tudi zato, ker so se kol organizatorji vedno izjemno izkazali, je udeležba na letošnjem svetovnem prvenstvu reki^rdna. Toliko udeležencev Naviga ni zabeležila še nikoli v svoji zgodovini. Cer-novšek pravi: »V dolini, ki je si-cerv teh dnchzaradi kolektivnih dopustov precej izpraznjena, je v teh dneh m<^goče slišali Števil-
movalci na voljo osem minut časa za štiri teke. Seštevek treh najboljših tekov vodi v finale osem tekmovalcev. Kot nam je povedal vodja tekmovanja Janez Melanšek, so vremenski pogoji za tekmovanje kljub pogosiim nevihtam odlični, tekmovalci in njihovi spremljevalci pa so z organizacijo prireditve tudi letos zadovoljni. »Po prvih treningih smo
ne jezike sveta, kar se mi zdi lepa popestritev mestnega utripa. Udeleženci so zadovoljni z vsem, kar smo jim pripravili. Prenočitvene z minljivost i .so v teh dneh v Velenju in okolici povsem zasedene. Tekmovalci prihajajo iz različno bogatih držav sveta, zato si !ahkoeni privoščijo več, drugi manj. Mislim, da smo jim znali pomagati najti najbolj primeren način bivanja v dolini v času tekmovanja,« smo še i/vtdcli. V ponedeljek sta bili na sporedu Še 3. in 4. kvalifikacij s ki tek v kategoriji offshore, (îre za kategorijo, v kateri imajo tek-
se malo bali, da bo veter, ki je na Velenjskem jezeru močnejši, kol je bil na malem jezeru, oviral tekmovanja. Rezultati pa kažejo, da ni tako hudo. Ce jih primerjamo s prejšnjimi, ne za-(Wlajajo, «je Še dodal. Tudi tekmovalci so se na veliko jezero hitro navadili.
14- s-velovno prvenstvo radijsko vodenih vodnih modelov č-olnov Naviga 2004 se bo končalo s svečano podelitvijo nagrad. -Svečanost bo danes, v četrtek, ob 17. uri,vTRCjezero. Ce bo vreme slabo, bo v Deli dvorani, siccr pa na prostem-■ bi
01<Tonali carja in carico ribiške družine
Tokiiiovania jo udeležilo okoli 'M) ribivcx - /ina^oxalra za nagi ado prejela pokal In obisk savno
Mojca Hrajnc
V soboto popoldne so ribiči iz Velenja pripravili 3t). tekmovanje za carja in 21. tekmovanje za carico njihove družine. »V začetku smo tekmovali samo za carja, potem pa. da ni bilo carju dolgčas, smo začeli bviti tudi Vc earico,«« je povedal predsednik ribi.ske družine, .lože S-unmh.
Grd: oblaki, ki so se zbirali na nebu, ribičev niso motili, saj so menda že navajeni vode. Prišlo je okoli % ribičev moškega in ženskega spola, kar ni veliko. »Oliinov ribiške družine jc 124, torc; bi s spremljevalkami lahko prišlo 248 ljudi, in Čeprav je res, da jih je nekaj na dopustu, si vseeno Želimo, da bi se ribiči bolj odločali za to tekmovanje,« je še povedal Sumah. Vsak tekmcjvalec je izžrebal šle-vilko, ki je določila mesto njegovega lova, kjer so ob ribičih lahko lovile tudi njihove žene.
Tisia dva, ki sta po treh urah tekmovanja na tehtnico prinesla najtežji ribi. slabila okronana za carja in carico. Tokrai sta lo postala Vojko Krajne z 2140 gramov težkim krapom in All>erta Pol(»však z y5u gramskih krapom.
Zezla in krone nista odnesla domov, sla bila pa gotovo zadovoljna z dejstvom, da bosta naziv carja in carice obdržala do prihodnjega leta, ter s pokalom in savno, ki sla ju prijela za nagrado.
Ribiči so se na iov skrbno pripravijaff.
ZDRAVNIKI SVETUJEJO
Klopi - majhne, a tudi nevarne živalce
V rcijski íx^sili klopi okužili že \i]i) liiidi - Med najlK)!] ořjrožoíiinii območji niozirskij upraviui cnola-Okužbo je mogoče |irepr(K^1li - /a (x^pljenje ni nikoli prepozno
Tatjana Podgoršek
Sirup se skriva v majhnih »flaskah«, pravijo. Cc imajo pri icm v mislih majhne ;?ivalcc, kot so klopi, poccm jim lahko samo pritrdimo, Klopi so namroi prcna^alci pov/ročitcljov nylczljívih in ludi v.sc prej kni nedolžnih bolezni -klopnega mcJiingocnccfalili&a ali klopnega meningitisa (viru.sno vnetje možgan in moi^giiaskih ovojnic) in Ivm-sk<3 horelioze. V juliju je Šievilo obolelih za omenjenima boleznima običajno vj.^je kol osialc mesccc v Iciu, a le-los beležijo preccj^n porasl. Sploh v ccljski regiji, ki jc ena iiajvccjih žarišč okiiřb omenjenih bolezni v Sloveniji, znoiraj nje pa na območju upravne eno-tcMozirje. Letos poročajo žeo 180 primerili. V primcrjitvi / li\ni»ko jc na ( elj-skem za klopnim meningitisom umrl 55-leini mo^ki, sc je sicvilo obolelih podvojila
Človek jc siiica|iii gostit
v svetu jc po/nanih približno 8l)i) vrsl klopov, med njimi jih 8 vrst uvrSCajo med prcnaiSalce pov/rť>Cileljev bolezni. Najbolj pomembna tn ra/Sirjcna vrsta v Evropi je navadni klop. Najbolj usireza mu vladno in zasenčeno okolje do nadmorske višine 1U)() metrov, naj-pogíísieje pa živijo na območjtii lisi na-
lili gozdovz bujno podra&ljo. Aktivnost kli^l^a jc odvisnu od zunanje tempera-lure. Kadar je ta ni^ja od 5 do 7 o C miruje. C/ostiielji klopov so najpogo-
Rezka Založnik: »Posledice bom, vse tako kaže, občutila, dokler bom živa."
stejc mali gozdni sesale i in pliOi. lahko ludi večje Živali, človek pa jc slučajni gostilelj.
Pri prehodu na Človeka pride klop naj-pogosieje v slik z okončinami in iSče pot do koze. Najlažji dosiop do nje najde na predelih na zadnji sirani kolen-
skega sklepa, pod pazduho in v dim-Ijah- Ko najde uslrczno mcsio, traja lahko več ur, se prične priirjcvaii. Kojc pritrjen, začne sesali kri ali mcdcclično lekočino. Kloptîv ugriz je neboleč, ker pred sesanjem i/loči nekaj sline, s katero pov/roči lokalno onirivičcnjc in prepreči slrjevanje kr%'i. V nekaterih primerih je lahko ugriz klopa ncopažcn.
ShnpICMni
Ki> na koži opazimo klopa, ga jc dobrem Čim prej odslraniii. /aodstranjevanje klopov so v lekarnah na voljo posebne pinccle. Vsaj naslednjih 14 dni moramo bili pozorni na reakcije. tem číísu se lahko pojavijo vr(^čina, slab<%si. bruhanje ali glavobol- Prvim, ndzr;i/ilim znakom boleznim, sledijo simptomi v močnejši obliki, značilna jc oirdclosi vraiu. Med prvo in drugo fazo je včasih ludi več dni presledka, ko se človek piičuti zdrav. Med siniplome pri Ivmski borelio/i uvrščajo tudi kožne spremembe. Najprej je koža na meslu ugriza rdeča. Rdečina, ki jc lahko velika za dlan, začne vsredini bledeli, robovi pa ostanejo rdeči in se širijo. Rdečina sc lahko pojavi celo na drugem delu iclc-sa, kjer klop sploh ni bil prisesan. Po določenem Času kožne spremembe brez ustreznega zdravljenja iz^nejo, vendar čez nekaj lednov ali mesccev sledijo znaki, ki kažejo na prizadetost živčnega sistema, srca, sklepov in mišičja.
Zdravljenje jc najuspešnejše v začetni lazi.
Pirvťntiva
Nevarna«! ugriza klopa zmanjšamo, če
se oblečemo v oblačila iz gladkega materiala, saj s tem klopom otežkočimo oprijem. Koristna je uporaba repelcniov oziroma snovi, ki odvračajo mrčes. Kljub tem ukrepom je potrebno po vrnitvi domov opraviti icmeljit pregled telesa in zamenjati oblačila. Uspešna preventiva proti klopnemu meningix;ncefa-liiisu je cepljenje. ^*cprav jc najbolje, da ta ukrep opravimi^ v hladnejših mc-secih, zanj ni nikoli prepozno. Cena ene dozejc 45ÍK) tolarjev, potrebne pa so tri. Kol je povedala glavna sestra v velenjskem Zdravstvenem domu Marjanca Kamenlk.sc v Šaleški dolini proti klopom cepi vsako leto več občanov. Letos se je za lo obliko preventive odločilo 352 ljudi. '»Cepivo je vedno na voljo. IVcnutnti imamo aa zalogi pet doz. Cc je potrebno, priskrbimcj dodatne ludi v enem dnevu. Pred ccpljenjem se morajo občani naročiti pri svojem zdravniku,« je ^ dodala Kameníkova. ( lepiva proti lym.ski boreliozi pav Skwe-niji Še ni.
»Ni mi kaj pn(la!c<
Da ugriz okuženega klopa ni nedolžna zadeva, potrjujejo tisti, za katerimi je Že takšna preiykušnja. Re/kii Založnik iz Smarinega ob Paki je doživela bližnje srečanje z okuženim klopom kar na lastnem dvorišču oktobra leta 2000. »Odstranila sem ga, potem pa si posebnih skrbi v zvezi s lem nisem dela-
la, ker kakšnih težav zaradi tega ni.^m občutila. Simptomov, sprememb na koži nisem zaznala.Ibžave so se začele šele januaija 2(J()1. Pojavila se mi je vrtoglavica, slabo počutje. V bolnišnici .so mi zaradi netipičnih znakov postavili diagnozo šele peti dan po prihodaTa-kral sem prvič slišala za boreliozo, katere posledico bom, vsaj tako kaže, občutila dokler bom živa. V bolnišnici so mi povedali, da jc bolezen prizadela predvsem moj žični sistem. Res sem precej bolj nervozna kot sem bila pred tem, peša mi spomin, moj korak je dokaj nezanesljiv, počutje velikokrat - milo rečeno - čudno. Ni mi kaj prida." Kolje še povedala Rezka, ima vsaj to srečo, daje v pokoju, .saj deiovnili obveznosti danes zanesljivo ne bi mogla opravljali.
Z^io pa • bolje preprečili, kakor zdra* viti, naj velja ludi v teh primerih.
Zadah iz ust
Zdravniški količek
Poletje sc je počasi prevešalo v jesen. Vrcmcnoslovci so napovedovali hudo zimo. kot da že lanska ni bila dovolj. Pred blok je pripeljal tovornjak. Dobili smo premog. Dogodek zame in vso družino. Hura, ne ho nLtszc-blo. Ves ptrevzel sem občudcv val ogromen tovornjak. S kesona se je še malo kadilo, v zraku pa je bilo čutiti prijeten vonj po premogu. Iz kabine se jc pojavil čokat in dobrodušen, v obraz nekoliko rdeč možakar. Motor je zarclmel, keson počasi dvignil in pred nami je zrasla gora premi'iga, Ko\ se spodobi, je mama šoferja p(xstregla z malico. Nalo si je privoščil še Šnopsek, pa še enega za moč. »In kaj bodo rekli policaji?« je za.skrbelo mamo. »O gospa, kar česna mi daj le.«
Zadah iz ustje neprijeten, nenavaden ali intenziven vonj iz-dilianega zraka. Lahko je posledica lokalnega dogajanja v ustih ali pa odraz sistemskegii dogajanja v telesu. Javlja sc laliko po določeni hrani, ki jo je človek p)jedel, popil ali vdihnil. Spremlja lahko različne bolezni ustne votline ali pa je le odraz slabe higiene zob in razpadanja hrane v astih. Pogosto je lahko kazalec določene bolezni. Tipičen vonjsc iz ust širi prijeimih bolnikih. ko lahko zavoham<i vonj po zemlji, ali pa vonj po acetonu pri sladkornih bolnikih. Nekatere povzročitelje vnetij dihiil lahko zelo zanesljivo prepoznamo po upičnem sladkobnem vonju. Krvavitev iz zgornjega de-
la prebavil ali ustne votline nam izda vonj po krvi. Sam pojem ne opredeljuje vzroka, je pa pomoč pri diagnostiki in vključuje ozostoniijo, stamatodist)dijo,ha-litozo in leiorcks ore.
Ozostomija označuje smrdljiv vonj iz usl, ki prihaja iz zgtJmje-ga dihalnega traktii, sinusov, grla in žrela. Vključuje vnetja nosne sluznice, sinusov, grla. žrela, mandeljcv ali gnojne prr'jcesc na .sluznici, polipih ali novoraščah.
Siomalodisodija je ime za smrdljiv vonj iz ust, ki je posledica bolezenskega dogajanja v spodnjih dihalnih organih, posebej pod razcepiščem sapnic. Vključuje vnetne in razpadajoče procese, kot so bronhitis, bron-hiekiazije, pljučni ognojek. tuberkuloza, pljučnica, emfizem, nacepljena vnetja in razpad ni^-voraSč. pljučni inlarkt ali smrad odvdthancgii dima.
I laliîoza označuje smrad izdihanega zraka zaradi sistemskih presnovnih pogojev, vključujoč prebavni trak: in njegovo vsebino ter patofiziološke pogoje, ki zagotavljajo transport smrdljivih stvari s krvjo v pljuča ali črevo.
O fiziološki halitozi govorimo, kadar prihaja v pljučih do občasnih sproščanj hlapljivili snovi iz krvi zaradi zaužitih zelišč, začimb, zelenjave: česna, čebula. črne redkve. redkvice ali pora. Razlog so lahko tudi dišeče pijače, ki vsebujejo v vodi ali alkoholu topne estre inpolileno-le-vina. vinjaki, viskiji, likerji ali pivo. Fiziološka halitozajc lahko povczajia tudi z dehidracijo, stradanjem ali zaprtjem. Z izključitvijo vzročnega faktorja vedrto odstranimo tudi zadah.
Patološka halitozajc posledica lokalnih ali splošnih bolezenskih dogajanj, kot so diabelična keloza (tvorjenje kislin, acetona in ketomw), uremija, gastritis, želodčna razjeda, vnetje požiralnika ali vnetje jeter.
Pelor oris je sinonim za agresiven vonj, ki je posledica dogajanj v ustni votlini. Spremenjeni pogťíji vodijo v tvorbo različnih oblog, tignojkov dlesni, kikiilnc-ga razpada tkiva ali gnitja za-
ne, povzroči neprijeten zadah. Tudi p(ivsem normalni fiziološki procesi, kot je mensiruacija, lahko zaradi hormonalnih sprememb vpliva na ustno floro in pov/roči zadah.
Vonjave in dišave so lastnosii nizličnih sncvi in v zad\*^lni koncentraciji sprožajo prijeten <ibč-utek. Pri ustnem zadahu pa se Številni slabi vonji med sabo kombinirajo In povzročijo neprijeten smrad. VčJisih nam spe-
osialc hrane. Številni baklerij-ski in virusni vnetni procesi, motnje v strjevanju krvi. novorašče ter bolezni žlez slinavk so povezani zzadahom. Slaba usina higiena je prav lako lahko vzrok za spremembo ustne mikrobio-tične tlore in pasledično zadah iz ust. Dolgotrajna uporaba antibiotikov lahko, zaradi vpliva na mikrobitMično floro ustne votli-
cillčnost smradu pomaga na poli k pravi diagnozi. Prepoznamo lahko vonj žveplovodika. pa tudi merkapiana ali keionov.
Ob.stajajo nekateri razlogi, ki zadah Se poslabšajo. Mednje sodi uživanje visoko energetskih beljakovin, izcedek iz nosu in suha usta.
Bolniki, ki ne presnavljajo laktoze, ne morejo prebavili mle-
ka, sira in t"«talih mlečnih proizvodov. Neprebavljene beljakovine so tako na voljo ostalim baklerijam, ki povzročajo gnilobne procese. Povsem enake ležave lahko pt^vzroči uživanje rib. Prava kava s kofeinom ali brez njega vsebuje precej kislin, ki pixspešijo razmn<^x'vanje bakterij in tvorijo specifičen grenak in neugoden vonj. Podobne težave povzročajo tudi ostale vrste kisle hrane.
Seveda zato ne bomo prenehali uživali tovrstne hrane. V prehrani bomo nadomestili manjkajoče bakierije oziroma bomo segali po živilih, kaierim .so laktobacile že dodali. Izccdek iz nosu je poln amino kislin, ki vsebujejo žveplo. Kadar izsedek kaplja v žrelo, pride do razpadanja in hlapenja žvepla skozi asta. V pomoč nam je zdravljenje z an ti hist am in iki.
V 85-90 % je vzrok zadalia v ustni votlini. Problem predslav-Ijajo bolezni dlesni, zobna loba, razni ognojki, pa ludi različne rcakcije na amalgame. Vzrok je lahko tudi v neastrez-ni vlažnosti ustne sluznice.
Suha usta so pogosto posledica različnih vplivov: predpisanih zdravil, aniihistaminikov, alkoholnih pijač ali ustnihvodic,ki vsebujejo alkohol. Ob pomanjkanju sline se zmanjša količina kisika, kar vodi v intenzivnejše anaerobne procese, ki tvorijo več žvepla.
Su ha iLsta lahko povzročijo nekatera zdravila od antihistamini-kov, odvajal vode ter .šlevilnih zdravil za zdravljenje psihiatričnih Kîlezni, Lahko pa spremljajo ludi nekatere bolezni. Omeniti velja bolezni slinavk, revmaloidni artristis, sistemski lupus, sklerodermijo, sladkorno bolezen, pomanjaknje vitaminov, vnetje jeter, menopavzo.
molnjeiiČustvovanja. Razlogje lahko tudi v kemoterapiji. Izločanje sline je vstarosti nekoliko skromnejše.
Praviloma zadah iz usl ni posledica dogajanja v črevesju. Mišica zapiralka med želodcem in požiralnikom v normalnih razmerah dobro tesni in ne pušča dNigovanja plin(w navzgor v ustno votlino. Lahko pa se za neprijetim zadahom iz ust skriva tudi bolezen prebavil. Bolečina v trebuhu je lahko posledica želodčne razjede. Številnim ljudem mi.šica zapiralka med požiralnikom inželodccm ne tesni, i ako prihaja do zatekanja želodčne vsebine v požiralnik, kar povzroča lokalna vnetje. Vzrok je lahko tudi zaostajanje in gnitje hrane v sluzničnih žepkih požiralnika ali pa v razpa-d(^joči novorašči.
Pri zdravljenju zadaha iz ust moriimo upoštevati možnost dogajanja lako v ustni votlini, dihalih in prebavilih ter vključiti morebitne presnovne bolezni. Zavedati se moranio, da je simptom za bolnika zelo nadležen, saj vpliva na socialne kontakte. Sei^^lj pomembno pa je dejstvo, da je lahko tudi odraz hude bolezni. ki jo je potrebno čim prej odkritiin ustrezno zdraviti.
Odpovedali se bomo uživanju čebule, česna ali drugih živil in pijač, ki v.sebujcjo neugodne hlapljive snovi. Vestno in redno umh'anje zob bo onemogočilo razpadanje hrane. Pomagamo si lahko ludi s številnimi ustnimi vodicami ali razpršili, ki vsebujejo kl^^rofil.
Poskrbimo, da bo izj^a belih bleščelih zob prihajal tudi prijeten vonj, ki odraža naše zdravje in ne moli okolice.
■ Prim. Janez Potes, dr.
med.'internist
12. avgusta 2004

