43. številka.
V Trstu, v sredo 28. maja 1890
„E D I N O S T"
izhaja dvakrat na teden, vsako arado in »oboto oh 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
'.a vse leto 6.— ; izven Avut. ari. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ /a četrt leta , 1.50; „ „ 2.2a „ PoBnmione številke ne dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstt po 5 nor.,
v Gorioi in v Ajdovščini po h nov. Na naročbe brez priložene naročnine ae ripravniatTO ne ozira.
EDINOST
Oglaai in oznanila ne raoune pO H
vrsitca v petitu; za naslove * debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor bi ga obueglo navadnih vrstic.
Poslana. javne zahvale, osmrtnice Ud.
Vs« računu po pogodbi.
v-i dopisi Re pošiljajo urmlništvu v nli^i <.'arintia JSt. 25. Vsako pinmo mnm biti Irankoj^Hno, ker nefrankovana k«1 ne sprejemajo. Ktikopifti se ne vračajo.
^arorniiio, reklamacije in iimerate pro-emu 'ipravništvo v ulici Carintia kri*. Odprte rekliimneijH ho pronte poAtniiie.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V fdianit je m p.
.„	, .	i i« i„m »„„„„f Italiji, in dokler nam bodo inorodne većino
Slovenskim rodoljobom: Pozor! ireJu' 1KllitisUi kruh!
(Dopis s Koroškega), j Lastno številjenje jo nujno potrebno Uradno ljudsko štetje se bliža. Naši zlasti v onih krajih -- tudi na Kranj-nasprotniki bodo pri tej priliki vse sile s k e m — kjer Slovenci pomešani živ t' napeli, da bi nase število k • 1 i k o r z drugimi narodi, ali kjer je že p r e d v i-le moć skrčili, da bi mogli potem deti, da bodo naše število s a m o-toliko laglje v svet kričati: Glejte, Slo- plastno krčili h t e v i 1 e n j e vodeči venski narodič se krči leto za letom ; Slo- uradniki, ki so poznani stran-venci nemajo nikakoršne bodočuosti, inkarji, in pa tam, kjer se narod vsled tega tudi nikakoršnih pravic, zahte- še ne zaveda svojih pravic v vati ravnopravnost z drugimi narodi v onih meri, da bi In h ko braneč se n a-dežclah, kjer žive v manjšini! Nasprotniki s t o p i 1 z • p e r samovoljni opis! postavili bi nas na „ A u 8 s t e r b e-E ta t V Želimo, da bi ta naš poziv našel srčen in gorje nam! Zlasti ob jezikov nej odmev v zadnjoj gorakej vasici! meji, to je v Istri, na Tržaškem, j Vse slovensko čnsništvo pa uljudno ob Furlaniji, na Koroškem, na prosimo, da ponatisnejo ta poziv, iti po Štajarskem in Madžarskem, kjer j prislovici :
imajo vlado v rokah možje, ki bi nas naj-j „Več oČij več vidi, več ljudij več veu rajše izbrisali iz knjige življenja, s m o v v splošno dosego prelepega namena začno nevarnosti. Izkušnja nas sili do naslednjega predloga : L a s t u a kontrola! Narod štej se sam! V to svrhe se obračamo v prvej vrsti do domoljubne narodne duhovščine in v drugej vrsti do narodno mislečih županstev in sploh rodoljubov širom domovine, z nujnim priporočilom, da bi nemu. dema začeli vsak v svojej fari, vsak v a v oje j županiji, šteti nar od od hiše do hiše in sestavljati natančne zapisnike vseh svojih faranov, oziroma župljanov, in
sicer po jeziku, katerega ljudje doma pri zibeljki in doma ob lastnem ognjišču govore. V onih farah, kjer je navada, da ljudje velikonočne spovedne listke osobno vračajo, je ta prilika najprikladnejša. Drugod bi se dal namen na kak drugi način doseči. Gospodje župniki dobili bi s tim natančni seznam jezikovnih razmer svojih fara, nam pa bi bil tak seznam v kontrolo, katero bodemo neobhodno toliko časa potrebovali, dokler se ne izvede popolna ravnopravnost našega z drugimi gospodujočimi rodovi v Avstriji, na Madžarskem iu v
PODLISTEK. Na jadranskoj obali.
Povest; spisal Sla v olj ub DobrAvec.
VI.
(Dalje).
Urno stopa po nekej Dunajskej uliei mlad mož. Krenivši v slepo stransko ulico, pozvoni pri preprostih zelenih vratih. Hlastno jo ubere navzgor v svojo sobo, ki je bila le z najpotrebnejšimi rečmi preskrbljena. Vsa oprava kaže, da je mladi človek Btudent-visukošolec. Stopivši v Bobo seže s samozadovoljnim nasmehom v žep, iz katerega potegne drobno pismice. ,Ona je pisala", vzdihne vzhičeni mladenič. Odmaknu nekaj razmetanih knjig z vogla mize ter si primakne stol in sede. Razgrne pismo ter je začne čitati. Bilo jo tak o-le :
„Moj preljubljeni Radivoj !• Komaj sim se toliko odtrgala očetu izpred oči, da Ti napišem te vrstice. Ne ustraši se, ljubi Radivoj! Stvar je sicer kočljiva in važna za me in za te, toda upaj, da trdna volja Tvoje iskreno Te ljubeče Olge premaga vse neprilike, vse izkušnjave. Pri nas so se reči mnogo dru-
v svojih listih razmotravati to nujno zadevo ! Na Koroškem se je že z uspehom začelo. Ne vdajmo se! Narod pomagaj si sam!
Dobračev.
Primorske razmere.
Naš ministerski predsednik grof Taaffe je izustil pred leti — ko je prevzel krmilo avstrijskega ministerstva — pomenljive besede : „Slovanov ne bodem pustil nikakor ob steno pritiskati !u Avstrijski Slovani pričakovali so mnogo, mnogo, od teh besedi ; mislilo se je v obče, da se naše razmere popolnoma predrugačijo, da za-dobimo. kar nuni je zajamčeno v državnih osnovnih postavah.
Obljubiti je pač lehko, a storiti Je težko, pravi si ar naroden pregovor — in enako je veljalo tudi glede besedi našega ministerskega predsednika. Najdejo se sicer nekateri optimisti, kateri trde, da so se našo razmere za vlade ministra TaattV-ja
za mnogo tui bolje spremenile, toda take trditve se dajo lahko ovreči. Nočemo sicer trditi, da nam mej časom Taaffe-jeve vlade ni morda priletela kaka drobtinica, r 1 i to bi se smelo pričakovati tudi od vsakega druzega ministerNtva ! Res je, da so se v dobi Tanffi-jevega vladanja njačili Čehi, da se je oživila krepka tuladočeška stranka, gotovo se pa to ni zgodilo po volji in po namerah sedanjega ministra - predsednika, ampak to je le delo časa, delo nastale dobe: prebujenoati narodov.
Če seje priznalo v Kranjskej našemu jeziku, kar um je od Boga dano, umevno je to samo ob sebi! Saj je tam deželni zbor v naših rokah, vsaj je mestni zastop glavnega mesta naroden ; čuditi bi se le moral', ako bi dotična oblastva ne urado-^■ala v slovenskem jeziku, čuditi bi se morali, ako bi nas jezik niti taui ne iinel svoje veljave ! Pri nas na Primorskom pa je stvar drugačna. V Istri ukazuje italijanska manjšina slovanskej večini, volilni red je tam tako tipeljan, da morajo Italijani vedno svojo večino imeti. V Trutu je še slabše v tem obziru; cela okolica pošilja komaj C> poslancev v mestni svet, oziroma deželni zbor Tržaški, ko bi jih morala vsaj 12 pošiljati.
Slovanska večina v Istri nema nobene srednje šole, med tem, ko ima italijanska manjšina več gimnazij in in svojo realko. Po tem takem seveda so lahko babajo Istrrski Lnhoni, da v omiki napredujejo in da tamošnji Slovani v tem pogledu zaostajajo. Da. gospoda Lahoni! Dajte nnm lastnih Bred njih Sol v enakej meri, kakor so Vam na razpolago, in videli bodete, kako hitro se razmere predrugačijo. Ubogi iBterski kmet ne more pošiljati svoje doce na gimnazijo v še precej oddaljeno Reko, kjer se sedaj vzgojujejo nadepolni Isterski slovanski dijaki. Da bi se ustanovilo v Pazinu gimnazijo s hrvatskim učnim jezikom, pokazale bi se drugačne razmere!
Tej želji vsega isterskega slovanskega prebivalstva pa slavna vlada neče ugoditi, odločno kaže, da nam meri z drugo — dvojno mero ! Slovan v Istri in v Trstu je rob — suženj — dovolj je, da tu predstavlja železni, pravi kitajski zid, ob katerem bo razbijajo valovi irredente ! Naši državni poslanci se pač čestokrat oglašajo v državnem zboru, ali njih glas ostane navadno „glas vpijočega v puščavi !u Ni čuda toraj, da se v zadnjem času čestokrat čujejo od strani ljudstva glasovi, zahtevajoči, da prestopijo naši državni poslanci v opozicijo, eventualno v z v e z i z M 1 a d o č e h i! V vsakem človeku, iu tudi če ni nepoboljšljiv pesimist, mora čudna taktika sedanje vlade vzbujati dvome o njenih namerah glede nas Slovencev. Dvomi pa so izvir nezaupanju. To prikazen moremo sedaj opazovati pri Slovanih v Primorskoj. V Tržaškej mestnej, oziroma doželnej dvorani, demonstruje se očitno proti Avstriji, naproti avstrijskemu življu. Dovoljuje se svota za prepeljevanje pepela v Italiji umršega pesnika, največjega sovražnika Avstrije. Če so pripeti v kraljestvu polente kaka nesreča, takoj pokažejo mestni očetje Tržaški bvojo dobrodušnost, takoj odpošljejo primerno sveto v Italijo ! Na galeriji imenovanega .mestnega, oziroma deželnega zbora, slavi se javno Garibaldija, tam so klici „Kvviva P ltalia" na dnevnem redu ! — In vlada molči! Molči proti tem — vso prave Avstrijce žalečim demonstracijam! Postavo-dajnim gospodom so zdi vse le otročarija, I njim so bombo igrače, njim so petarde j otročarija! Ali naj bode so vse to, da bi ; le ne bila tudi tu „dvojna mera" v porabi! j Mislite si dragi čitatelji, kaj bi bilo, kak hrup bi nastal po nam sovražnih listih, ako bi se kdo med nami hotel javno spominjati n. pr. katerega v Rusiji umrlega pesnika, ako bi so hotelo dovoliti v Kranjskem deželnem zboru, oziroma v Ljub-
gače zasukale, nego se bile o Tvojem odhodu. Čudo m se bodeš čudil, izvedši, da sem letos takoj po novem letu imela snu-baka. Ne boj se, Tvoja Olga se ne uda:
„A tujcu nevesta nikoli no bom"......
Kmalu po Tvojem odhodu opažali sem jela vedno češće, da se vlači neko človeče za menoj, nek laški gizdalin. Prijazni pozdravi, dvorljivi pokloni, žareči pogledi bili so mi povsod v izobilji, kjer som srečala to uesnago. Sprva sem ga zavračala kot navadnega nesramneža, potem je pa uporabil neko ugodno priliko in se mi predstavil — Albino Donghi, trgovec z raznim blagom v ulici „na lepem razgledu". Moreš misliti, dragi moj, da me je lomil smeh. ko sem se domislila onega dogodka v kavarni C. Tako živo šem si predočevala oni dogodek, da sem pogledala, če se mu še kaj pozna slovenska zaušnica za plemenito (?) vedenje zgodovinske laške kulture. Škoda mladeniča, da je zašel v take krogo, morda bi no bil napačen človek. No misli pa ljubi moj, da vsled tega naraerjam ž njim kaj posebnega. Nikakor. Mojo menenje pa je, da moramo sovražnika soditi po njegovih vrlinah in zmožnostih, no pa po hibah in slabostih, če mu hočemo kedaj resno pokazati,
kaj smo. O tej priliki me jo tudi prosil dovoljenja, da me sme obiskati pri očetu, katerega že pozna z raznih veselic. 'A nasmehom sem pogledala svojo spremljevalko, potem pa njega strašno malomarno in — povabila sem ga, ne hoteča se pokazati neutjudno. Da bi se ne bilo zgodilo nik-kdar! Ti pohodi so se jeli ponavljati češče kot mi je ljubo. Govoril je mnogo z mojim očetom in lepo je govoril. Tudi z menoj se jo silil biti prijatelj, a kazala sem se mu vedno neobčutno. Če je napeljal kedaj besede na ženitev iu ljubezen, delala sem se, kakor da ničesar ne slišim. Moj oče pa — mislim, da ga dobro poznaš — verjel je vse, kar mu je kvasil o svojem bogatstvu, o svojej kupčiji, dobičkih in prihodnjih namerah. Ko jo odšel, ozrl se jo oče vame, rekši : „Vidiš, Olga, to je bogat in pameten gospod, ta jih ima za uhom. Stavil bi, da tudi Staniča užene v kozji rog, če bi bilo na tem". Mnogo truda me je Htalo, da sem očeta prepričala o nasprotnem: da si Ti več študiral kot Lahončič, da bodeš kmalu celo „jezični dohter" in kar so jo dalo o Tebi dobrega povedati. Nekega večera pred Božičem bil jo Albino pri nas in mi razodel svojo ljubezen. Dragi Radivoj I lz-vestno bodeš ljubosumen, če Ti ponovim
vse tiste frazo, vse tiste prazne zlate obljube, vse prisege, kako me ljubi, kako za me gori. Nezadovoljen z mojim odgovorom, rekel je, da hoče že počakati, morebiti se vcuder premislim. In česar ne-sem pričakovala, zgodilo se je: včeraj me je prišel zares snubiti. Videti je bilo, da mu še le moja odpoved prav razžarja strasti do mtMie. Moram jo imeti, mislil si jo; če ne tako, pa drugače.
Ljubi Radivoj! Oprosti, da ti neseni prej sporočila o tem „rivalu". Nadejala sem se, da je vender toliko gospodar samega sebe, dti odneha b svojim zahteva-n j eni, videč, da sem ga v prvo odbila.
Moj oče pa mu je v vsem pritrdil, in — obljubljena sem temu Lahu. Brez mojega vedenja, brez moje volje izročili so me v roke človeku, ki ga nikdar ne-sem ljubila, nikdar ne morem ljubiti. Očeta jo preslepil s svojim sladkim jezikom, s svojim bogatstvom in leskom. In moj oče, Bog jim odpusti, so lakomni na denar. V samem denarji mislijo si človeško srečo. Boj je začet, nadaljevati ga bodo treba. Čud na sta nasprotnika: ljubezen do svojega otroka in njega srečna bodočnost na jednej, bogatstvo in denar, kakor tudi le denarna sreča, na drugej Btrani. Moj Radivoj ! Popolnoma som si v Bvesti
DHftskem mestnem svetu, kako svoto za fcfttere v Rusiji ponesrečene prebivalce!