KRONIKA
Mo<<ro-l)ťla kronik»
Zagorel avto în gradbeni material
Mozirski policisti so v sredo okoli 04-00 ure pri trgovini v Radmirju opravili ogled kraja pirXuru nn parkiranem osebnem avtomobilu. Po/ar sc je v/, avtomobila razširil tudi na gradbeni material, ki je bil skladiščen v b)ii?ini. Požar, v katerem je nastalo za okoli 150.000 tolarjev materialno Škode, so pogasili gasilci domaiega gasilskega dra^tva. Vzrok za nastanek požara pa policisti Se ugotavljajo.
Delaven vikend za tatove
v ponedeljek so Žalski policisti opravili ogled kraja tatvine žaganega lesa ob lokalni ee.sli
Tabor-PonUor, kjer so neznanci pieko vikenda lastnika oškodovali za 450.000 tolarjev. Zbirajo pa tudi obvestila o vlomu v gosiinski lokal v Tmavi, kamor je bilo vlomljeno v noci na petek: iz notranjosti je bilo odtujeno za 270.0(30 tolarjev različnih cigaret in registrska blagajna.
V	noći na petek so bili storilci dejavni tudi na območju vSlo-venskih Konjic. V Bukovljah je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo» kjer je bil odtujen denar v domaČi in tuji valuti in nekaj zlainine, v skupni vrednosti okoli 50U.000 tolarjev.
V	Šmarlnem ob Paki (UC Velenje) so neznanci v noCi na soboto vlomili v prostore pikado kluba. Z njimi je v m^ izginilo za okoli 200.000 različnih cigaret, alkoholne pijače in menjalnega denarja.
Na območju Laákega je bilo čez
vikend vlomljeno kar v tri lokale, Iz gostišča v Globokem lastnik pogreSa samo dve Škatli cigaret. Vgo.stinskem lokalu na avtobusni postaji v Lahkem in gostinskem lokalu in trgovini v Globokem pa je bila odtujena večja količina cigaret in v zadnjem primeru Še kozmetični iydelki in GSM aparat. Skupna materialna škoda znaša okoli 677.000 tolarjev.
Nerjaveča pločevina dobila noge
italski policisti so prejšnji četrtek obravnavali kaznivo dejanje vloma Neznanec je vzačct-ku prejšnjega tedna vlomil v o^p-ajeno skladišče v Petrovčah, kjer je odtujil za 630.000 tolarjev nerjaveC-e pločevine, Človek kar verjeli ne more, česa vse se lotijo nepridipravi,
h polkistove beležm€e
Kradejo kol smke
Preji^ji torek je bil dokaj delaven dan za vlomilce. Iz skupnih pros-torovbloka na Kardeljevi 1 v Vb-lenju so odnesli denarnico, v kateri je bilo 5 tisočakov. V Rečici ob Paki je i/vrine hiške iz^nila kosilnica na nitko. V Velenju parkiran avtomobil pa je ostal brez strešnega kovčka za prtljago, in to verjetno sredi belega dne.
h^d težo alkoholni onui^inl ini most u
Točno opoldne je poletna vročina in velika količina alkohola v krvi paskrbela, daje na mostu čez reko Pako, na promenadi sredi me.sta, obležal ma^nk. Budne oCi sprehajalcev so ga seveda opazile. Obvestili f>o reiievaino postajo zdravstvenega doma in ti so nemudt>ma od^li pogledat, kaj se dogaja. Obve-.stlîl pa so tudi policiste. Ko scî li prišli do masla, moža ni bilo več na njem, v reševalni po.staji pa so jim povedali, da možak ni do volil pomoči. Koje prišel malo k sebi, je txlkolovratil proti domu.
»I>vl bolj na ^las imi/iko!<i
To je sicer rclren iz ene od znanih rockerskih pesmi skupine Sank rock, s katerim se verjetno mladi pogosto strinjajo. Daje glasbo težko poslagati na tiho, Če je v hiši žur, so se ta teden odloČili na dveii koncih mesta. Policisti so prvič ukrepali v četrtek ob 1.37 uri zjutraj na Koželjske-ga 1 v Velenju. Čeprav razgrajači policijski patrulji vrat niso odprli, so glasbo utirali. Lastnik pa se bo moral zagovarjali pri w)dniku za prekrške. Dru^čje patrulja ukrepala v isti noči v Šaleku 00» kjer so prav tako po njihovem prihi)du glasbo utišali na sobno glasnost.
Vandali nacvil zapornico
Da je poleti lahko v Velenju tudi dolg čas, je res, sploh v teh dneh, ko so kolektivni dopusti izpraznili dolino. Vendar zjito ni treba ravno razbijali in uničevali. V četrtek so se vandali znesli nad nič krivo zapornico, ki vodi do cerkvice svetega.Iakca. Imeli so toliko moči, da so izruvali
stebre zapornice.
I^lotor l/^ilnll v noč
Da ni najbolj varno pustili parkiranega motorja pred lastno hišo, je v petek ugotovil lastnik motorja iz Topollice. Motor, ki ga še ni.so izsledili, je znamke APN 6, registrska številka pa je CE-Al-124.
Čv pade sladkor...
Velenjčani budno spremljajo, kaj se dogaja okoli njih- To so dokazali v petek, ko so poklicali na policijsko paslajo in ptv vedali, da v parkiranem avtomobilu tuje registracije povsem negibno že dobro uro leži moški. Policisti in reŠcvalci so ugotovili, da jc mo?aku krepko upadel sladkor v krvi, saj menda dolgo ni nič jedel, si je pa zato obilno gasil žejo. In to z alkoholtim. Vsekakor pa je naredil prav, da se je ustavil. Tako za svojo kot tujo varnost na œsti.
l^pnarejen bankoxec
Na Novi ljubljan.ski banki v Velenju so v petek spet odkrili ponarejen bankovec. Tokrat za 1000 tolarjev, zalo previdnost ne bo odveč.
Ukradli registrsko labiivo
Da je registracija avtomobila krepak Imančni zalogaj, je jasno. Mnogi je verjetno ne zmorejo več. Nekdo od takih je v petek sredi Velenja Ljubljančanu ukradel registrske tablice iz njegovega avtomobila. Ukradena tablica je Lj 55-78P
lx4!ul}U a\to
Sopara je v teh dneh naporna in žeja velika, jasno. Eden od zelo žejnih je, preden je šel v petek popivat, pustil avto na parkirišču za Standardom. Ker ga ni našel, je Sel domov peš, od tam pa poklical na velenjsko policijo, da so mu ukradli avto. Policijska patrulja gaje naSla točno lam, kjer jim je lastnik 4)pisal, da ga je pustil. Ko so mu to sporočili, pa so ugotovili, da možak ni bil Čisto trezen. A prekrška vendarle ni storil.
Pes fe napOÊVo
()čiln(5 so se nepridipravi, ki po
svetu hodijo peš, odiočili, da se bodo raje opremili s prevoznimi sredstvi. V Lazah pri Vt'Ienju je z dvorišča v noči na soboto izginilo kolo znamke Fuiutah. Draga šola za lastnike, ki bodo kolesa odslej zagotovo zaklepali v
Pokvarjene pocilnlce
še en Velenjčan jezagotovopre-klinjal,ko seje po 10 dneh vrnil z dopusta. Ugotovil je namreč, da so mu nepridipravi v stanovanje vlomili skozi balkonsko okno. Odnesli pa so mu denar.
!\a baffer po avloradlo
Na Kidričevi cesti v Velenju, kjer gradij(3 ntwo cesto, so neznanci píínoči obiskali delovni stroj. Ko so že začeli »Šraufati« avtoradio, so verjetno ugotovili, da je preslab, in ga pustili v stroju. V isti noči so neznanci, morda celo i.sri, vlomili v osebni avto tujca, ki je mimo spal v Hotelu Paka, kjer pa je bil avto radio dovolj dol«r, da so ,se potruditi in ga odnesli s sabo.
Krajši postopki o prekrških
Vveljavoje stopila novela zakona o prekrških, ki obstoječemu zakonu dodaja nekatere novosti. Glavna novost je uvedba skrajšanega postopkuza odločanje in izdajanje sodb. Novela tako predvideva, da lidhko sodnik, ki%'{xJi p(\5iopek o prekriiku, sp(x<na, daje obdolženec storil prekršek na podlagi ob-dolžilnega predloga ter vsebine dokazov, ki so priloženi obdolžilncmu predlogu, brez zaslišanja obdolženca.
V skrajšanem pc^ttipku pa se smejo za prekršek izreči le globa oz. opomin. Ob globi je sicer možna i udi odredba stranskih sankcij, kol so kazenske točke v cestnem prometu, prepoved vožnje motornih vozil in odvzem predmetov.	■
Sostanjsko jezero privlači ribice
Ob SošUinjskom jczoiu lotos nc bo ver velikih piirodilw - Vsœno veliko obiskovalcev, ki Inicijo lH)li kol plavaiiji^ r adi nl:)arienje
Mojca Krajne
Ribiška koča v Šoštanju je odprta od 6. ure zjutraj do 11. ure zvečer vse dni v tednu - vse dni v letu. To je seveda uradni čas, po naročilu cwtane ribiška koča (xJprta tudi dlje. /veni zelo pestro in mamljivo, čeprav je treba priznati, da se letos ob Šošlanj.skem jezeru ne dogaja nič posebnega. Pripravili so Small fest, drugih prireditev pa se ne bcxlo lotili iz čisto preprcv stega razloga: slabega vremena.
Bodo pa vseeno organizirali piknike, ki jih imajošc posebej zaključene družbe v tem okolju zelo rade. ObLskovalecv je v poletnih dneh v.^iik dan kar precej,sajjih vabi prijetna narava. Poleti pač pridejo kolesarji, nekateri pritečejo, drugI prirola-jo... »l\j<li mhide mamice zelo rade pridejo, ko pripeljejo otntke na igrišča« da se malce pozabavajo,« je povedala Valentina .lilrjoveč, najemnica ribiške koče. Nekaterim gostom se zdi najpomembnejše jezero, čeprav se le malo ljudi kopa, veliko pa jih ribari. Zaenkrat Še ni urejene plaže inje kopanje dovoljeno le na lastno odgovornost. Mendii pa se bo stanje nekoč spremenilo, saj se ^e snujejo načrti, da bi uredili rekreacijski center in sprehajalne poli. A za kaj takega se površje zaenkrat še preveč l^5reza, zato ni moč narediti ni-ll kakšne dobro urejene steze ali vsaj dobrega načrta.
In če jim je mirava nekaj odvzela,jim je nekaj tudi dala: naraven okras na šoštanjskemu jezeru sla tri leta laboda, ki sla letos prvič dobila tudi mladičke. V koči jih redno hranijo in zato se labodi počutijo že precej udomačene, tako da pridejo
včasih tudi čisto do koče. »Veliko ]jtidi pride pr4\ uUk da bi videli laiMKie.« je povedala .1 ur-jijvčeva.
Kljub slalvmu poletju nekaterih atrakcij ribiški koči pač ne moremo oporekati.
Nekateri starši pripetjejo svoje otroke na zabavo ob Jezeru
Skoraj udomačeni iabodi so zanimiva atrakcija ribiške
koče v Šoštanju.
Kako varne so celjske ceste?
17 prometnih nesreč s sinrtnini i/Jdoin, v njih 18 mrivih
Po podatkih Policijske uprave Celje se je na cestah celjske regije v prvih sedmih mesecih letos zgodilo 17 prometnih nesrečssmrt-nimizidom,v katerih je umrlo 18 prometnih udeležencev. Stanje jc primerljivo z enakim obdd'^jcm lanskega leta. Skupno število obravnavanih prometnih nesreč je leitïs sicer nekoliko večje, več je
tudi telesno poškodovanih, ugodnejše pa je stanje glede najhujših posledic, saj je bilo v tem obdobju manj mrtvih. Ob tem policisti ugotavljajo, da število prometnih nesreč, v katerih so udeleženi uporabniki entKledjiih vozil, narašča. Izstopajo predvsem vozniki koles z motorjem in vozniki motornih
koles. Narašča tudi .število vinjenih udeležencev in hkrati povzročiteljev prometnih nesreč, število prometnih ncsa:Č z udeležbo mladih voznikov, pri tej populaciji pa naraščajo tudi posledice. Hkrati pa ta kategorija voznikov negativno izstopa kot vinjeni povzročitelji prometnih nesreč.
Kako varen je bil teden?
Na območju P^ilicijskc uprave Celje so policisti v času med 2. in 8. avgustom 20t)4 obravnavali skupaj 119 prometnih nesreč. Med njimi je bila I prometna nesreča s smrtnim izidom, 3 prometne nesreče s hudimi telesnimi poškodbami in 12 prometnih nesreč z lahkimi telesnimi po.Škodbami. V prometnih nesrečah je 1 oseba umrla, 3 so bile hudo telesno poškodovane, 29 udeležencev pa je bilo lahko telesno poškodovanih. V ostalih prometnih nesrečah je nastala le večja ali manjša materialna škoda na udeleženih vozilih. Na področju kriminalitete so policisti in kriminalisti opravili oglede in zbirali obvestila za 186 kaznivih dejanj. Med kaznivimi dejanji so prevladovale tatvine v 85 primerih in vlomi v 35 primerih, sledijo pa goljufije v 10 primerih, ponarejanje denarja v 6 primerih. V.seh ostalih kaznivih dejanj je bilo zabeleženih 48.
Intervencija policistov zaradi kršitev javnega reda in miru je bila potrebna v 68 primerih, in sicer v 42 primerih na javnem kraju in 26 primerih vzasebnem prostoru. Pridržanje do streznitve je bilo odrejeno za 2 osebi.
Policisti in kriminalisti so opravili še oglede kraja 2 samomorov, 2 nenadnih smrti, 4 delovnih nezgod, gorske nesreče in 4 požarov.
Pogoste tatvine koles
latvine koles so dokaj pogosto kaznivo dejanje tudi na celjskem območju. Kar nekaj odtujenih kolesje tudi višjega cenovnega razreda. Oškodovanci ob prijavi kraje kolesa običajno vedo povedati le znamko in barvo ki4esa, drugih podatkov pa ne, kar med drugim otežuje delo policiji pri raziskovanju teh dejanj. Zalo si ob nakupu kolesa zapišite podatke o kolesu. Še posebej serijsko številko in posamezne značilmvjti. Vsekakor pa naj velja pravilo, da ne ponujajte priložnosti nepridipravom. Za varnost svoje lastnine lahko največstorite sami ■
TV SPORED