Sin profesorja deželnega poslanca, poznanega zgodovinarja Defranceschi-ja je v zaporu kot prirejalec in metalec petard, enako tudi sin tržaškega mestnega poslanca Raskoviča. O vsem tem se pa tako lehko, hladnokrvno poroča, kot bi bila to naravna in nikomur nevarna stvar! Ali, ako se je č. g. Einspieler v minolem letu pri Soko-lovej slavnosti v Ljubljani v svojem govoru spominjal preuzvišenega biskupa 8 tro ss-m a je rja, takoj se je državnikom našim zazdelo to nevarno — vel eizda jsko! In komu so napravili uslugo takim krivičnim postopanjem P Tu sem v Trst naj bi gospodje prišli in doživeli bi, da bi jim ploskala — irredenta. Kjer pa se zavzema irredenta, tam nema svojega doma avstrijsko domoljubje. Čakajmo — j in le čakajmo — čuje se od nekaterih i strani, vremena bodo Slavjanoin se zjas-j nila. Ali to nam Tržaškim Slovanom nikakor ne kaže: če bodemo se nekoliko, čakali, dočakati utegnemo le to, da izgubimo se ono malo, kar imamo. Mnogi naši politiki nas ne morejo umeti in zato se jim zdi sodba ta prečrna, Ali mi imamo vse to jasno pred očmi! Mi prosimo za slovensko šolo v mestu, za slovensko ura- ( dovanje na magistratu; na drugej strani! pa vidimo, kako nam po okolici magistrat ustanovlja čisto italijanske razrede na tamošnjih ljudskih šolah, kako nam pošilja v okolico ptujce za župane, kateri niti ne umejo našega jezika!!! Ali ni to jasno, čisto! Mestna gospoda nas ima za bedake, sužnje. V: tem trenotku vidijo se nam divne besede slavnega našega pesnika: »Mi vstajamo in Vas je strah !" — le britka ironija. |
Gospoda, ne varajmo se : po obilih, družtvah prirejene veselice so sicer vesela1 priča probujajoče se narodne zavednosti — važnost tacega družtvenega delovanja vemo mi gotovo primerno ceniti — ali tim potem nikakor ne zmoremo vsega. To bi bila naša poguba, ako bi vodilni naši možje — sodeč po lepo raz-cvitajočem se družtvenem življenju — menili, da je pri nas vse v redu, da ne-, mamo več nikakih želja. Družtveno delo-i vanje še ni samo na sebi delo za ustavne iti politiške pravice naroda, ampak tako delovanje le gladi pot, pripravlja teren —1 zanimanje vseh slojevov naroda za javno naše življenje —: pravo delo vršiti morajo voditelji naši, opirajoči se na odločno narodovo voljo, pojavljajoč© se po vseh naših družtvih in pri vsakej mogočej priliki. Položaj nas po Primorskem postaja dan na dan prekernejši,
s podvojeno silo zahtevajo uporabo i z -bornega Rodičevega recepta za bolne Tržaške razmere. Gospodje poslanci naj nikar ne mislijo, da jim hočemo delati fakcijozno opozicijo, ali nas tare skrb za narodno na&o bodočnost; človek pa, katerega tarejo Bkrbi, je vedno nekoliko siten.	-X*.
zato p a prosimo naše odločilne može, da
zmage, četudi je ta laški nesramnež vedno predrznejši. Hči jedinica sem. — Oni dan mi je hotel Albino poljubiti roko, a jaz sem mu jo odtegnila. Zadnjič je raztresal svoje neslanosti o laske*j kulturi in laškem jeziku. Tudi jaz vem nekaj o tem, ne kažem pa vsakemu svojega uboštva. Tako sem bila huda nanj ! Ozmerjala bi ga bila prav neuljudno, Če bi mi no bilo predobro znano, da bi on to tolmačil za ljubezen in zanimanje za njegovo interesantno vnanjost. Zato sem pa molčala, vrgla nekaj slovenskih časopisov pred se na mizo in zrla na-nje, četudi nesem ničesa čitala. Ko je prišel zopet drugi dan, povedala sera očetu naravnost, da ljubim svoj lepi slovenski jezik, svojo milo slovensko domovino. Oče mi ni vedel kaj odgovoriti, Albino je gledal začudeno, — odšla sem iz sobe. — <Jasa poroke neso še določili, in ko se to zgodi, dragi Radivoj, ne vem, kaj mi bode početi. Kljub vsemu je moje srce povsema mirno. Čudim se, ko sem vender prej slutila vsako nesrečo. Upaj, da ae še vse obrne na dobro, kakor upa	Tvoja do smrti zvesta,
V B. pri Trstu, 4. januvarja 188 . . (Dalje prihodnjič).
Viharna seja Tržaškega mestnega sveta.
Kakor amo javili v zadnjem listu, imel je Tržaški mestni svet v soboto ob 7. uri na večer svojo sejo. Glede prirejenja de-mons+racij in raznih burnih prizorov, pri katerih je seveda mob na galeriji sodelujoči del, gre sicer našemu mestnemu svetu že od nekdaj prvenstvo mej vsemi občinskimi in mestnimi zastopi države naše, — ali morda celega širnega kontinenta, — ali tako burne seje, kakoršna je bila v soboto na večer, menda še ni bilo. In kaj je bilo povod tolikej razburjenosti P No, kaj je bilo: mestni zastopnik, g. I v a n Nabergoj je mestnim očetom par resnic povedal, gospoda na magistratu pa resnice slišati ne morejo. Vsaj tudi drugači biti ne more ! Oblastni gospodje kratijo drugim, kar jim gre po božjih in človeških postavah, ne da bi imeli v to niti sence kake pravice; oni tišče trdi svoj stopal na tilniku sodeželanov svojih, zatajujoč vsa načela pravicoljubja in humanitete; z jednako mero rezati bi morali kruh rojakom svojim slovenske narodnosti, mesto tega jim pa ponujajo — ne ponujajo, ampak mečeje jim kamenje pod noge: je-li potem čuda, da ne morejo čuti resnice, da so nasprotniki resnice, kajti načela, katera narekujeta pravico- in resnicoljubje, se ne dajo spraviti v sklad s takim nezakonitim in nasilnim postopanjem. Osobito pa je gospodo razgrelo, ko jih je g. Nabergoj poučil, da oni, ki so misijonarji avite eolture in deloma slavni (?) juristi, niti ne poznajo a b c avstrijskega konstituci-jonelnega življenja in da se jim načela konstitucijonalizma španska vas. G. Nabergoj je učenim gospodom povedal, kar pri nas vsak politišk začetnik ve, da je namreč za to, kar v državnem zboru govori in dela, le svojim volilcem odgovoren in da je le skrajna predrznost in zajedno politiška ignorauca, ako hočejo gospoda njega, državnega poslanca, v mestnem svetu na odgovor klicati. Tudi gospoda mestna svetovalca Martelanec in N a d 1 i š e k sta g. Nabergoju zvesto in srčno na strani stala in s posebnim zadovoljstvom konBtatujemo, da je bilo takrat postopanje zastopnika V. okraja čast. gosp. Pahorja kolikor-toliko korektno.
V sledečem podajemo poročilo o tej
seji:
Začetek seje ob 7. uri zvečer. Predseduje podpredsednik dr. M. L u z z a 11 o.
Svetnik Z a n z o 1 a interpeluje glede rešitve neke prošnje, predložene po umetniškem in obrtnem družtvu, radi hranitve v Barkovljah izkopanih rimskih mozaikov. Predsednik odgovori, da prošnja ta leži pri kuratoriji starinarskega muzeja v odobrenje.
Svetnik Burgstaller prosi, da pride prošnja prebivalcev na O p čin ah in Bazovici, radi osnovanja živinskega semnja na višini okolice, v pri-hodnej seji na dnevni red. Predsednik odgovori, da pride zadeva ta v obravnavo, kakor hitro bodo dovršene predpriprave.
Svetnik dr. S pad oni priporoča, da se iz zdravstvenih in iz razlogov javne varnosti takoj preoboka rocolski potok, kakor je bilo sklenjeno v seji dne 4. marca. Predsednik obljubi, da se bode informiral o stanji te zadeve.
Zatem so prešli na dnevni red in sicer so prišli v obravnavo predlogi nauč-nega odseka. Brez debate se je Bklenilo, da se stanovanje vodje ljudske in meščan-
ske šole v ulici V ia Giotto spremeni v dve šolski sobi za paralelke. V ta namen se dovoli svota 1420 gld.
Po tem pride na vrsto predlog šolskega odseka, da se Šolskemu vodji v Skednju stanovanje uredi, za kar bi trebalo 820 gld., in da se otvori četrti razred italijanskega oddelka. Ta točka dala je irredentarjem našim priliko za tako strastne napade na svetnika Nabergoja, da bo bili kaj posebnega celo v naiej zbornici.
Prvi vstane svetnik dr. d' A n g e 1 i, da pobija govor državnega poslanca Nabergoja v seji državnega zbora dne 28. aprila pri točki „nadzorovanje šol". D1 Angeli izjavlja, da protestujc proti napadom poslanca okolice na mestno Šolsko upravo; napade te da smatra za razžalje-
nega zbora; istinito ga je Nabergoj napal po strahopetiško, ia hrbtom. (Nemir).
Svetnik Pahor zagovarja kot duhovnik duhovščino Tržaško proti dru. Spadoniju ter odločno zanikava, da bi se duhovščina pečala s politiko; poživlja dra. Spadonija, da navede Bamo en konkreten slučaj. Duhovščina ima pred očmi le svojo moralično misijo in so jo vedno hvalili glede njenega postopanja.
Svetnik Nabergoj prosi besede za stvarni popravek. Obžaluje, da se je predsednik tako izjavil, kajti kaj tacega ae ne prigodi v n i j e d n e m parla-mentariškem zboru Evrope; protestuje proti takemu postopanju.
Predsednik odgovori, da je [Nabergoj to prouzročil ae svojimi osobnimi napadi. No to izjavo zakliče svetnik Nabergoj, kazoč na sedeže predsedništva: To
nje mesta in narodnosti; na vse to, kar	, ,	,
jo Nabergoj , „bče govoril, oi .redno, do l« P«d..dnl»»vo, t. J. Ital.j...k. kultura <
J	... Z, •	l • j. Sedai je pn nastal neopisen vihar; ve-
bi Be odgovarjalo, ali ni smeti trpeti. J \	. ,	,
. ® J,	j j i * l.uJčina svetnikov je skočila po koncu in vse
osebnih napadov na predsednika šolske, ..... ,J v	». •
v . .. J	A vprek le kričalo: »Ven, ven!* in „pre-
uprave, kateri vodi to upravo razsodno ■ * *	.	r
F '	A * . ,. . klicati !* Tudi na galcrm nastal le silen
in trudoljubivo; on proteatuje proti tem	e J	.J .
J	f , ... .' , l .1 ropot. Več svetnikov obrnilo se le jezno
napadom in tudi proti trditvi Nabergojevi, r	. ,	. J .. ,
v	. < s. ■ J. L- rp X	pfoh Nabergoju, drugi so zahtevali, da
da Slovan sestavljajo tretjine Tržaškega £	. ,	*	.
J.J J . w Uap„nl Nabergoj prekliče. Mej vBem viharjem se-
prebivalstva; v Bvojem govoru je Nabergoj	» Jr	...	J .
F	. .. , t* * „_i: la del je Nabergoj nepremično na svojem
vodoma re.n,co »av.j. I Dr. d Angel, je ^ ^ ^	„ rU.
sakljudil »»j govor'»javo da bodegUi-l	ako mi.li preklicati,
80 » P"""0* B0'8kt'ga °d",ka'	na kar izjavi t. „lik. da „i hotel žaliti
italijanske narodnosti. Razburjenje je sicer na dalje trajalo, a sejo ao vender nadaljevali. Predlog šolskega oddelka Be je vz-prejel, istotako predlog, da se voditeljem šol funkcijska doklada vračuna za penzijo. Potem se je vzprejel predlog muni'
sinovi slovenske narodnosti te dežele radi vzprejemajo italijansko omiko, kar najbolje razveljavi sumničenja Nabergojeva. (Burno odobravanje v dvorani in na galeriji).
Svetnik Nabergoj odgovarja: Odvetnik, ki hoče koga zastopati, mora «aj- ■ cipalne delegacije, da se preide na dnevni prvo vedeti, do katerega sodišča se mu je preko projekta za razširjenje železničnega obrniti, kar je predgovornik prezrl. On, vijadukta pod Greto.
govornik, od r e k a m e s t n e m u b v e tu i	nHpraV0 vrta ob pristanišču v
pravico do kritike njegovega'Barkovjjah dovolili so 5250 gld. delovanja v državnem zboru. Družtvu prijateljev otrok dovolili ao Za to, kar dela v državnem zboru, aQ00 gld. iz ustanove Girolamo Grego, odgovoren je samo in izkljuČ-	Konečno bo ustanovili mesto oficijala
ljivo svojim volilcem; mostnemu razreda pri mestnej blagajnici z let-svetu odgovoren je le za to, kar dela kot njm plačilom 850 gld. in stanarino 200 gld.
član te korporacije. Govornik pravi, daje imel do sedaj nekako »poštovanje do dra. d' Angelija kot juristiško kapaciteto, po govoru tega doktorja je pa zgubil tudi to spoštovanje. (Oho-klici.) To, kar je govoril v državnem zboru, podpisalo bi 95 odstotkov njega volilcev. Razžalil ni se, svojim govorom nikogar, ampak govoril, le resnico; predsednika šolske uprave i omenjal je le glede njega lastnosti kot voditelja šolstva. Konstatovati mora istino, da morajo tukajšni ki so usposobljeni
Ob uri so zaključili sejo.
—t—.
Politični pregled,
Notranje dežele.
Spravna komisija dež. zbora češkega nadaljevala je dne 23- t. m. generalno in zapričela specijalno debato o učiteljski pripravniki, vladnih predlogah, tičočih se Dunajskih za tri jezike in ki bi ( dogovorov. Na dnevnem redu je bila raz-
redi služili občini, drugod iskati službe, j d e 1 i t e v deželnega šolskega sveta. Posl. dočim se tu nastavljajo ptujoi za učitelje; dr. Jul. Gre gr pravi, da ne najde v taka krivica njega boli. Ako ee bodo stvari vsej predlogih ničesar, kar bi bilo Čehom tudi nadalje v tej meri vršile, pričakovati1 na korist, ampak ta predloga je prvi korak nam je žalostnih časov; bil bi vendar čas,' do administrativne razdelitve dežele. Mesto da bi si pri vodstvu občine bratski podali jednega dež. šolskega sveta bodo prav za roko (Nemir.)	! prav trije šolski sveti; to pa pomeni ru-
„ , . ., ».šenie ustave. Govornik apeluje na Svetnik dr. S p a d o n i pridružuje i , J 4 .. , . ■ . .
, j, . ... .	veleposestnike, da naj v zmislu konserva-
se protestu dra. d Angel,ja m pro-^J	q	^ ^
testuje proti svoječasnej trditvi Naber-.	^ ^ preido na ^^
goja, da Italijani zanašajo politiko v cer-1 dlaga torej'
kev in šolo, kajti uprav Nabergoj in njegova stranka sta pregnala Kristovo vero
Nemški poal. L i p p e r t govoril je gova Strana«. .»	VT j z a predlogo, ker sloni na zdravej podlagi,
iz cerkve in jo nadomestila s Ciril m Me-	da 8e . 8efjtftvi de. ^^
todovim kultom; kdor veter seje, vihar, žanje.
Svetnik Martelanc zagovarja Na-
sveta premalo oziralo na avtonomni element.
Dr. II e r o 1 d pravi, da bo P 1 e n e r
bergoja trdeč, da je tega poslanca posto- (tako vede kakor da bi hotel diktirati panje na Dunaju pravično; ako bi bili ne- j Bpravo< predloga ta se razteza čez D u-
«•<•»"»«*'►» najake punktacije.
' Gregrov predlog, ker
pristranski, morali bi zajedno razpustiti Pro Patrio, Schulverein in družbo sv. Cirila in Metoda.
V jednakem zmislu izjavi se svetnik N a d 1 i š e k , kateri smatra proteste d1 Angelija in Spadonija za razžaljenja.
Govornik podpira tu jo res govor o popolnej razdelitvi dež. šolskega sveta.
Nemški posl. Schlesinger govori za predlogo, bo pa ne čudi, da je narodna stranka zoper predlogo, kajti to leži v na-
Na to poprime predsednik za besedo (ravi radikalizma, da ne vstvarja nič pozi-inse zahvali d'Angeliju za obrambo proti j tivnega. (Značilno je. da ta poslanec ime-
napadom Nabergojevim; njemu samemu se nujo Mladočehe .narodna stranka«. Kaj
'ni zdelo častno, da bi na te napade odgo-, bodo neki Staročehi temu rekli? Opom. varjal. Glede denašnjih izjav Nabergojevih Ured.) Nemci nočejo razdeliti dežele, pač muje konstatovati, da bo iste v proti-1 pa hočejo kolikor muči omejiti narodno slovju se stenografUkim zapisnikom držav- „moje* in „tvoje".