ČETRTEK, 12. avgusta
SLOVENIJA 1
07.30	Odmevi
08.00	TeteĎajski, 34/4S
08.25	OscarChdrlie.6/13
08.50	K.Kovaâ: Moj prijatelj Piki
Jâkol), nan.
09.05	Male sive ceíice
09.20	Pocildobuko.
09.55	Zgodbe í2 školjk
10.25	Maxi Jena, dok oddaja
10.45	Trisomija 21, dok. oddaja
11.35	Afrika ang. znan. oddata
12.05	Meje rnojat^asvâa, dok odd.
13.00	Poročila, áport vren%
13,25	Kraljičin nosnanp.l.^Ž.del
15,00	Skrivnosti vojne, dok,
senia, 2/13
15.55	Mostovi
16.30	Poročila, š|)ort vreme
16.50	£fiaistaéoia:5âvskeiamd
17,20	Risanka
17.30	Štafeta mladosti
18.10	Zenit
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Zgodbe legendarnih $tvari.
dok. serija. 2/4
20.55	Osmi dan
21.30	Ofimpijskiheroil* Slovenija
22.00	Odmevi, Sport, vreme
22.50	Glasbeni većer
23.55	Dnevnik, éport
00,s0	Dnevnik zamejsketv
01,10	Štafeta mladosti
01.50	Zenit
02.15	Zgodbe legendarnih stvari,
dok serija
03.05	OsmiOan
03.35	Prijatelji, ostanimo priiatBiji
04,20	Za vedno in; Kreslin,
Lovšin, Pred in
06.25	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30	Infokanal
08.35	Olimpijske vkleospotnce
09.05	Evropski magazin
09,35	Mostoví
10.05	Dick van Dyke. t4V158
10.25	O^ikl infokanal
11.00	Tv prodaja
11,30	Zabavni intova na I
15.30	Tv prodaja
16.00	Pobvania na konec sveta.
dok, serija. 10/13
16,50	orimptjske videospotnKe
17.25	Skozi ćas
17.45	Dick van Dyke, 142/158
18.10	Zimske2godbe, kanad, film
20.00	Berlinski filhannoniki 2004
22.00	Poseben pogled: General Rim
00.00	Olimpijske vkleospotnice
00.35	Infokanal
07.15	DragonbaliZ. nsanka
07.40	Beyblade. risanka
08,05	RtckiLate
08.55	Mašćevanjeljubezni, nad.
09,50	Klon, nad.
10.40	Tv prodaja
11,10	Moja Sofija, nad,
12.00	Vrtna rjeva hai. nad.
12.55	Dèvjepaime. amer. nad.
13.50	Tv predaja
14,20	TflkJamieja Oliverja
15.00	Vrtnarjeva hći
15,55	Moja Sofija, nad,
16.55	Klon, nad.
17.55	24 ur-vreme
18,00	Mačevanje ljubezni, nad.
19,00	24 ur
20,00	Družina brez mame. am. f
22.05	Pravi seks v pravem mestu. dok. oddaja
22.40	XXL premiere
22,45	Urgenca
23.40	Prijatelji.
00.10	24 ur

kmn
Ž7
09.00 Odprta &ma. pon. pogovofa 10,00 Vabimo k ogledu 10.05 Spoznaimo jih, dok. oddaja • šimpanz, morski lev in ris 10.35 Najspotdneva 10,40 Koncert ans. Roberta
Golega, posnetek 2. dela 14.00 Vkleo stran i, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Brez panike, mladinska 18.40 Regionalne no^ce 18.45 Iz oiimpiiskih krogov 18.50 Znani obrazi: Hrabroslav
Perger, pon. pogovora 19.20 f^ai spot dneva 19.25 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zd ravie,
svetovalna odd,- Kožni rak 21.00 Regionalne novice 21.05 Iz zakladnice ljudske
ustvarjalnosti kiekljanje In idrijska čipka-gostja Sonja Erjavec 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Glasbenih 30 let MILAm KAMf^lKA,posnetek1. d^a slavnostnega koncert 22.50 Vabimo k ogledu 22.55 Naj spot dneva 23.00 Vkieo strani, obvestila
PETEKt 13. avgusta
SLOVENIJA 1
07.30	Odmevi
06.00	Telebajski, 35/45
08.20	Oscar Chaflie, 9^13
08.45	Risanka
0B.S5	SktpinSkjt.6/6
09,10	Igrajnwse. 6/t3
09,20	Vesefahilica,7/23
09,40	Bratovščina siniega
galeba, 7/B
10,05	Enajsta šola
10.35	Mladi virtuozi
10,55	Štafeta mladosti
11.30	Glasbeni iulij na obali
2003,1, del
11.55	Zenit
12,25	Frasier. 19/24
13.00	Poročila, sport, vreme
13.30	Osmi dan
14,00	Dežela tisoćenti paged,
dokům, film
14.55	Vsakdanjikin praznik
15.55	Mostovi
16,30	Poročila, šport, vreme
16.45	VmitBvsrebmesence.6/13
17,10	Iz popotne îorbe
17.35	Vojne ladje, 1/4
16.30	žrebanje deteljk^e
16,40	Risanka
19,00	Dnevnik, vreme, Sport
20,00	SagaoForsyín, 6/10
21.15	Slačenje, 15/20
22-05	Odmevi, sport, vreme
22.55	Polnočni k3Lib
00,10	Dnevnik, šport
01.05	Dnevnikzamejsketv
01.25	Vojne ladje, dokum. serija
02.20	V/ambo, nem. film
04.05	Polnočni fdub
05.15	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30	Infokanal
09.05	Olimpijske videospotnice:
Jolanda Ceplak
09.35	Mostovi
10.05	Dick van Dyke. 142/158
10.30	Into kanal
11.00	Tv prodaja
11.30	Intokanal
15.10	Tv predaja
15.40	O llmpyske videospotn ice:
Jolanda Ceplak
16.15	Ollmpqa • sved gaj. dok. odd.
16.00	Pred začetkom POÍ-Atene 2004
18.45	Ollmpiiska odisejada
19.45	ONoritvena slovesnost POI
23,05	Helenska duM, oddaja o Grčip
00,00	Olimpijske novice
00.20	Intokanal

07.15 DragonbalI Z, risan>Q
07,40 Beyblade. risana serija
06.05 RickiLake
06.55 Maščevanje ljubezni, nad.
09.50 Kk)n,nad.
10.40 Tv prodaja
11.10 Moja Sofija, nad.
12.00 Vrtnafjeva hči, nad.
12.55 Pravi seks v mestu, dok. s.
13.50 Tv prodaja
14.20 Thid Jamieja OUverja, dok. o.
15.00 Vrtna rjeva hči, nad
15.55 Moja Sofija, nad.
16.65 Kton,nad.
17.55 24ur-vreme
16.00 Maščevanje ljubezni, nad,
19.00 24 ur
20,00 Neposredna nevarnost, am f. 22.30 Nevihta stoletja, 2/6 23.20 XXL premiere 23,25 Princ tema. amer, film 00,15 24 ur, ponovitev 01.15 Nočna panorama
kanpll 27 4« S2
09.00 Dobrojutro, inf.• razv. odd. 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Glasbenih 30 let MiLANA KAMNiKA. posnetekl. dela slavnostnega koncerta 11,25 Naj spot dneva 14.00 Vkieostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 16.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 16.45 Iz olimpijskih í7ogcv 16.50 Nai spol dneva 16.55 Skrbimo za zdravje.
svetovalna odd. • Kožni rak 19.55 Vkleostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobn? jutro 20.50 Regionalne novice 20,55 Vabimo k ogledu 21.00 Vagabundi In potepuhi,
glasbena oddaja 21,35 Vredno je stopili noter-
Čebelarski muzej. dok. odd. 22.05 V harmoniji z naravo,
kmetijste oddaja 22.30 Gospodarstveniki,
dokumentarna oddaja-MATJAŽ LENASSI 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Naj spot dneva 23.40 Vkieostrani, obvestila
SOBOTA, 14. avgusta
SLOVENIJA 1
06.50 Kultura 07.00 Odmevi 07.30 Zgodbe iz školike 06.00 Iz popotne torte 06.20 Male sive oelk:e, kviz 09.10 Srečni Anže. nem. iîlm 10.20 Divji svet prihodnost, dok.
sertja, 6/13 10,45 Polnočni Idub 12.00 Zgodbelegendamihstvaa
dok. serija, 2/4 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Pod širokimi krajevci 13.45 Rad Imam Lucy 14.10 Lovec na glave, amer.fîlm 15.30 O živalih in ljudeh 15,55 Slovenci v Italiji 16.30 Poničila, šport, vreme 16.50 Na vrtu 17.15 Ozare 17.20 Zakladl sveta, 6/21 17.50 Slovenski magazin 18.15 Cofko Cof, 23/26 16.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, iport 20.00 Randi 20.30 Čezplanke 21.50 Tv smo ljudje: Rezija 22.15 Poročila, šport, vreme 22.45 Ujetnik,10/17 23.40 Dnevnik, šport 00,20 Dnevnik zamejske tv 00.40 Na vrtu 01.05 Zakladi sveta, 6/21 01.35 Slovenci magazindren 02.00 Balada o Cablu Hoguu.
amer, film 04,00 Tv smo ljudje 04.20 Infokanal
SLOVENIJA 2
06,30 Infokanai 07,25 TV prodaja 06.00 Olimpijski zajtrk 06.30 Olimpijsko dopoldne 11.40 Kolesarstvo 1230 Olimpijske novKe 13.00 Olimpijsko popoldne 13.20 Rokomet Stovenija-Rusija
16.00 Olimpijske novce 17.40 Olimpijski ktepet 16,25 Plavanje, finale 20.00 Gimnastika, kvalifIkacijed. 22.00 Povzetek dneva 23.00 Studiopiaknai 00.00 Olimpijske novceoČ 00.15 Posnetekdneva 01.50 Intokanal
07.30 06.00 06,05 06.15 06.25 06.45 09.10 09.20 09,45
10.35 11.00 11.30 12.35 14.00 15,10 16.10 17.10 17,15 19.00 20.00 22.10 00.05
01.10 02.10
Tv prodaja
Naš mali svet, ris. serija Mjav! Mjavj ris. serija DoktorOto, ris. serija Bobek in Ciril, ris.ser^a Vrt?ia vas
Katka in Ort)i, ns. serija Obuti maček, ris. serija Veseli bolič v lagodni debeli
Bobek in Ciril Zenki, ris.serifa Lepojebib milijonar Rekvijem Formula 1 Diagnoza umor Bolnišnica Presidio 24 ur • vreme Zaljubljena družabnika 24 ur
Oboževalec, amer, film Policajt, amer, film Hiša nasladantni vkleoposneM, dok. oddaja 24. ur, ponovitev Nočna panorama
kAnall 27 M
9Ž
09.00 Miš maš, otroška oddaja,
ponovitev • O c^esu 09.40 Va t» mo k ogledu 09.45 Vredno je stopiti noter-
Čebelarski muzej. dok. odd, 10.15 Najspotdneva 14.00 Videostrani. obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 16.00 Spo2n?iiii9 j in • šimpanz, morski lev in ris, dok. odd. 18.30 Najspotdneva 16.35 Vhamxmijiznaravo.kmeLa 19,05 Vabimo k ogledu 19.10 Iz zakladnice ljudske
ustvarjalnosh: kiekljanje in kJnjska čipka-gostja Sonja Erjavec 19.30 Vid eostrani. obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20,00 Kk^pet na kvadrat: Peter
Lovšin, pogovor 21.00 HfT POLETJA 2003, posn.
1. dela prireditve v Mariboru 22.35 Vabimo k ogledu 22.40 Avto šok; GHO Goiianci in
Rally Maribor 23.10 Najspotdneva 23.15 Videostrani. obvestila
NEDEUA, 15. avgusta
SLOVENIJA 1
07.30 tivžav
09.30 Oddajaoživalfhinljudet) 10.00 Slovesna maša na praznik
Marijinega vneboze^a 11.10 Frančišek Asiški, sončna
pesem 11.30 Afrika,2/13 12.00 Ljudje In zemlja 13.00 Porom, šport, vreme 13.15 Infokanal 13.25 Obletnica dvorane Tabor,
tv Maribor 14.25 Oari začimb 14.50 Festival Lent 2004 16.30 Poročila, šport, vreme 16,50 Nove zvezde Evrope, 5/8 17.20 Vsakdanjik in praznik 18.35 Žrebanje lota 18.40 Risanka 19,00 DnevniK vreme, šport 19.25 Zrcak> tedna 20.00 Foylova vojna, 6/3 21.40 Večemi post Ludv^ig
Hartinger 22,35 Poročila, šport, vreme 23.10 Desetsekunddopetda.am.f. 00.45 DnevniK šport 01.25 Dnevnik zamejske tv 01.50 Obletnica dvorane Tabor.
tv Maribor 02.50 Čari začimb 03.10 Festival Lent 2004 04.50 Nove zvezde Evrope, 4/8 05.20 Infokanal
SLOVENIJA 2
07.25 Tv prodaja 08.00 Olimpijski zajtrt( 08,30 Olimpijsko dopoMne 12.30 Olimpijske novse 13.00 Olimpijsko popokine 15.40 Košartca, Srt)iia in črna
gora - Argentina 17,30 Olimpijski klepet 18.25 Plavanj, (inale 20.05 Gimnastika, kvalifikacije
21.25	Košarka.ZDA-PuertoRko 22.45 Povzet» dneva 23,10 Studio Pika na I (gre) 00.00 Olimpijske novK» 00.15 Posnelekdneva 01.50 Infokanal
07.30 08.00 08.05 08.15 08,25 08,45 09.10 09.20 09.45 10,35 11.05 11.35 13.00 13,30 16,00 16.25 17.15 17.20
19,00 20.00
21,40
22.40
22.55 00.55
01.45 02.45
09.00 09,40 10,30 10.50 10.55
11.20 11,25
12.45 12.50 13.40 18.55 19,00 19,40
20.05
20.45
22.05
Tv prodaja
Nas mali svet, rts, ser. Mijav mijav ris. ser. Doktor Oto, ris. ser. Bobek Ciril, ris, ser. Hikarian. ris. ser, Katka in Ori] i, ris. ser. Obuti maček. ris. ser. Lepotica In zver. rts. film Bobek in Ciril, ris. serija Zenki, ris. ser. Lepo je biti milijonar Resnični svet. dok oddaja Formula 1, prenos Oh, ta osemdeseta, nan. Diagnoza umor. nan, 24 ur - vreme Umor na filrr^skem festivalu, amer, film 24 ur
Reševanje letala 771, amer, film
Miss Stovenije 2004, poihnalni izbor VrtiunciVNf^adždrske, oddajazdirttetormulel Poslednji Mohikanec, am, f. Atomski Ed in ôma luknja, dokum. oddaja 24 ur, ponovitev NoCna panorama
kmi\
rr
46
B2
PONOVITEV ODDAJ TIDENSKEGA SPOREDA
Miš maš • O plesu, otr. odd. Iz pon. oddaje Dobro jutro 1293. vrv magazin Kultura, informativna odd. Športni torek, športna infonnatívna oddala Iz olimpijskih krogov Gla^enih 30 let MILANA KAMNIKA p(»netek1. dela slavnostnega koncerta Vabimo k ogledu Iz sredine odd. Dobro jutro Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Iz pelkove odd. Dobro jutro Znam obrazi: Hrabrosiav Perger, pon. pogovora Gospodarstveniki, dokumentarna oddaja -MATJAŽ LENASSI, direktor BSH 'Mali gospodinjski aparati Nazarje HIT POLETJA 2003. posnetekl. dela prireditve v Maribonj Videostrani, obvestila
PONEDEUEK, 16, avgusta
SLOVENIJA 1
07.30	Utrip
07.45	Zrcalo tedna
08.00	Telebaiski. 36/45
08.20	Oscar Chariie, 10/13
08.45	Iz popotne tort»
09.05	Melvin in muca, igrani film
09.20	Afnafriki.9/12
09.45	Randi. 2/3
10.15	Vrnitev srebrne sence, 6/13
10.40	Prijatelji, tv Koper
11.25	Nekajminutzadomačo glasbo
11.35	Zgodba o popularni glasbi,
7. del
12.25	Tvsmoljudje
13,00	Poročila, šport, vreme
13.15	Frančišek Asiški, sončna pesem
13.35	Nekajmmutzadomačo
glasbo
14.00	Ljudje in zemlja
14.55	Vsakdanjikin praznik
15.55	Oober dan, Koroška
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Radovedni Taček
17.05	Otokžhřali,8/13
17.35	V opičji koži
18.25	2rebanje3x3
18,40	Risanka
19,00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Kllnikapodpalmaml. 10/10
20.50	Oušni pastirji, 7/10
21 15	Opus
22,00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Glavni osumljenec, 1/2
00,40	Dnevnik, šport
01,35	Dnevnik zamejske tv
02.00	V opičji koži, poljudnoznan,
oddaja
02,50	Opus
03,20	Lovec na glave, amer, film
04,35	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30	Infokanal
07.25	Tv prodaja
08.00	Olimpijski zajtrk
08.30	Olimpijsko dopoMne
10.20	Rokoiï^ Slovenija-HrvašlQ
12.30	Olimpijske novice
13.00	Olimpijsko pope Une
16.00	Olimpijske novk;e
17.40	Olimpijski klepet
18,25	Plavanje, finale
20.05	Gimnastika, ekipno (M), finale
22.35	Povzetki dneva
23,00	Studio Pika na I (gre)
00.00	Olimpijske novice
00.15	Posnetek dneva
01.50	Infokanal
07.15	OragonbalI Z. ris. serija
07.40	Beyblade, ris, serija
08.05	RKkiLake
08.55	Maščevanje ljubezni, nad. 09.50 Klon, nad.
10.40	Tv prodaja
11,10	Moja Sofija, nad,
12.00	Vrtnaneva hči, nad,
12.^	Miss Slovenije 2004,
ponovitev polfinala
13.50	Tv prodaja
14.20	Triki Jamleja Oiiverja 15.00 VrUiarleva hči. nad,
15.55	Moja Sofija, nad. 16.55 Klon, nad, 17.55 24 ur-vreme
18.00	Maščevanje ljubezni, nad,
19.00	24 ur
20,00	Made in America, amer. f.
22.00	Samo ljubezen, 3/4. 22,50 XXL premiere
22.55	Urgenca, nan,
23.50	Priiatelji, nan. 00,20 24 ur, ponovitev
01.20	Noćna panorama
kmll tr
4S
sa
09.00 Dobro jutro, informativno -
razvednlna odda)a 10.00 Vabimo kogledu 10,05 Na obisku,., pri Zinki Šramel izSma^a pri Jelšah, pon, pogovora 11,00 Najspotdneva 14.00 Vkieostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Polkn'roll, glasbena Oddaja 18.30 Avtošok. GHDGor^nciin
Rally Manbor. ponovitev 19.10 Najspotdneva 19.15 Vkieostrani, obvestila 19,55 Vabimo kogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 20.50 Reg «na Ine novice 20.55 Vabimo kogledu 21.00 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsto obdobje, ponovitev 21.40 Na obisku.,, pri Marjanu
Lebiču tz Celja 22.30 Adventure race Slovenija, Velenje 2004 adrenalinsko pusto tovsko tekmovanje 23.10 Vabimo kogledu 23,15 Najspotdneva 23.20 Vkieo stran i, obvestila
TOREK, 17. avgusta
SLOVENIJA 1
07.20	Kultura
08.00	Telebajski, 37/45
0d.20	OscarCharlie, 11/13nad.
08.45	Radovedni Taček
09.05	Želvjj otok ris, nan,
09.30	Otok živali, ris, nan.
09.55	ziatko zaktadko
11,15	Vopičjikoži
11.05	Cez planke ' Egipt
12.20	Stovenski magazin
13,00	Poročila. šporL vreme
13.20	InfokanLa
13.35	Opus
14,00	Večerni gost
14.50	Dušnipastiijl,7/10
15.15	Klinika pod palmami,10/10
16.05	Lynx magazin, oddaja
16.30	Poročila. Šport, vreme
16,50	Marcelinokmh in vino, 8/26
17.10	Risanka
17.20	Sprehodi v naravo
17,35	Odpeti pesniki
17.50	Povodni mož
18,15	Duhovni utrip
18,40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Deltev. dok. oddaja
20.55	Pod žarometom
22,00	Odmevi, šport, vreme
22,50	Skrivnosti vojne, dok. odd,
23.40	Večja sreča kot pamet
01.10	Dnevnik, šport
02.05	Dnevnik zamejske tv
02.25	Povodni mož
02.55	Duhovni utrip
03.20	Delitevost
04,10	Podžarometi
05,05	Večja sreča kot pamet
06,35	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30	Infokanal
07.25	TV prodaja
08.00	Olimpijski zajtrt^
08.30	Olimpijsko dopoldne
08.55	Kajak- kanu, slalom,
kvalifikacija
12.30	Olimpijske novk^e
13,00	olimpijsko popokine
15,40	Košarka: Srbija in ćrna
gora • Italija
17.30	O limp iiski klepet
18,25	plavanje • finale
20,00	Gimnastika, finale (ž) ekipno
22.15	Povzetki dneva
23,00	Stude pika na i
23.45	Olimpiiske novk)e
00,00	Posnetek dneva
01.40	Infokanal
J
--■
07,15	DragonballZ. ris. serija
07.40	Beyblade, ris, serija
08.05	RickiLake
08.55	Maščevanje ljubezni, nad.
09,50	Kton, nad.
10,40	Tv prodaja
11,10	Moja Sofija, nad.
12.00	Vrtnaflevahči
12.55	Samoljubezen. am. nad. 2/4
13,50	Tv predaja
14,20	Triki Jam^jaOlivetia. dok. oddaja
15.00	Vrtnarjeva hči, meh,nad.
15.55	Moja Sofija, nad.
16.55	Kton.nad.
17.55	24 ur-vreme
16.00	Maščevanje ljubezni, nad.
19.00	24 ur
20.00	Preverjeno
20,45	Pogumni srci, arrwr. film
22,30	/01 premiere
22.35	Urgenca. nan,
23.30	Prijatelji
00,00	24 uf, ponovitev
01.00	NoCna panorama
kanali
^^ kanali
@ s
09.00 Jesen življenja, oddaja za
3, življenjsko obdobje, pon, 09.40 Vabimo k ogledu 0945 Na obisku,, pri Marjanu
Lebiču iz Celja 10.35 Najspotdneva 10,40 Adven^re race Slovenija,
Velenje 2004 14,00 Videostrani, obvestila 17.55 Vablmokopledu 18.00 Srečanje ha rmonikariev v Starem Velenju (2003), posnetekl. deta 19.30 Najspotdneva 19.55 Vabimo k ogledu 20,00 1294. VTV magazin 20,25 Kultura, int. oddaja 20.30 Športni torek, sp. int, odd. 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Znani obrazi: Anbn
Kugonlč, pon. pogovora 21.25 Najspotdneva 21.30 Turizem in mi 22.00 Kmetijski razgledi.
izobraževalna oddaja 22.30 DIVAS US VEGAS.
posnetek koncerta 23,45 Vabimo k ogledu 23.50 Nai spot dneva 23.55 VkJeostrani, obvestila
SREDA, 18. avgusta
SLOVENIJA 1
07,30	Odmevi
08,00	Telebajste, 36/45
08.20	Risanka
00.30	OscarChartie. 12/13
08.55	Smer vesolje, 26/26
09.20	Sprehodi v naravo
09,35	Junaki petega razreda, 2/3
10.15	Odpeti pesniki
10.25	Glasovi liud. pripovedništva
11.15	Povodni rrwž, dok. oddaja
11.40	Duhovni utrip
12.05	Baragova Slovenija
13,00	Poročila, šport, vreme
13.15	Na vrtu
13.40	ZaWadi sveta. 6/21
14.10	Delitve, dokum. oddaja
15.00	Pod žarometom
15,55	Mostovi
16,30	Poni^čila, šport, vreme
16,50	Pod klobukom
17.25	Risanka
17.30	Volkovi, čarovnice in
velikani, 24/39
17.50	Izkušnja razlike, dok. odd
18,40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20,00	Izlet, češki (ilm
22,00	Odmevi, kjluta, šport, vreme
22.55	Predstava SNG Maribor
00,15	Dnevnik, šport
01,10	Dnevnik zamejske tv
01.30	Izkušnja razlike, dok. odd
02.20	Povečava, ang. film
04.05	Predstava SNG Manbor
05.20	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30	Intokanal
07.25	Tv prodaja
08.00	Olimpijski zajtrt(
08.30	Olimpijsko dopoldne
08.55	Kajak-kanu.slak^m.
pofinale in lînale
10.20	Rokomet Sbvení^-lsbnd^
12,30	Olimpijske novice
13,00	Olimpijsko popokine
13.55	Kcriesar^tvo, l4XkOometer (M)
16.00	Olimpijske novice
17,40	Olimpijski klepet
18.25	Plavanje, finale, prenos
20.10	Uubljana. nogomet
fKijâteljska tekma, Sfoveiija -Srtîijain črna gora, pren.
22.15	Povzetki dneva
23.00	Studio Pika na I (gre)
00,00	Olimpijske novice
00.15	Posnetek dneva
01.50	Brane Rončel Izza odra
03.35	Intokanal
Ši
07.15	DragonballZ, rts. senja
07.40	Beyblade. ris. serija
08,05	RiciaLake
08.55	Maščevanje ljubezni, nad.
09,50	Klon, nad.
10 40	Tvprodaja
11.10	Moja Sofija, nad.
12.00	Vrtnarievahči, nad.
12.55	Preveijeno
13.50	Tvprodaja
14.20	TrikiJamija Olive^
15.00	Vrtnarjeva hči, nad,
15.55	Moia Sofija, nad,
16.55	Ktomnad.
17,55	24ur, weme
18,00	Maščevanje ljubezni, nad.
19.00	24 ur
20.00	Vpleten(. amer, film
21,45	Divje palme, 4/6
22,40	XXL premiere
22.45	Urgenca. nan.
23.40	Prijalelii
00.10	24 ur, ponovitev
01.10	Nočna panorama
kmQ 27 4s 92
09,00 Dobro julro. inf. - razv, odd, 10.00 Vabimokogledu 10.05 1294.VTV magazín, reg.-
inf. program, ponovitev 10.25 Kuitura, informahvna
oddaja, ponovitev 10,35 Športni torek, šp. inf, o., pon. 11.00 Naj spol dneva 11.05 DfVAS LAS VEGAS, koncert 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimokogledu 18.00 Hip lK>p, otroška oddala 18,40 Regionalne novice 18.45 Naj spol dneva 18,50 Rad igrčtm nogomet
ponovitev športne oddaje 19.45 Videostrani, obvestila 19,55 Vabimokogledu 20.00 Iz oddaje Dobro iutro 20.50 Regionalne novice 20,55 Vabimokogledu 21.00 Spoznajmo fL dole cdd^-
sieftí lega, močaad. krastača 21,30 Odprta tema, pogovor v studiu 3.-50 ZVEZO ZA OTROKE, dobrodelni glasbeni projekt 22,30 Fair play: kajak in kanu,
športna oddaja 23.00 Vabimokogledu 23.05 Naj spot dneva 23.10 Videostrani, obvestila
12. avgusta 2004
««Hias
gr.Horoskon