Dr. Kučera pravi, da ae dr. Herold ni postavil samo na negativno stališče, ampak je izjavil tudi pozitivne misli. Mla-dočeska stranka je morda radikalna v narodnem obziru, sicer pa praktična, demo-kratiška. Ako pravijo, da stoje Nemci v kulturnem obziru višje od Čehov, je to razžaljen je; razžaljen narod se pa ne da spraviti. Govornik zahteva od vlade izjave, kaj bi storila, a k|o s e ta predloga odkloni.
Prof. Kvičala priznava lojalno, da ima predloga marsikaj dobrega, ali tudi svoje hibe. Osnovna misel se mu vidi dobra, kajti tudi on je uverjen. da je razdelitev dež. šolskega sveta po narodnosti umestna, kajti za šolstvo skrbe najbolje sinovi dotične narodnosti.
Dr. Mat tu š pravi, da predloga vsa-kako znači korak do boljšega, nikakor pa ne administrativne razdelitve. Ta se ne bode izvršila po okraji h, ampak po šolah. Predloga kaže pot, kako bi se dalo odpraviti narodne prepire in upa, da se bode ta vzgled uporabljal tudi v drugih deželah. Glede poslovnega jezika pritrjuje menenju dr. Kvičale, da se mora vlada že v komisiji o tem izjaviti. Dobro bi bilo, da se določba ta vzprejme v postavo.
S tem je bila končana generalna debata. Kakor smo že zadnjiČ^javili, odklonili so Gregrov predlog, da se preko predloge preide na dnevni red. Prešli so takoj v podrobno debato.
Navzoči namestnik prosi besede, ter izjavi: dr. Kučera me je vprašal, kako se misli vlada vesti, ako bi se stavili predlogi za premenje te predloge. Vlade me-nenje je, da je ona isto tako, kakor posamične stranke, vezana na to predlogo, torej se je bode tudi držala. Glede eventualnih prememb izjavlja vlada, da bi v take le tedaj privolila, ako bi se sporazumele vse stranke. Naiuestuik je v podrobnej debati čestokrat posegel v besedo.
Cesarski patent z dne 23. maja ukazuje razpuščenje deželnih zborov: Zgornjo avstrijskega, Solnograškega, Stajarskega, Koroškega, Bukovinskega, Moravskega, Šlezkega in Predarlžkega. Doba tem deželnim zborom steče sicer še le v tem poletju, toda do iate dobe 110 bi bilo več možno jih sklicati v zasedanje. Razpustili so te zbore že sedaj, ker tem načinom je mogoče razpisati nove volitve ob času, ki je ljudstvu bolj prikladen.
Delegacije se bodo sošle dne 4. junija in jih bode Nj. Velisanstvo vspre-jelo dne 7. junija.
Poljski poslanec dr. Bobrzynski poročal je volilcem o svojem delovanju. Govoril je o sedanjej aituvaciji. Vsled dognane sprave v zemljišno-odveznej zadevi zmanjšala se bode doklada v ta namen od 28 na 10 kr. Delovanje poljskega kluba je merilo vedno na to, da se okrepi avto-nomistiški zistem. Vprašanje o verskej šoli je bilo jedno najtežavnejših za desnico. Nastojanju poljskega kluba so je posrečilo, da se je desnica zjedinila za Bkupen kon-sorvativno-versk in avtonoiuistišk program. Vnanje države. Kralj M i 1 a 11 biva sedaj v Belem-gradu. Na obedu je bil pri Rističu. Pri tem obedu sta bila tudi dva druga regenta, miniuterski predsednik in ruski poslanik P e r z i a n i. Listi menijo, da je bil govor o odnošajih mej Milanom in kraljico Natalijo.
Sekcijski načelnik v Srbskem mi-nisterstvu zvunjanih ^tvari g. Milano-v i č, kateri je potoval v Bukarest v zadevi ratifikacije trgovinske pogodbe, dobil je veliki oficirski križ reda krone Rumenske, Novi Bulgarski agent v Bel-gradu D i m i t r o v predstavil se je mi-nistru-predsedniku Gruiču. Dimitrov se je izjavil, da je dobil od svoju vlade na-gojiti in čuvati prijateljske odnošaje mej obema deželama. Gruič je zatrdil, da tudi Srbska vlada goji isto želje,
V seji Italijanske zbornice
poslancev dne 24. t. m. odgovoril je ministerstvH predsednik C r i s p i na interpelacijo, katero sta stavil« poslanca Im-briani in Cavalotti radi izteranja inozemskih poročevalcev, o katerem dogodku smo tudi mi nedavno pisali, Crispi je rekel, da tu ni govora o kakem mejnarodnem dogo-djaju, ampak o zaroti, naperjene j v to, da se ruši kredit Italije. Vporabiia se je postava v zaščito javne varnosti. Ta svoj vkrep je vlada dobro premislil«. Izterani dopisniki bili so v zvezi s sumljivimi ljudmi, da bi financije Italijanske spravili v slabo ime. Govori se o gostoljubnosti. Prvi pogoj gostoljubnosti pa je, da se spoštuje deželo, v katerej se uživa gostoljubnost. To je bil čin samoobrane proti napadom, katerih ni bilo smeti še nadalje trpeti. Italija je proti vsakemu^, gostoljubna, proti sovražnikom pa ponavlja izrek : Aeterna aueto-rita*. —
DOPISI.
Iz Doline dne 25. maja. (Novi semenj) [Izv. dop.j Do danes sem vedno pričakoval, ' da bo eden ali drugi prijel za pero in se za mizo vsudel ter opisal „novi semenj* v Dolini.
j Ker videm, da si ne more nobeden toliko časa pritrgati, — dovoljujem si v kratkih potezah to izvršiti. I V več časopisih in tndi na nekaterih semnjih v Sežani in Divači je bilo razglašeno, da je c. kr. namestništvo v Trstu dovolilo dva nova živinska semnja v Dolini in sicer: na 16. maja in 11. novembra.
Tedaj prvi semenj dne 16. t. m. bil je prav dobro obiskan. Prignano je bilo mnogo živine, koje se je tudi veliko prodalo, posebno prašičov so v obče poznani Hrvati mnogo oddali. 2
Tudi lesnine bi se prodalo, kupci so jako po istej poprašovali, pa ravno ta se je na semnju pogrešala. Želeti bi bilo, da prodajalci omenjenega blaga ne bi v prihodnje — manjkali 1
Vsa čast more ae izreči dolinskim predstojnikom, kajti trudili so se za red, in v obče koristno napravo celemu bregu.
Kar je še poglavitno, ne smem tudi zabiti. Hvalo se mora tudi dati našim gg. gostilničarjem. Točili so izvrstno domačo kapljico, kakor&no bi zaman drugod iskali in to po neverjetno nizkej ceni.
Nadejati se je, da bodo naši gostilničarji tudi za stari Bemenj, to je na 4. julija, taka ali še bojša vina točili. Uverjeni smo, da bodo oni tujci, koji ao takrat pri nas pili, — tudi ravnokar omenjega dne radi v našo družbo zašli. Torej na Bvidenje!
Domačin.
Domače vesti.
Zadnja beseda zamudnim naročnikom.
Danes opozarjamo zadnjikrat vse one naročnike, kateri uo nam na dolgu, da store svojo dolžnost. Ako se to ne zgodi v malo dneh, vstavili jim bomo list, zajedno pa tudi storili potrebne korake, da pridemo do tega, kar nam gre.
Odbor političnega družtva „Edinost"
ima v nedeljo ob 10. uri prepoludnem svojo sejo, pri katerej se bodo imenovali poverjeniki družtva. Tudi nekatere druge zadevo bodo na dnevnem redu. Gospodje odborniki so naprošeni, da se prav gotovo udeleže te seje.
Poveljnik ruske fregate „Vladimir Monomahu predstavil se je gospodu namestniku Tržaškemu, kateri je potem obiskal poveljnika na brodu.
Za družbo sv. Cirila in Metoda v Trstu nabralo se je v veselej družbi v nedeljo dno 25. t. m, 1 gld.
Iz Trsta se nam piše : Prav burna je bila zadnja seja mestnega zastopa. V njej so „olikani* Tržaški rogovileži pokazali vso svojo robatoRt in neotesanost. Cilj jiin
je bil seveda gos p. Nabergoj, kateri se je, kakor vsekdar, tudi to pot odločno potegnil pravice naših slovenskih okoličanov. Kakor lačne vrane na tolpo tičic, ali krvoločni volk na paseča se jagnjeta, zagnali so se nadenj. Že začetkom seje zbirali so se na krivih nosovih mestnih očakov neki temni oblaki ; neko tajno šepetanje, stiskanje rok in tualicijozni po-suiehi pričali so, da nekaj nameravajo. In res ho tiamerovali napasti našega Na-bergoja radi odločnega njegovega postopanja v državnem zboru. Gosp. Pahorju bi priporočili, da se odločnejše postavi na noge; z božkanjem ne bode spreobrnil protivnikov naših. Postopanje Lahonov zahteva skrajne reakcije — in ta bode morala nastopiti mej vsemi pošteno mislečimi. Predlogi šolskega odseka so seveda obveljali in tako se bode ustanovil na čisto slovenskih tleh nov italijanski zavod, kateremu bode naloga, da preparira deželo našo — za mater Italijo! Deželna vlada pa k vsemu temu lepo molči. Mi jo pa opominjamo na stari rek: Qui tace t, consentire vide t ur!
Še nekaj! Opazil je vsakdo, da k so-botnej seji ni došel g. župan sam, ampak je predsedoval prvi podpredsednik gosp. L u z z a 11 o. Ta gospod pa je bil v tej aferi prizadeta osoba. Ako bi ta gospod imel le količkaj pojma o tem, kar mi nazivljamo takt — da ne govorimo o parlamentariškcj dostojnosti in o parla-mentariških običajih — ne bi bil polemi-zoval o s v o j e j lastne j osobi z predsedniškega odra doli, ampak bi bil prud-sedništvo lepo odstopil II. podpredsedniku. Prav je imel g. Nabergoj, ko je rekel, da se kaj tacega ne prigodi v vseh parlamentih Evrope.
NI zažugal 8 pestjo. Italijanski listi donesli so vest, da je pri sobotnej seji mestni svetnik Carlo Ottavio Fontana s pestjo z«žugal mestnemu svetniku Nabergoju. To pa je bila gola laž in se je g. Fontana sam čutil žaljenega. Radi toga poslal je italijanskim listom naslednji popravek : Ni res, da bi bil jaz v seji dne 24. maja g. svetniku Nabergoju s pestjo pod noB zažugal. Jaz se nesem niti približal stolu Bvetnika Nabergoja.
Slovansko pevsko družtvo v Trstu. V zadnjej številki smo ž« javili, da nameravajo ustanoviti tako družtvo v mestu našem. Odveč bi bilo, ako bi posebno povdarjali potrebo tacega družtva v mestu Tržaškem ; le čuditi se moramo, da se ni to že davno storilo. Nekako sramotno se nam zdi, da je v tem pogledu mesto daleč zaostalo za okolico. Ne vemo sicer, ali neso uvaževali velikega pomena lepega ubranega petja, ali neso mislili na mogočni vtis lepe pesmi na čuvstvovanje človeka; morda je tičal vzrok tej nebrižnosti kje drugje — kar pa ne vemo. „Ali bolje je kasno, kakor nikoli" — mislili so si nekateri rodoljubje, kateri se hočejo z vso silo poprijeti dela v izvršitev lepe te namere. Družtvo bode središče vsem pevcem po mestu, brez razločka na stan. Vsakdo, kdor čuti v Bebi petja zlati dar, naj se zglasi, vzprejet bode z veseljem. Prvo posvetovanje bode drugo soboto, dno 7. junija ob 9 uri zvečer v prostorih „Delal-skega podpornega družtva". Želeti je, da se že ta večer zberejo vsi oni, kateri mislijo pristopiti družtvu, da pove vsak svojo misel, kajti več oči več vidi. Družtvo postavilo m bode tudi na drugo stran važno zadačo : poprijeti hoče inicijativo, da se napravi povska zadruga vseh oko-ličanskih pevskih družtev po vzgledu „Spodnještajerskega pevskega družtva". Toraj pridite vsi prijatelji petja !
Tržaško družtvo veteranov priredi v nedeljo, dne 1. junija t. I. izlet v Miljo. Ob uri popoludne u krcaj o se udelež-niki ua Llovdov parnik, ki bo pripravljen ob «,molo 8. Carlo*.
Kaj pa zopet to ?! Oglasi, oziroma vozni redi državnih železnic objavljali so se do sedaj tudi v hrvatskem in sloven-
skem jeziku ; čuvali so vsaj na to stran kolikor-tuliko jezikovno ravnopravnost. V najnovejšem času se pa je tudi tu na slabše obrnilo. Po vogalih mestnih hiš videli smo namreč že parkrat objave direkcije državnih železnic samo v nemškem in italijanskem jeziku. Ne moremo si misliti, da se bi bili gospodje uverili, da je koristim železnice škodovalo, ker so bili — pravični. Vsaj smo tudi mi zvesti in lojalni državljani in nikakor ne zaslužimo, da se nas tako bagatelizuje.
Iz Barkovelj se nam piše: Ćud no se stvari gode na svetu, osobito pa v dvorani Tržaškega magistrata. Nezaslišano postopanje Tržaških magistratovcov proti ribičem Barkovljanskirn je vzbudilo pri nas veliko razburjenje. Prostor za sušenje mrež so našim ubogim ribičem šiloma odvzeli in jim tem načinom hoteli zamašiti glavni vir dohodkov. Od kodi naj ljudje denar jemljejo, da bi vršili dolžnost svojo do države in občine ! Gospoda menda ne pomislijo, da slabe državo in občino, ako slabe davkoplačevalca. To jo torej kazen za luidi greh, ker se Barkovljani neso iz-' neverili rodu svojemu, ker so ostali zve-sto-udani veri svojej. Najžalostnejše je pa to, da je k temu sklepu pripomogel naš capovilla — toraj oni mož, kateri bi moral Bkrbeti za blagor občine, oziroma njenih prebivalcev. Barkovljanski ribiči sedaj nemajo drugo nade, nego da se kdo ' zarije potegne na n a j o d 1 i č n c j š e m 'mestu. In trebalo bi takojšnih korakov, ( da potem ne bi bilo prepozno. Res je, da imajo nekateri ribiči tudi kak drug dohodek; j ali pomisliti je treba na one, kateri se žive izključljivo od ribištva — ti ho uničeni. I)a je naš mogotec dosegel Rvoj namen, zamenjaval je vedoma in nalašč lastnike mrež z ubogimi ribiči in v tem zmislu poročal magistratu. Nekateri upajo še vedno, da bode vlada vmes posegla. Mi imamo — poznajoči čudno taktiko vladino, — malo upanja, da bi se vresničile želje teh optimistov, ali apelu-jemo vender-lo še enkrat na visoko vlado, da se vsmili po magistratovcih tlačenega ljudstva. Naš „nebojsega* se jo pa še : neka j ztnislil, da bi pokazal Barkovljanom j koščeno svojo pest: sestavil je neki odbor, kateri nabira denarne doneske v ta namen, da bi ae prirejali koncerti uprav tam, kjer so dosedaj ribiči mreže sušili. Trrej ne samo oškodovati hočejo ubogo ljudstvo, ampak rogati se mu in izzivati je hočejo. Toda mi hočemo stati trdno, trpeti hočemo, uvaiujoči istinitost progo-vora: Svaka sila do vromena! Naš gospod za sedaj triumfujejo, ali pazijo naj, da se jim slava kar nenadoma ne poruši.