Oven od 21*3. de 21*4
Kâko bi bilo. te bi kdaj ob vsem, ksr se vam ( gaid pomislili ludi na svoie najbližje m to.Kakose pcčutiiooDvašem ^ ravnanju? To, da s vsako pripombo ali željo, ki io izrečejo, vrtipite. vsekakof n! do&fo. Kot tudi tone da se poleni, kovani obrnejo hi* Det m moCijo, počutile zelo osamljene in zapuščene To je pravzaprav povsem normalno. Ob koncu ledna boste poskušali pozabili na vse težave. Uspelo vam bo, da boste izjemno družabni ins tem ludi zelo aželjenivveč|idru£j,k|er boste dotDro skrbeli za vedrost Ir^smefr
Bik ed 22.4« de
Napon adnjIh dni se vam bodo pozngli na obraai, utrufenost pa vas bo začela premagovali ludi lisčno. Zagotovo že vesle, da vam bo pomagalo le Io. da si vzamele čas zase in da poskrbiie za svoje telo. Z bolj zdravo prehrano in manj grehi, ki iih sami dovolj dobro poznale. Godilo bivam (udi, če bi uspeli ukrasti kakšno urico dnevom sa-mo zase. brez hrupa, družine in ljudi, ki venomer nekaj hočejo od vas. To vam nikakor ne bo dano. če sine bosle znali vzeti. Ukrepajte, pa čepravvas bodo sprva domači malce ću^no gledali
Dvo|čka od 21.5. de 21.6.
KoiikosrsCôbovtehdnehvvaèih očeh, bo odvisno predvsem od vas samih Če boste priznali sebi indruçim, daUdivikdai delale napake, bo lažje Veriemile, da vam bodo mani zamerili, kot če bosle zamolčal I sivari, kijih bo prihodnost tako ali lako prinesla na plan. Nič ne bo oslalo sknto. lar počnete le le nevihta pred viharjem A viha; je lahko ludi blag, če bosle le znsU preoditi, v lelerem Irenuiku In kalto svojim dražjim povedali, kar se dogaja
Rak ed 22«6* de 22«7*
Naiveč težav vam bodo delali sodelavci, ki se t3odo pfeveč vmešavali v vašo zasebnosi m radovedno vrtali po vaši notranjosti. Nekaj č^ |ih bosle le prenaiall. potem pa vam bo resniCno prekipelo. V celo-li. Zna se zgoditi, daoosle pričeli resno razmišljali omenjavi slu2De. Pa ne le razmiiiiati, lokrat boste storili ludi nekai k^kretnin korakov v tei smeri. Zvezde vam v naslednjih treh tednih lu ne bodo na|bol|nakloniene Zalo pa skrbno bedi|o nad vaio ljubezensko zvezo, ki je vse boli l^dna m prijetna.
Lev ed 23*7« de 23.8
Pomagali bosle dobremu prijatelju in s tem nevede m nehole tudi S£t)i. Ko boste spoznali, kaj vam |e poskušal dopovedati, še ne bo pr^ozno, da mu zaupale nefaj svojfh najbolj iskrenih In iniimnih razmišljanj. Nai si vsi okoli vas mislijo kar hočejo in sklepajo fàr ^lilo. le vi vesle, kâ| si resnično žslite. Drugo vprašanje pa je, če sle za le želje pripravljeni na koc^o postavili ustalien in umirjen ritem divljenja, ki vas res včasih malo uiruja. sffesov pa ne povzroila.