Novosti V sv. Križu, pod tem naslovom nam piše nekdo : Vsakoletna „šagra* v sv. Križu je na daleč slovela, letos pa se jo pokvarila. Nekako žalostno je bilo v božjem hramu: orgije slabe, petje še slabše. Povpraševal sem po vzrokih tej žalostnej prikazni. A nikdo mi ni znal dati pravega odgovora. Tamošnji gospod učitelj bi prav lahko kaj storil, vsaj je prefrigan, kadar mu je skrb za njegovo lastno osebo. Ali morda mu njegova skrb za mestni magistrat, katereiiiu je zvesto vdan, potrati ves čas, da ne more misliti na koristi Križanov in — na šolo. Žalostno je, da ni v sv. Križu nikogar, ki bi se potegnil za čast domovine! Tudi druge nerednosti sem videl: pot do kala je neizrečeno slaba, da skoraj ni moči po njej hoditi. Križani, vzdramite se in zahtevajte od onih, katerim je naloga, da za javni blagor skrbe, da točno vrše svojo dolžnost.
Slovensko akad. družtvo „Triglav V Gradcu priredi v nedeljo dne 1. junija izlet v Središče ter zajedno praznuje slav-nost, razvitja svoje zastave.
Cepljenje koz. Kakor vsako leto bode tudi letos brezplačno cepljenje koz v bodočem mesecu in sicer v mestu in po okolici. Korist cepljenja se ne da tajiti, toraj poživljamo tudi mi naše občinstvo, da se posluži tc prilike.
Iz GoČ ae nam piše: Danes (25. t. m.) zjutraj ob 3. uri šli so tukaj zvonarji na na cerkveni stolp sv. jutro zvoniti. Pustili so cerkvena vrata odprta. Zvonili so kuk četrt ure. V temu času prišel je neznan tat, odprl se silo na velikem oltarju taber-nakelj, ter ukradel srebrno, poziateno monstranco se sv. hostjo vred. — Inventaru" nu je monstranca cenjena na 115 gold. 32 kr. — Tatvina se je zapazila precej, ko so prišli zvonarji se stolpa.
Madjarski globus — ka-li ? Kr. hrvat-sko-slavonsko vlada v Zagrebu i dne 27. aprila 1890. pod štev. 15.651 prepoveduje vvoz goveje živine na Hrvatske — iz goriškega in gradiškega okraja v — Istri! Tedaj Gorica in Gradiška v deželi Istri! Ali so zagrebški madjaronski banovci geografijo v Keekemetu študirali, kjer menda ne poznajo več sveta, nego kar ga obsega — mad jarski „globus ?u
Proti poriraženju mesa, namerovanemu po mesarskej zadrugi, sklenila je mestnega zastopa sekcija za nadzorovanje živil naj-ostrejse postopati. Ali ne veselite se prehitro : to se je zgodilo v Gradcu. Pri nas ima mestHi /astop obilo druzih poslov.
Umrljivost v Trstu. Od nedelje, dne 18. maja, do sobote dne 24. maja umrlo je v Trstu 71 osob, in sicer 29 možkih ?n 42 ženskih. Od teh je bilo 15 do dobo 1 leta; 14 do dobe 5 let; 7 do dobe 20' let; 3 do dobe 30 let; 7 do dobo 40 let;! 10 do dobe 60 let, 12 do dobe 80 let in! 3 čez 80 let.
Italijanskih delalcev šlo je letos 28.160 s trebuhom za kruhom. In naši lahončiči1 si še žele tja v blaženo kraljestvo ! Da bi le hoteli iti !
Dom in Svet. Vsebina 5. zvezka: 1. V katakombah. (Zložil —č—.) 2. Enaki ! in različni poti. V. Tri slike. (Studi ja.: Nadaljuje D. Svetko. Konec.) 3. No gro-, beli. (Povest. Napisal Vladiboj.) 4. Selska slika. (Sp. Podgoričan. Konec.) Prošlih let spomin. (Pesem.) 6. Tihi pozdrav. (Pesem.) 7. Črtice o rokovnjačih. (Spisal J. Ben-kovie. Dalje.) 8. Nekaj porabnih mislij o slovenščini v govoru iit pismu. (Piše F. Lekse. Dalje.) 9, Slovstvo. 10. Cvetje in sad.
Bratje „Sokoli*!
Poživljamo Vas, da s e v polnem številu udeležite občnega zbora, kateri bode dnu 31. t. m. ob 9. uri zvečer v dvorani hotela „Europa".
Na zdravje! Odbor.
Vaše blagorodje!
Priporočam Vam svoje mladostne Debrečinske salame in
klobase.......ki. gl. 1.20
Paprika-slanino, zrnato . „ n —.64 Rožno papriko ....„„ 1.—
Liptauski sir.....„ „ —.60
Borovičko......lit. „ 1,—
Konjak (madžarski) . . . lit. „ 1.80 Sok od jagod (Preinelbeeren-
Compot).......kil. gl. —.60
V zabojih od 5 kil s poštnim povzetjem
Z najvećim spoštovanjem 10—10	Gustav Petrovičky,
,Mi«kulcz Obruka kazinczky ut/.a 18. Kedor poSlje denar naprej, dobi pošiljat«)v trunku
e 1 i k a gospodarstvena jzložba
' (4 maja do 15 oktobra
10 sari u jutro do 10 na večer
šumarstvena, umjetnička i obrtnička-
Fontiuie luniiiieuse Prk i rotur.da
večer električno razsvietljeno
Ulaznica 40 »ove. — II nedeljah i sv^tcih 30 novo,. — Ulaznice /a tljecu 20 nove

Obbrežno kopališče
FONTANA,
oh nasipu mola Santa Teresa.
Possbni oddelki, terase in toilettes za gospe in gospode.
Posebno pripravljena kopelj za otroke,
s katerimi lahko vstopijo tudi gospe.
Douchi od vodovoda „Anrisina".
GOltKE KOPELI IN GORKI DOUCHI.
Telefon je brezplačno na razpolat/anje občinstvu.
Restavracija in kavarna se skupno teraso. Notranje in zunanje galerije.
Kopališče ae odpre SJKF z dnem jiantjn
Naročila za dobo do 15. septembra t. 1.;
/.a vsakdanje kopanje......f, 10.—
.Tedna kopel za odraSene.....„ —.30
B „ „ otroke......„ —.20
Gorka kopel............ —.80
„ „ z ilouchem....... 1. -
Gospodje naročniki, kateri dobo posebne rnarko, i ran j o prost vstop k slavnostnim koncertom. kateri so bodo prirejali po dnevu v dobi kopanja.
Proti sredi meseca junija bode zavod električno razsviiljen z u obočnimi in 20 žarni mi svetilkami.
Informacije dobivajo se v mestnoj pisarni gledališča Polvtiieama na Korzu in sicer od 10 ure zjutraj do 1 ure popoludno in od 3 do 5 ure popoludne ; t u m se tudi vzprejemajo naročila.
Radi znižanja cen naročilom za obitelji, kakor tudi za gospode državne in mestne uradnike, se je obrniti do lastnika samega {Via del Pešce 2>, s katerim se more govoriti vsaki dan od t>. do ll. ure predpoludnem.
1—9	Nadzorstvo.
Naročila vzprejemajo se le do 31. maja.
KMETIJSKO. BERILO
za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjem v pouk. dobiva se v tiskarni
DOLENC
Ulica Carintia broj 28.
po 40 kr , t r (1 o v e z a n (»0 ki*.
Naravna mineralna voda
i z
Kraljevega vrelca
(Kftiiigsbrunn).
Ima v sebi največ ogljenčeve kisline no samo med vsemi Rogatskimi vrelci kislin, ampak tudi v vsej okolici in preseza v toni pogledu radi njenih penečih svojstev in radi »jene nespremenljivosti večino vseh poznanih inozemskih vrelcev.
Mešana z vinom ali se Mttdniitki
%*£■*<> |»i nam da izborno pijačo zbog obilico v njej nahajajoče se oglenčeve kislino.
Vodstvo vrelcev v KoNtrcnicl (Kostroinitz).
Glavnu zaloga za Trst, Istro in Dalmacijo pri .B. A. C:illKWA v Trstu, Vin IJarinttn ntv.	2— lu
Kaj boljša
17-4U
Suknene tvari
razašilje za gotovo ili pouzetjem za jako jeftine ciene i samo dobre vrsti
3.10 m za 1 odielo samo	for. 8 HO
810 „ „ , „	„ 4.00
3-10 B „ „ „	„ 0.80
.	» - r lino	, 12,—
3.1U „	„ „ „ vrlo fino	„ 15,—
2.10 „	*	„ za kaput lino „ »}.—
2.10 „	r „ „ vrlo tino	„ » _
1.00 „	darovac	t'or 2.20 — 3.20
6.30 ,	k a m gani za jiruti	for 280
Tvornica i skladišče sukna
E. Flusser u Brnu
Dominikanski trg 8.
Uzorci badava i franko. I«—2o— 17
* lHtnik pol. družtvo „Edinost".
Brnska sukna
razpošilja po originalnih tovarniških cenah
tovarna linega sukna
Sigel-Imhof
■v Brnu,
/,a elegantno pomladno in poletno moško obleko zadosti je ] odi'cj.ck v dolgosti 3-lo metra, to je 4 Dunajski vatli 1 odrezek iz pristne ovčje volne velja: jJSf-' gld. l.ttO iz navadne gld. t-i z, iz line gld. IO.ftO iz juko line K'1'- I • 'O iz najlinejš.) Nadalje so v največji izberi: s svilo pretkana grebenasta sukna, blago za ogrtače, loden za lovce iu turiste, peruvietine in tosking za salonske obleke, prepisana sukna za gi?. uradnike, blago iz sukanca za moške iu dečke, ki se sme prati, pristna piquč-gilet-liluga itd. — Za dobro blago, natančno odgovarjajočo in točno dopošiljatev ae jamči. Uzorci zastonj i franko.
Proti boleznim v krvi
pomanjkanju krvi. občuj onemoglosti priporočajo zdravniki	2 (5
„Želczuo-tiiinariudiii sok"
kemika in lekarničarja Frni|%oni. K na steklenica stane €il> Iti-, Dobiva se le v lekarni Fjran/.oni, Via S. Antonio 5.
Vaše blagorodje!
Usojam si Vam priporočati svoj ogrski desertni sir (izvrstni ovčji sir s karpatskih pašnikov) v ploščah iti najfinijem zavitku in v originalnih poštnih zabojih od 5 kil, v katerem je 72 komadov za 4 gld. 80 kr. a. vr., po poštnem povzetju franco po celej Avstriji.
Prosim, da se ne zamenja moj Liptauski ovčji sir h karpatskih pašnikov so sličnim dunajskim, rronakovekim in tnanj-skiin pivskim sirom, kateri je iz kravjega mleka.
Z najvećim spoštovanjem
»Gustav Petrovicky,
10—10	Jliskolcz. Ogrska, kazinczky utza 18
Otvoritev.
V nedeljo (lne 25. maja 1890
otvorilo se je kopališče
„Galleggiante Nazionale".
Vdova po
Adolfu Buchlerju.
Fošilja blago dobro spravljeno in poštnina prosto !
Teodor Slabanja
sifluvii* v Gorici, ulica Morelli št. 17,
priporoča so vljudno pri VtSOkO Častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in
orodja najnovejše oblike, kot: monstranc, kelihov itd. itd. po najnižji ceni.
Staro reči popravi, ter jih v ognji pozlati in posrebri. Na blagovoljno vprašanje radovoljno odgovarja.	31—22
Pošilja blago dobro spravljeno In poštnine prosto!


Lekarna
Trnk6czyf
zraven rotovž« ^ "
v H-jj vik>Ij ani
velikem mestnem trgu,
priporoma tukaj popisana najboljša In sveža zdravila,. Ni pa dneva, <ia bi ne vrijnli pi-metiih zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih-Lekarn Trnkći'z.jr-jeve tvrd kp in pet, mi sicer: Na D u naj i Viktor pl. Trnkoczy, V., Hundst lurrnNt.rjiKse 113 (tudi k*mi<*na tovarna); dr. Oton pl. Trnkoczy. 111 , Radeckjrpi tz 7 iu Juliu« pl. Trnk6c2y, VIH , Jos^fNtfirlierst.rnsse HO. V Gradci (na Štajerskem) Vendelln pl. Trnkoczy.^ V Ljubljani Ubald pl. Trnkoczi. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da npo.la naveiietiu z-iravila >. prvo pnsUo ilo^l, <la nasl v tako le napravi: Lexitrna Ti*nk6ozy poleg rotovža v ]Li«al»liai>i.
Marijaeeljske kapljice
za lelodeo, katerim «e ima ii» tisoče ljudi zahvaliti z i zdravje, imajo i/vr-stHii vspeh nri vseh bo-1 znib v želodcu in so ne-l M;"sliivo sr'iUl,vo zoper inanka ije slasti pri jedi, slab želodec, urak, vetrove, koliko , žlatenino, bljuvanje glavobdl. krč v Želodcu, bitje srca, zaba-sanje, gliste, bolezni na vranioi, na jetrih In zoper Zlato žilo. Steklen i ca velja 20 kr , 1 tucat 2 prid., 5 tucatov satno 8 gld »varilo! Opozarjamo, da se tista istinite MARUACELJSKE kapljice dobivajo samo v b karni TRNK0CZY- ja, zraven rotovža na velikem trgo v
Ljubljaol.	ga precej vroita.
Planinski zeliščni sirup kranjski, za odrssie in otroke, ie tiujbnljSi zoi»-r kašelj, hrijmvost, vrutobol, jetikn, i'rsne in pljučne bolečine : 1 steklenica Stt kr , 1 tucat Sf ftl. Samo ta sirop »n 5tt kr je pravij
Krioistilne ^roglj ice,
ne smele t>i se v irjednem gospodinjatv« pogrešati in so so uže tisočkrat sijajno osve-dnČile pri zanašanji filov« škegu telesa, plavo 6iu, otrpnelih udih, skaženetn želodcu, (•trnih iti oolhtnih t.oleznib, v škatljah n 21 kr. ; judeii zavoj s 6 Skatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s poftto najmanj jodnn zavoj.
ZDRAVILA ZA ŽIVINO.
Cvet proti trganju
(CS-ioIit ,je odločno naj boljše zdravilo zoper protiu, ter revma-tizein, tr^ inje po udih bnločine v križi ter Živc.in, oteklino, otrp-nelo ude in kitu itd., malo ftasa če se rabi, 'J/ i»a mine popolnem tr- ]( ganj«, kar dokazuj« obilno zahval.Zahteva naj se samo »cvet zoper trgranio po dr. Mahću* z zraven 1	'
stoječim Ktiamenjem 1 steklenice ij0 kr , tueat 4 gld. 50 kr.
"Vil ČJ' ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni nravi cvet in
Istupa za živino.
Ta prav di)bra fitupa pn-iimna najbolje 1'ri vgiih bole/nlh kr<v, konj in (jruSiSuv, Konje varuje ta stupa trpanju po frevih , b •?.'. uvk, vBeh aaVeiUlvil> kufnih bolu/.ntl, k asi ja, plućnih in vratnih bolexnij trr ndpmTlja vite H istt». mdi v/ili-tuje kmij« dabe.e,
okrogle i idkrtiUH.
rf'vnf	kanb> Najboljfie mazilo za konje
VVLl A« 1VUIIJC. p0inaga pri piv tegu til, otekanji kolen, kopitnih boli-ziii, otrp-__naiiji v boku, kri« ■ itii. otekunji nojf fT m«liurjih na no |!" urah. izvijonji tiB •-l Cftuji HOiila,oprava si- flioi itd.,a kratka
__" r« vseh vriunjih
boleznin ln hibah. 8t«kleiiica z rabll-j iiim navodom vred ^ stane lo I (f'^-' 6 j sitikl z rabilnita '■jjj^ navodoai vred
samo 4 gld.
Kravo da|n »nnoiro dobrem« inVka.
EPff" Zamot.»»k z rahli nim navodom vreči velja 1- 50 kr . 5 zamotkov Mamo S gl.
Kvarilo ! Naši izdelki so pristni, zanesljivi in zajamčeni, če imajo ime Trnk<Jezy in waŠo varstvano znamko. Zoper ponarejanje Istih se sodnijski postopa.
Vsa ta našteta zdravila so saino oravu dobijo
v lekarni TRNKOGZY-ja v Ljubljani
zravea rotovža
in vsak dan h pušto razpošiljajo
1-12
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ.
Tiskarna Dolenc v TrHtu