Devico ed 24« 8« do 23.
Poletje se bo prevešalo v [esen. vi pa bo^e z mislimi vedno boli pri lenarienju, namesto da bi dobili nov elan za delo. ki se ga ie nakopičilo kar nekaj Ne predajte se malodusju, predvsem pa s svojimi občulii ne (Aremenjuiete okolice. Če bo^e preliravali. bo to vodilo le v izmenjavo težkih In hudin besed, vse drugo pa ne bo već pomembno. Pazite, koliko bosle zapravljali, saj kaže, davasčakajoneplanirani,anujnl izdatki Vseh pričakovanih prilivovše ne bo'
TehtnUo od 24. 9. de 23. 10.
Saj ne bosle hoteli, pa bosle vseeno naredili pravo zmedo. Predvsem alo. ker hočete iiaredili vse ami. nameslo da bi delo in zadolžitve razdelili. Težko bo popfavHi vso škodo, ki bo zalo nastala v naslednjih dnen. Vsaka Šola nekaj stane, la se bo konkretno poznala v vašin deramirah. Zalo oaj vam bo v poduk, vsekakor pa morale več časa namenili partnerju in dtLčini, večno tekanje m nervoa jim pač ne more bi-li všeč. čeprai' vi ^lohne znale več drugače.
ikorpliofi ed 24.10 de 22.11.
^ ^^ X Pazlilvi boste, saj vas je zaletavost doslej v življenju stala kar nekaj f^	živcev. Tokrat pa se bo izkazalo, da bi bil pogum in malo izsiljeva-
nja ceio boljša odločitev kot pot. ki ste |0 izbrali. Sodelavci si bodo i^yç" o vas ustvarili povsem napačno mnenje, čutili bosle. da se kar mal-' cerezefviranoobnaša|o.ZaiovamnebolaW(o.koboaemoralipo-
pravili, kar se bo popravili dalo. Morda bi bilo dobro, če bi r^lednjič za pomoč prosili koga od Sstih, ki jim zaufâle. Saj jih ni tako iïtalo.
Strele« ed 23.11. do 22.12.
Ko bosle že prepričam, da bo spel vse vvaših rokah, kar pomeni, ûa bosle najnovejši podvig morali ludi finančno poravnali sami, se bo stvar Čisto obrnila. Ponudba bo prišla nepričakovano, veseli pa jo bosle kot že dolgo ne Kakšne stvari. To se bo pozi^lo že na daleč, saj bosle srečo izârevali že na obrazu. Odprla se vam bodo številna vrala, tudi lista, o kaieffh doslej niste upaliniti sanjali. Kar se ljubezni tiče, pe rte bo vse tako gladko. Senca dvoma, ki gloda partnerja, ki vam očilno kaže. da vam ne zaupa več, bo zvezo že razrahijaid.
Koiorog od 23.12. de 20.1.
^ N Ko se bosle spuščali izciiiakov na zemljo, vas čate netej precej ir-din pristankov Ns želite si, da se vam to, kar vas čaka v naslednjih dneh še kdai ponovi, pa vendarle se bo. Ker bosle lokral pfipravlje-HT ni pravnavse, bo veliko fažje kotbi bilo sicer Nevezani bostev na-^^^^ slednjih dneh veliko časa in energije posvečali druženju z nasprotnim spolom, ki ne bo nič drugega kol iskanie prave osebe. Kaže, da se bo lokrat vse izteklo tako. kot si želile. Vezani boste Imeli nekaj ležav zaradi previsokih zahlev do partnerja.
Vodnar od 21.1« do 19.2.
Tudi vi sle med tistimi, ki si radi na glavo nakopljejo preveč dela Ko $0 nakopiči, pa zagrabi panika, posledica lega pa je negčin-kovilosl, ki SI le najmanj od vs«h želite prav vi. Pa vendar ne znale drugače Če bi znali, bi si slvarl povsem drugače zastavili. Dase da veliko narediti tudi zmalimi koraki, vam sicer vsi razlagajo, vam pa se ne zdi tako enosiavno Z^o bosle poskušali marsikai, da bi se tega čisio zares lotili, Pa ne bo šlo po načrtih Tokrat bo Io povod za veliko sme^a, kar tudi ne l30 slabo.
Ribi od 20. 2. de 20.3.
čeprav bosle nenehno med ljudmi, se bosle počulili precej osamljeno.Tudi, ko boste v veseli in nasmelani družbi, vam ne DO latiko. S3| boste z mislimi ves čas v resničnosti, ki še nekaj časa r^ bo takšna kot bi si vi želeli. Znekom od biižniih sorodnikov bosla našla skupni iezik ludi na področjih, o kalerih nista govorila. Odleglo v3m bo. Partner pa si bo vzel več »sa za vas, kar se vam bo najprej zdelo čudno, potem pa vas bo začelo oelo motdi. Navajeni ste svoie^ ntma žn/ljenja. ki je včasih precej sa-molarskl. Ker sprememb nimate radi. vam ludi le, ki bedijo v prihodn|ih dneh, ne bodo po godu.
se je...
(£ 0(113. (Io 19. avijusla
-	prve povojne voliivo v Krajevne narodnoisvobodilne odbore okraja Šoštanj so bile 12. in i5. avgusta iela 1945; v Velenju seje od 996 volilnih upraviccncevvoliicv 15, avgu.vta udeležilo 987 ali 98,1 % vseh volivcev;
•	15. avgusta Iťta 1974 so v Velenju začeli gradili novo osnovno Solo s prilagojenim programom, ki se je nekaj casa imenovala of>iK)viia sola 14. divizije, danes pa se imenuje osnovna Sola Smarlno;
-	15i avgusta kta 1998 so v Cirkovcah pri Velenju krajevni praznik zaznamovali z odprtjem novega vodovoda ;
•	16< avgusta leta 19X8 je umrl pesnik, prevajalcc in publicist Karel KJaninik s psevdonimom Jernej Roj, kije bil rojen le-la 1928 v Šo.^ianju;
-	od 17. do 24. avgusta leta 1985 je v Velenju potekal prvi lu-risliCni teden, ki se je začel z veliko, prvo lovrsino priredil-vijo v Velenju, Nočjo ob jezeru;
-krajani Starega Velenja so 17. avgusta leta 1991 praznovanje svojega krajevnega praznika združili z odprljem obnovljenega starega trškega jedra Velenja;
Vetenje v začetku 20. stoietja (Arhiv Muzeja Vetenje)
18.	avgusta leta 1929 sov SoSlanju oziroma v DruŽmirju poleg cerkve sv. Miliaela odprli in posvetili Slomškov dom, ki je kasneje skupaj s ecrkvijo in cclotno vasjo Druzmirje zaradi izkopavanja premoga potonil pod jezersko gladino Drui^mirskega jezera:
IH. avgusta teta 1997 je Šaleško dolino prizadelo hudo neurje, kije /a nekaj ur prekinilo tudi vse glavne prometne poli;
IH. avgusta leta 1999 je po hudi bolezni umrl i:upan ObCine Ša^ianj dr. Bogdan Menih;
19.	avgusta kta 1955 je bila v Šoštanju zadnja seja Okrajnega Ijud^ikega odbora Saštanj, ki se je odilej imenoval Obiíin-
ljudski odbor Šoštanj, iz njegovega sestava pa je bila izločena 7-gornja Savinjska dolina: 19. avgustii letii 1958 je Velenje na poti v Maribor prvič obiskal J<xsip Broz - Tito s spremstvom, v katerem so bili podpredsednik zveznega i/vrSnega sveta Edvard Kardelj, predsednik ljudske skup,^ine Ljudske republike Slovenije Miha Marinko, podpredsednik zvezne ljudske skupščine Franc Le-skošek - Luka ter član izvršnega svela LRS Tone Bole; 19. avgusta leta 1962 so v Velenju potekale zaključne prireditve turističnega ledna: zjuiraj so v hoielu "Paka" odprli kulinarično ra/stavo, popoldne je bila tradicionalna lombola, zvečer pa še zabavíí s plesom v resi avraciji "Jezero".
Pripravlja: Damijan Kíjajič
Kdaj - kje - kaj
Spet na delu stare in ročne brizgalne
Prostovoljno gasilsko drušlvo Šošlanj-mesto prireja v soboto ob 16. uri pred gasilskim domom v Šoštanju iradieionalno, 21. tekmovanje starih in ročnih brizgaln. Tekmovanja, ki bo ob lepem ali grdem vremenu, se bo udeležilo okoli 25 ekip iz vse Slovenije. Vmesni program bodo zapolnile ma^.oretke, godba na pihala in plesna skupina. Proii večeru načrtujejo zabavoz ansamblom Čuki, zato upajo, da bo število obiskovalcev preseglo lanskih dva tisoč.
I)lrekt<ir RTC Jezeru Peter Pušnik: »Muzej premogovništva je letos obiskalo že več kot 17.500 obis-kovaleev, kar je precej več kot v enakeiii obdobju lani. Še posebej se je povečalo število lujih obiskovalcev in tudi za naslednje mesece dobro kaže, saj se napoveduje veliko skupin b. sosednjih Avsirije in lialijc.Tako
se predvideva, da bo izpolnjen letošnji plan, ki predvideva 33(HK) obiskovalcev.
'I\idi na TRC Jezero so precej povećali prihodke v primerjavi z lanskim letom, za jesen pa načrtujejo še nekaj večjih prireditev za slovenska podjetja, pospešeno pa pripravljajo ludi poslovne načrie za nova vlaganja na tem področju.«
Četrtek, 12. avgusta
9,00 Velenjsko jezero
Svetovno prvenstvo Naviga 2004 - Finale prvenstva v FSR-V čolnih; ob 16. uri bo na ploščadi pred restavracijo Jezero zaključna prireditev in podelitev priznanj (v prrmerj slabega vremena bo zaključna priredrtevv Beli dvorani.
IVlek. 13. avgusla
21.30 Ploščad pred Mladinskim centom Velenje Klubski večer
Sdbola. 14. iiv^iisla
Cankarjeva ulica, Velenje Bolšji sejem - Informacije in prijave: 03/896 18 60. tic@velenje.sl
9.00 Staro Velenje
Starovelenjski dan -Sejem bil je živ
9.00 - 15.00- Prikazstarih obrti in nekdanjih sejemskih dni v naših krajih
17,00-Tekmovanje mladih harmonikarjev za Pokal starega Velenja 19.00- Zabavaš PodkrajskimI fanti
17.00 Mestni stadion Velenje
Nogometna tekma -Prvenstvena tekma 2. SNL: NK Rudar : NK Dravinja 21.30 Mladinski center Velenje
Klubski veoer ^ Šentilj pri Velenju (Arnače) 16. raziskovalni tabor ERICa ' Šentilj 2004 -Tabor bo potekat do21. avgusta. Pomembnejši dogodki tabora: 16. avgust: krst novih udeležencev; 20. avgust: gledališke in plesne predstave; 21. avgust: zaključek tabora z razstavo in predstavitvijo rezultatov
!\e(lclja« 15. avgiisla
14.00 Igrišče na Graški Gori Graška Gora poje in igra 2004 -Festival narodnozabavne glasbe
(nastopilo bo 17 glasbenih skupin).
Sreda. 1(1. avgusla
10.00-17.00
Ljudska univerza Velenje Dan odprtih vrat v Središču za samostojno učenje
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodWh lahko poMicete Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
.VELENJE
Večer erotične poezije
Drevi ob 20,30 bodo v lokalu Lajna evergreen velenjski literati brali svojo crolićno poezijo.
Godalni kvartet, ZDA
v petek, 13. avgasiaob 20.30 bo na Velenjskem gradu nastopil godalni kvartet Tetraktys iz ZDA, v katerem igrajo Stanislav Zakijevski, violina, Žigfa Fagane 1, violina, Luke Maurer, viola in (ial Faganel, violončelo. Na programu bodo dela Mozarta, Debassyja, Čajkovskega. Kvarei so iLsianovili na kalifornijski univer/.i.
Razbojniški živžav
v nedeljo» 15. av^susta ob l(K30bo na Velenjskem gradu pred-premicra lutkovne igrice Ra/.bojni^ki živžav. Režija in likovna zasnova: Alice Cop. Ig^-ajo: Vanja Kreiić, Katarina Ko-privnikar, Sara Bajee. (îiasba: (rorazd Planico, Mislite da so domaČe živali ubogljive in bojazljive. Naše že ne! Kojim je dovolj hudobij njihovega gospodarja, se podajo v nevarni gozd. VstopninaSdOSm
OBVESCEVALEC

KINO VELENJE v hotelu paka
^HflM Á
(iARriUJ)
(družinska animirano grana komeája) Rezija: Peler Hewit
Vloge: Breckřn Meyer Jennifer Love-He-wit). Stephen Tobolowsky Glasovi: Jurij 2mec. Samo Jakož, Sabina Kogovšek, Niko Goršič Oûlsna:8S minut Film je sinhroniziran v slovenščino I Četrtek. 12.8.. ob 17.00 In ob 19.00 Polek 13.8.. ob 17,00 in ob 19.00 Sobola. 14,8.. ob 17M in ob 19.00 Nedelja. IS. 8.. ob 18.00 Pofíeúeiiek IS. 8.. ob 17.00Inob 19.00 Torek. It 8.. ob 17.00 Sreda. 18.8.. ob 18M Garfield M srečno mačje živlieníe. Ima vse Kar potrebije, topel ck)m. nebo Vohanje gosj^afja Jona in veliko okusne hT> ne Ko pa se Jon 2aljubi v veterinarko, pa se zani začnejo težave. V hišo pnde tudi kuža Odie. Zgrabi ga hudo ljubosumje in rešitev |e lahko le ena. on ali Û2ie. Ker je Qrfilú pretkan maček, gre od doma seveda Oď«. Toda ker ga odpelje Srečka, fd z živalmi sluzi denar na televiziji, Gradeč da nenadoma zapeče vest. OdloČi se. da bo Odia. ki mu ie kar nekako prirasel k srcu. rešil in pripeljal nazaj Odpravi se v veliko mesto.
Odlična sinhronizac^ v slovenščino! Film za vse generacije I
Sobota. 14. ft. ob 21.00 Nedelja, 15.8., ob22M Ponedeljek. 16.8.. ob 21.00 Punisher je stnpovski junak, ki nima nadnaravnih moči temveč ie prodorr^o inteligenco. leta vojaskiti izkušeni m predvsem železno vo|o, da bi pomagal ki so jim zlikovci storili krivico.
IMIMSIlllK
(akciiski triler)
Režija: Jonatlian Hen sleigh
Vloge: Tom Jane, John Travolta. Will Pat-
ton, Roy Schneider
ûotilna: 124 minut
Četrtek, 12.8.. ob 21.00
Petek. 13.8., ob 21.00
Frank je na svoji zadnji nalogi, preden bo zaživel umireno družinsko življenje z ženo in sinkom Toda operacija se ponesreči in mladi Bobby Saint mora umreti. Njegova starša, navzven bleščeč par. v resnici pa par z nasilno pretekfôstjo in bogastvom, zasluženim na nezakonit r>ačin. se Franku nnaščujeta za sinovo smrl na njegovem družinskem srečanju. Frank edini pi^živi. In ker so ga skušnje naučile, da zakon ne more dovolj kaznovati morilcev njegove družine. sku[e načrt, kako ju bo kaznoval I
TOT\Ll\/\ ZMi;ŠMJAVA
(komedija)
Režija: Albert Ter Heerdi Vloge; Mimoun Oafssa. Šalah Eddine Ben moussa Dolžina: 106 minut Petek. 13.8.. ob 23.30 Sobota. 14.8.. ob 23.30 Hećeifa. 15.8..Qb20.00 Komedija o zabavnih dialogih in živili li-luh. ujetih med islamsko tradicijo in kulturnimi spremembami I Ap je dvajsetietnik, sin maroških startev. lu so se iz Mamka preselili na Nizozemski.
Zanj tradicija nima več velikega pomena. Z maroškimi in nizozemskimi prijatelj i sa-n^a le o t^, kako bo postal arateko-lid-tywoodska zvezda in živel v sreči in bo-
gastvu. iz čistega dcrigega časa se Ap s prijatelji loti tudi ropa banke. $ tem naj bi kjuboval tudisárejšemu br^u. polcistu. DmšČina ne konča za zapahi, se pa njegovi starši odločijo, da se mora koračno spametovati, in ga želijo poročiti z maroškim dekietom ...
SIIKIÍK
(komedija)
Rezija: Andrew Adamson. Conrad Vernon, Kelly Asbury
Vloge: Mike Meyers. Eddie Murphy, Cameron Diaz. Antonio Banderas Dol s na: 105 miniit
ToreK 17.8.,ob 19.00mob21M' premiera pred ^oven^um startom Po poroki Shreka in princesko Rono povabita v graščino Daljnega kraljestva R-onina starša kraljica Ullian m kralj Ha-rdd.. ki nad hčerkino podobo in Shrekom nista ravno navdušena. Še manj je nad Shrekom navdušena niena botra, ki si želi, da bi Shrekovo mesto nadomestil njen sin, šannanlni princ. Fiona ie nad svojim nekdar^im domom razočarana! Kralj Haroki pa celo najame slovitega lovca na grdobce. Obutega mačka, ki naj bi obračunal s Shrekom! Najdonosnejši animirani film doslej! V rednem sporedu Kina Velenie že naslednji vikend {od 26.8. dalje) I
■ • fi' ' iB-i.l-
MOJA MALA IVAVniAI\K.\
(korr^čna drama)
Režija: Kevin Smith
Vloge: Ben Affleck, Liv Tyler. Jennifer Lo-
pez
Dolsna: 102 minuti
Sreda. 18.8., ob 20.00-premiera pred slovenskim startom
Ollie ima popolno življenje. Poročen je s
čudovito ženo, ki pričakuje otroka, ima odlično službo In živi glamurozno živlie-nie na Manhattnu. Toda ko n(egova žena umre na porodu, se zanj začnejo težki Časi.
Izgubi siuzbo m s hčedoco se preselita v Nevtf Yersey k očetu. Njegovo življenje je doseglo n^nižjo tcčko. Leta minevajo in njegovo edino veselje je hči Gerte, ki ljubi svojega očeta in obožuje New Yersey, Zaradi Gartie Ollie tudi spozna Mayo, c^ kateri spoznava, kaj je v žMienju resnično pomembno, kar si želi in kar ga osrečuje.

kKISTIJSOV inSiJO^
(drama)
Režija; Met Gibson
Vloge: James Cavlezel. Monk^ 8e(lucci Dolžina: 127 minul Petek. 13.8.. ob 20.30 Sobota. U. 8.. ob 20.30 Nedelja. 15.8., ob 19.30 (zadnja predstava)
Film pnkazuje zadnjih dvanafst ur življenja Jezusa tz Nazareta.
TOTAM\A /Mi;ši\j\v:\
(komedija)
Petek, 118., ob 18.30 Sobota. 118.. ob 18.30 Ponedeljek. 16.8.. ob20.00 Torek. 17.8.. ob 20.00
(;ARPII;LD
(Igrano-animirana komedija) Nedelja. IS. 8.. ob 17.30 (O^oèkâ matineja)
Film je sinhioniziran v sk)venščino !
Rezervacij vstopnic ne sprejemamo 1 Vstopnice lahko kuprte v pred prodaji ! Informacije o predstavah : 03 898 24 91
Nagradna križanka HTZ Velenje
L-"--					SESTAVIL PEPiW	IMEN. oses. STVARI	LAHKA KOVINA ZA LETALSKE OSLE	XKATICA £A G05P0Û lANOL)	Ô08ICS. SPRH V lOTH	AMERIČKA TV-2VEZCMV nnNFREY	peíue PRI REPI
					UUDdKJ JUNAK iN DAIILA		A				
					PO ^urcoffn SE^TI KONTV NBWT		V				
					i* m 10. CRKA		I	Mtnr VĐTOR v MATBbVmtl			
					^MKA			âMÎKI BOO Mm			
					►		O				
	SLOVEh- sn ATteT-JUA6	PtOSCA. •Q 9€ SUČE EKSCEiik TWCMO ,	^rnciHA BNOH tr^f				N		KANS		
			02lNA MA MIOAKI						IMJAUfc 1 MNWCO V9W9 OM		
«»R ft&lfik' MIRA. 8E pftfToa							A			PR|PAI>> NIK tSTE VERE	kfauo RIMSKE LESUE
ALQE NA mjeti VODI (KHJI?.)						amtíCwo USSTOV WEZOPO-TUfUI	L	A	R	S	A
JAMA ZA 8TROJD<-					hémèk tbu-vicrner (1901-1983)	8LJWK0-SA, SLADKOST (STAR.)	TOVARNA KEMIČNIM Čistil v LJUBLJANA				
ANTON CEBEJ			bAMK* inrrNti «LAfilL				OIVJA RACA				
			IZDELOV. 81T				KAAJ V rTMJJI				
ng9p0-rfczjm							A				SESTRA oceta ali katsre
	nNXA WOASRA vm.						R	ARTHUR fmAJâE)			
	tkuma							uero V ■cveiA ruei âTx			
OTOK V Ai&rriH	A	T	T	U	AueníKA IGAAlXiK ERNST Asee ^		O				
ant9ie$ki pi3ath-b charlë8 (1814.16AA)						OKRAS TELS6A. DIAOEMI, OOIUCE itď.	N				
pogumna reMUAN- ka 12 časa CES. lOXVOUA						napao. NA9K0K. naval	A				
WHLLHCacDH d.o.o.
Ugodni pogoji za delo ir^ bivanje so pn človeku omejeni na dokaj ozko klimatsko območje Tako premrzlo in presu-ho okolje kakorludi pre ^s oka temperatura In ^aga negalivno vplivajo na bivanje !n delovne pogoje ter s lem na ugodje.
V letu 2004 smo kot dodatni program znotraj profrtnega centra SIPO (servis In prdzvodnja opreme) slovenskemu trgu ponudili prodajo, montažo in servisiranje klimatskih naprav. Zakaj Klimatska naprava GORENJE? Odlična kakovost, širok Izbor modelov, dopadljiv design, učinkovito delovanje, ugodna cena ter servisne storitve v domačem okolju lahko najbolje zadovoljijo vse vaše potrebe. Vse dodatne informacije lahko dobile v prodajni službi, telefon 03 6171
Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom ,pošljite na Naš čas, d.o.o.. Kidričeva 2a,3320 Velenje, s pripisom ' HTZ', najkasneje do 23.8.. izžrebali bomo tri nagrade.
1.	stojalo za pršut (inox-marmor) v vrednosti 25.000 s^
2.	storitve Sluóia za oblikovanje m kopiranje v vrednost 5.000 sit
3.	graviranje napisnih plošča v vrednosti 3.000 sit
IZRAČUN POTRESNE MOČI HLAJENJA
«"«ga» w

^Slli»

: 897 5005

íiaiíi ii v i: 1.1: n j i:
imm, 12. d^uslo:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan, 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - po-roèiio; Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 PoR)5ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj.kje.kaj: 16.30 Poročila; 17.00 Zanimivosti; 19.00 Na svidenje.
PETEK ovgosfu:
6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila: 17.00 Glasbene novostí; 18.00 Mladinski bum; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 14. nvgustD:
6.00 Dobro jutro: 6.30 Poročila. 6 .45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 8.00 Polepšaj mo si sobotno julro; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Po ročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje kaj; 16.30V imenu Sove; 17.30 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
N£DEUA. )S. avgusta:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije, 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9,00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 11. blok čestitk; 17.30 Minute z domaČimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONmUEK. ifi.avguâta:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan, 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 8,00 Zanimivosti, 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 PorciČila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje.
TOREK. 17. ovgvsta:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti: 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 18.00 Povejte na glas; 19.00Nasvidenje.
SfiEDA, 18. ovgusia
■ 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje.kaj; 17.00 Vi in mi; 18.0019.00 Na svidenje.
SeCOM
T^VSS^
Secom Krškod.0,0. PE Velenje
0. C. Paka
OSM: 041 798 SI O
www.secom- kreko. s I
Proizvodnja In montaža:
*	PVC okna, vrata
*	rolotoi žaiuzlje
*	komarniki
*	polkna
Evropska okna za evropsko ceno!
•«rtëw a» « «M
kM^ "à MMk M9r «M « W
ilaW
VELENJE, Prešernova 1A TEL: 03 898 47 24 SLOVENJ CRADEC, Celjska 45 TEL; 02 881 25 00
RABUENA VOULA
Mercedes-Benz
M
FORD ESCORT 1.616V CLX, let. 93 MERCEDES BENZ A140 ClassiC FUN, 1.0Q MERCEDES BENZA140, let 99 HONDA ACCORD Coupe 2.0ÍE, 1.98 MERCEDES C180 Elegance, let. 00 FORD MONDEO 2.0 Wagon Ghia, let. 01 Skifter APRILIA SR 50 Ditech, let. 04 Skiiter APRILIA SO Replica, let. 04
aprilla
490.000,00 SIT 2.749.000,00 srr 2.100.000,00 SIT 2.450.000,00 srr 3,500.000,00 srr 3.300.000,00 srr 550,000,00 srr 555.000,00 SIT
Na zalogi še več motorjev že od 439.000 SIT dalje!
12. avgusta 2004

mali oglasi
dežurstva
DVOSOBNO obnovljeno stanovanje, 63 m2, odlična lokacija v Velenju, Šalek, prodani. Gsm: 041/299-919.
NOVEJŠO dvodru!in$ko hišo s 4.500 ni2 zemlje, v RadmlrjiJ, prodam. Gsm: 040/876-633. LEPO trisobno stanovanje, v Velenju, na lepi lokaciji, ugodno prodam, Gsm: 040/87$-633, STAREJŠO hišo z gospodarskim poslopjem in 1.600 m2 zemlje, v Savinjski -Varpolje, prodam. Gsm: 041/299-919.
HISO v Veleniu prodam. Gsm: 031/458-163 ali 5866-130. BLIZU Zdravilišča Dobrna prodam
majhno posestvo (novejše gospo* darsko poslopje in hiša), lepa lo-kacila.Gsm: 041/806-561, TRISOBNO stanovanje, v centru Velenja, vseljivo takoj, prodam. Gsm: 041/658-507.
NAJAMEM-OD DAM
OPREMLJENO garsonjero v Mariboru oddam dvema Študentkama. Gsm: 041/299-919. OODAM opremljeno dvosobno stanovanje v Velenju, apartma v Weumu in prodam 4.000 m2 zemljišča (njiva). Gsm: 041/610-774.
FORO escort1,6,16V,l. 92, 155.000 km, servo volan, el.
steWa, centralno z^epanje, ugodno prodam. Gsm: 041/249-228.
UGODNO prodam eno leto rabljen mikser za povrtnine (pesa ipd.) s trofaznim 3 kW motorjem. Cena po dogovoru. Telefon: 5881-106, SAMONAKLAOALKO SIP. 16 m3, pjhalnik za seno Tajfun in krožne brane prodam. Gsm: 041/261-676.
DOtVIAČE žganje, jabolčnik in žreb-ca za rekreacijo prodam, Gsm: 041/344-883.
PUJSKE in jagenjčke od 25 do 30 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo.
prodam. Gsm: 031/542-798. PUJSKE teS<e od 35 do 40 kg prodam. Telefon: 5893-578, ZLATE prlnašalce in nemške ovčarje, mladičke, Čistokrvne brez rodovnika, rodovniških staršev, cepljene, prodam. Telefon: 5869-299 ali Gsm: 041/966-252. PRODAJA NESNIC,15, 8.,od8. do 8.30 v Šaleku. Telefon; 02/8761-202.
PUJSKE, težke od 25 do 30 kg, prodam. Telefon: 5885-570 ali gsm: 031/868-931. JAGENJČKE za zakol prodamo. Telefon: 5861-487.
www.nas<os*si
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci. oĎveióamo vas. da je let.: 112 rezenňrana za službo nujns medicinska pomoči. Na to telefonsko Številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ati poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. P^ovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Zobozdirovniki
14. in 15. avgusta - Borut Korun, dr. stom., delo opravlja v dežurni zobni ambulanti. Vodnikova 1, Velenje (Zdravstveni dom Velenje) od 8. do 12. ure.
Ukarng v Velenju:
Lekarna Center Velenie, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praz-nifdh je organiziran odmor za kosilo od13.00 do 14,00, telefon 898-1880.
Vstermorslca postajo Scstanj:
Od 13. avgusta do 19. avgusta -
Tibor Stupar, dr. vet, med., gsm: 031/671-203.
Kino nograjuje naročnike Našega casa
Izžrebali smo: Ida Pnk, Cesta 1/1 » Velenje; Zofka Planine, Partizanska 17, Velenje in Ivan Piazar, Zidanškova 1, Velenje.
TRGOVINA KOŠARICA
Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici)
lélefon/fBXS Od/ 572 80 60
PvnwQ, 6 72$ 080 p8SlĚ.tůLM19140 www.tfçovin9-kos3rfcê-sfi.sl 9'mll: kosaric9^ll9.n9í
Zé BREZříAŮNO OOSTŘVOnadompokStítena telaton: 03/5728-080!
PRAŠEK ARIEL 1S KG RASTLINSKO OUE FRIOUSL UOKAGtAOKA TIP 5001 KG TRAJNO PLANINSKO MliK01 L BREZALKOHOLNO PIVO SCHL0SS60LD 0,5 L PLATO RJUHA JOGt 90X200
5.499.00	KU)BASEZAPSEfi,aKG	1.649.9Û
1.100.00	ČOKOI^ŠNIKUG	1.190,00
79.90	KROMPIR MU^DI	le 49.00
130^00	BRIKETI ZA P5A15 KG	
	BONO STAR	2.699.0D
2.399<00	HRANA ZA MUCE PETTY 2 KQ	te549.9Q
999,00		
CEN£V£UAJO DO RAZPRODAJE ZALOG!
*KDOR VARČUJE V KOŠARICI V PERHOVEM IN V PESJU KUPUJE!*
d.d.
AVTO CELJIŠ
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI
V Celju... Ipavčeva ulica 21 • Telefon (03) 426-11-7B in 426-12-12
dD vozila	letnik cena
FnRD MONDF01.8 i GiX 4/v. KI IMA. modra mflf.	97/98 1.398,000.00	
FCRD MONDF01.81 CI X kar;ivan. KI IMA. viola msl	SW	983.000,00
FORD ESC0RT1.6 5Ar. KLIMA, zel.met.	%	1.147.000.00
RATBRAVA1.6S)Cl>ela	97/9R	898.000.00
RAT PUřn01.2 SX SAFE+KLIMA, sreb.mel.	n?	1.590.000,00
RAT UNO 1.05/v.mûd.met	98	499.000.00
PEUGE0T1061.il 3/v.Ma	98	958.000.00
P£ljGE0T1[}6rso.seo..0ela		393.000.00
PEUGEOT 307 1.5 5/v KUMA. sreb.met.	m	2.667.000.00
RErWLT CU01.5 del 5/v dinanilQue+ KLfMA. sf^b.	û?	2.299.000,00
RENAUa TWING01.2. Cmamet	wn	999.000.00
RENAULT TWING01.2 rea.avoust 04. svet. zelena	99	1.049.000.00
RENAUUR5FrVE1.4 5/V reQ.dec.04..rdeia	94	340,000.00
OPEL CORSA 1.0 citv 3/v i^.november 04. bela	97	783.000.00
VWPASSAT1.8T karavanreû.8vo.KLIMA.zeLrnet.	98	1.948.000.00
VW POLO 601.4 SERVO 3/v reo.fKiv.. bela	95/96	795.000.00
-NA ZALOGI ŠE ViČ KOT 60 VOZIL RAZLIČNIH ZNANK! * *KAEDm * LEASING * STARO ZA STARO * KOMISUSKA PRODAJA' *OGLED VOZIL 00 8.0017. URE * MOŽEN GOTOVINSKI POPUST* Ponudba na iniemeiu httpy/www.avto-c6li6.sl, e^aû: QbijenaSavtO'Celje^
inrETUíMuiKiiřN^
S€de2: LeUiš 136.3327 Šmartno ob PaU in PtBtmm 7,3320 Velenje
1^1:03/6970002.GSM.:041/682 369 -limka ponudba eranimajev, cvel|3, lončnb... - pcprebne ^orrtve vctioU Moinost plačila na ve( obrokovl
24 ur dnevno!
GIBANJE PREBIVALSTVA
Nagrajenci nagradne križanke
"Mazda AS"
objavljene v tednifoj Naš tes 29.7.2004. so:
•Slavito Kameník, Ljubljanska 33. Celle (modelček avtomobila Mazda RX-8)
•Marija Pavla Vovk, C. Nagricu 8, Velenje (ženska ročna ura Mazda) •Gabriela F^in. Cesta ll/B, Velenje (malicain kapa Mazda]
Nagrajenci bodo prejeli potrciila po polti. 5 katerimi bodo lahko ctvignili nagrado v podjetju AS Avtomobili Skomšek na C. Simora Blamika 20 v V^leniu. Čestitamo!
AVTO VELENJE D.oo
THHNICNI PREGLEDI, TRGOVINA IN STORITVE O.aO.
KoroSka cesta 64,3320 Vetenje razpisuie dve pn)st] delovni mesti: VODJA TEHNIČNIH PREGLEDOV POflOl
-	najmanj V). Stopnjs strukovne Uobrazûe prometne all strojne smeri.
-	3 leta delovni!) izkušenj na področlu servisiranja,
-neloznovarost
KONTROLOR TBH, PREGLEDOV
Pogop;
-	srednja âroXovna cobrazba strojra ali prometne smeri, ai srednja poUlcna âcria avtofnehanifine smeri z opravljenim mojste^Um. tfeiovodslum ali poslovodskim izpitom,
-	3 leta delovnih Izkuâen] na podn?6|u servisiranja voď.
« nekaznovanost
Z (Zbranima kandiciatsma bomo skfeniD pogodbo za določen čas, z možnost zaposlitve za ne<totofier čas. Pisne vloge poSlJite na gornji naslov.
V nai^u s/Y.'ciso vpiaal. čos iie ho to voč izbrisal. £/i čdpiav spokojno spiš. z noini kakor pivj žmš.
V SPOMIN
FRANCU DOLARJU
9.10,1934^15,8.2003
Mineva leto dni žalosti in hoicCine, nd kar jc nehalo bili plemenilo srce našega dragega moža, očeta, tirata in dedija Franca. Težko jc pozabili človeka, ki li je drag, še težje je i/g^biti ga za vedno, a najicžje jc nauCiti se živeli brez njega. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite oh nje^>vem grobu in prižgete svečko,
Vsi njegovi
NUMERO UNO
fíobert Kukovec e.p. Mlinska ulica 22 Maribor
KREDITI!!!
Do 6 let, za V86 zaposleno fn upokojence (01, 09),
možnost obremenitve dohodka preko b^tjlne. Stv kredit nI ovira.
Tel.: 02/ 252*48»26 041/ 750-560
CEUE
Gotpotka ulica 7 TfrL: 03/490^-36 www^íden.esm i
S3
posoiiia doviz» iêaizm
g iMSItfin*
S .^^Vedeževdnje 24 ur
ííA 090 4417
Posredovalnica SRČEK
Posredujemo resw zveze, prijateljevanja po vsej Keniji. Vsi. Id ste osafTiljenl, poklii^lte
041 /591-222
Čakajo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posre<}ovanjd brezplačno.
PD6r«tDvMnlca SRČEK. Jazbec Milena 8^.. eiAtca tt Som 13. snts ob Soli
Uprovna enota Velenje

Martina Viđic In Andrej Štrigl, oba Florjan 42; Sabina Goltnik, Ul. 3. julija 11, Velenje in Bernard Ir-mančnik, Šmartno ab Dreti 38: Petra Pihler. Gavce 49 in Sebastjan Zupane. Založe 81 ; Alenka Piaznik, 6abei1<e 213 In Jože Stropnik. Ravne 32.
Smrti
Ivana Majeriiold, roj, 1923. Šent-
janž št, 21 i Jelka Samec Hotko, roj. 1956, Nova cerkev št, 48 a; Jožef Gonšek. roj. 1925, Marija Dobje šl. l;lvan Sivko,roj. 1943, Vrbnošt. 22; Rozalija Strahovnik, roj, 1918, Uriskova ul. St, 21. Velenje; Jožef Mlinar, ro|. 1904, Celjska c. št. 21, Vojnik; Bruno Čakš, roj. 1927, Brec-IjevD št. 18; Uršula Mimik, roj. 1941, Stare sleme št. 15; Elizabeta Pećnik. roj. 1950, škale št 80/b; Marija Kunej, roj. 1913, Podkrajpri Velenju št. 39 a.

KOMUMALNO PODJETJE VELENJE d.oe. Kměla eMi37A> 3320 volani«
' POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST
Telefon:
03/891 91 53.03/891 91 54 GSM:
031/041 390 138,031 375 041
;
onesnaženost zraka
V tednu Od 2. avgusta 2004 do 8. avgusta 2004 niso povprečne dnevne koncentracije $02, Izmerjene v avtomatskih postajah (AI^P) na območju mestne občine Velenje, občine ioitanj In občine Šmartno ob Pakf. nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 12$ inikro-g $02/m3 zraka.
MESTNA OBČm VELfIiJE. URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
	
	
	
	
	
	
3 < w < iw i li j s	l II l 0 *
|S2. avg ri3. svg Bď. avg TIS. avg B6. avg £17. avg 18. avg
tn9|na vrMno$l 350 S0atn3 aim, spreiefKiivo v letu 2004:30 mi:rO'g S02m3

/^f jO ptehojoixa. končano sta ufxwje in hťeponcnje.
ZAHVALA
Ob t^oltíČi izgiibi dragegti
FRANCA ČEDETA
3.10.1922-30.7.2004
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znanccm za darovano cvetje, svečc, izrečeno sozalje ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poli. Posebna zahvala velja gospodu Jovanu Stupaiju, dr. med., za zdravljenje v času njegove
liolczni in obiske na domu. Hvala tudi gospodu dekanu Ivanu Naprelu za opravljen pogrebni obred, mcjškemu pevskemu zlx)ru Šmartno ob Paki. govorniku gospodu Jožetu Arislovniku in pogrebni slui^bi Usar.
Vsi njegovi
V Zrečah več, drugod manj gostov kot lani
V tr('h zdiïivilisrili íia (^cljxSkcíii l)eležíio \ icin rćisii /a K) odslolkov nuni) jjoslov kol v (luikcni laiiskern ()lHl()l)ju - Av^usl ruij bi l)il sp()(ll)ii(lncjši - Do koiu^a k^ta |)()vs()(l \vv kol 100 lisoc iioritrv
Tatjana Podgoréek
Cîlavna poletna lurísiiína sc/ona se je prevesila v drugo polovico, luri.^íičnt delavci pa že preverjajo, ali bo taksna, kol so načrtovali. Ponckt^d ugotavljajo, da .so delali rakune brey kramarja, v slovenskih zdravili^ih pa -so z Icuiš-njim obiskom v poldnem Času bolj ali manj zadovoljni.
V To|)(ftlski uidiij dnevnih.
a slalnih poslov
v Naravnem /dravitiáíu lerme Tn-poLšica imajo na voljo 4ni) postelj, sredi prejšnjega ledna .so imeli zasedenih 399. V obdobju od januarja do konca juiijasozalxíležili več kol 56 tisoč nočitev, kar je na ravni enakega obdobja v preteklem lelu, ko s<i dosegli rekord-
nih več kol KH) lisoc nociiev. Na tujem irgu, predvsem nemškem in avstrijskem, so prodali odsiotk<w vseh zmogljivosti, ostalo so zapolnili domači gostje. Tudi tchjc bilo nekaj več kot v enakem lanskem obdobju, r*'/. obiskom smo zadovoljni. Stalni gostje se vračajo in ti lelos pokrivajo vrzel, ki je nasiala pri tako imenovanih dnevnih kopalcih. Teh ;e zaradi velikega števila deževnih dni manj, kot jih je bilo v tem Času lani. Menimo, da goste privablja predvsem na^a nova pridobitev - vodni park Zora»» je povedala direktorica zdravilišča Lidija Kija v/. .Spe h.
Po pričakovanjih naj bi bila za zdravilišče jesen zelo dobra, nad lansko ravnijo, zimska me.sceapaza zdaj ostaja-
ta Se nc/nanki.
/acolek iii ravno blest(m'
v najstarejšem slovenskem zdravilišču -Termah Dobrna,ki letos praznujejo 600-1et nieo, pravijo, da začetek poletne lurislične sezone ni bil ravno blesteč, Po prepričanju vodje trženja zdravilišča Silva Plešnika predvsem zaradi zaprlja nolranjega bazena v holelu Vila. Obnovljenega so zadnji dan julija znova predali svojemu namenu. V juliju so dosegli v ptnprečju 75-odstol-no zasedenost zmogljivosti, »... kar se bo v avgusiu zanesljivo spremenilo. Pričakujemo, da bo 385 leži.ič zasedenih od 95- do 98-odstolno. »Do konca leia naj bi bile glede na napovedi skupin iz tujine in domaČega trga ter programov, ki so jih predstavili, njihov
ve zmogljivasti za.sedene 85-odsloino. Polegdomačih naj bi jih zapolnili pred-\^cm gosi je i/Avstrije, llalije, Nemčije ter HrvaŠke.
Lani so presegli 1()(J tisoč nočiiev, za leto&jih nučriujejo IDfi tisoč, Plešnik meni, da bodo kljub manjšim odstopanjem dosegli zastavljeni cilj.
/a iO odstotkov man) norim
(jlede na lanske rezultate so si v Zdravilišču Laško za lelos postavili pogumne cilje. V poletni turistični sezoni jih najbrž ne bodo v celoti uresničili. »V juliju smo zabelczili za 10 odstotkov manj nočitev kot v enakem času lani, oziroma je bilo naSih .^70 hoielskih postelj zasedenih ft8-(xIslolni\ Ta mesec pričakujemo za lU odstotkov več gostov kol avgusia 2003,« je komentirala letošnjo polelno turistično sezono Mujca s kova r. vodja irženja v zdravilišču.
Lcu-ks so dosegli 5740iJniičiiev. kar je prav lako za 10 odsti^lkov maj kot lani v tem času. Lanske podatke naj bi
presegli v drugi polovici leto.šnjega leta in se vsaj približali načrlovanim 110 li.soč nočitvam.
Xa 4 o/iroma <> o(lst<ilkov vtT $;:oslo\
v hotelu in vilah zdravilišča v ZreČah imajo na voljo 420 postelj, ki so bile v juliju zasedene y3-odsloino, bolje v vilah kot v holelu. Zaradi slabega vremena beležijo od 30 do 4<l odstotkov manj dnevnih kopalcev. »VUnior Ui-rizmu smo z letošnjo sezono zad(wt>lj-ni, tako z /imsko kol poletno. V primerjavi z lani smo obisk v obeh povečali za 4 oziroma 6 odstotkov. 4t) od-.stotkov gostov je tujcev, med katerimi prevladujejo Italijani, Nemei, Avstrijci, Madžari in Hrvati,« je zadovoljen direktor Unior turizma /reče Miik.s Prečko. V avgusiu naj bi bil obisk boljši od pričakovanega. Za leu^so načrtovali 215 tisoč nočitev in vse kaže. da jih bodo ob koncu leta tudi dosegli.
Povratek h kore
V liUrali ol) Sa\inii so v n(»d(4io sklonili \sako-k^lno Uiiistirno in iiar<Kk)|)isno piirodilev M,[\vk\ (lan.« ki so jo ktos i/vcdli žo 35. |)o vi^^li
ZagotiA^o okrogla številkii ni edini razlogza odlično izveden s"plei raznolikih prireditev, bolj bo namreč veljalo, da so po vrsti vsebinskih vzponov in padcev spet našli p(n navzgor. To golovo pomeni, da že Ujo in hočejo nekdaj najboljši (ovrsini prireditvi daleč naokrogvrniti nekdanji sijaj in vtem tudi uspevajo. Ob vrst i kult urnih in ^rinih zanimivosti velja omeniti in pohvaliti petkovo vasovanje in sobotno :^ang<inje s kmečko ohcetjo, ki jim tudi malo nagajanja nestalnega vremena ni odvzelo pridiha domačnosti in pristnosti. Uspesno so pod slrcho .spravili tudi sobolno tekmovanje gozdarjev, ki je vsako leto posebna privlačnost razočarali pa niso
Lovci spet na Svetem Križu
\ (fii kxi na Sv. Križu so se v nedeljo /brali okoliški lo\ri in druř^i ohiskovakl ki so se udeležili vsakoletne »Io\ske niašee
To je ob somaševanju 'Župnika iz Šoštanja in župnika iz Šmnrt-nega ob Paki prvič v življenju vodil Marjan IXírnšek, ki je v evangeliju poudaril, da moramo bili ljudje s'sak trenuiek lako čuječi. kol so čuječi lovci. Opozoriljc tudi na delo lovcev,
ki izpolnjujejo božje naročilo, da naj ljudje skrbimo 7z živali in naravo.
Rog<ivi, ki so díínelí med mašo, so bili Še en dokaz o prisotno-sii kwcev, ki so po maši zbrane zunaj pogostili s kruhom in pijačo.	■
l^y »WÍB^ ^ • ' • «o ^ cei^v ódšli s prâpotflî