AKTUALNA TEMA
Tesnejše sodelovanje
Sindikalne organizacije še zdaleč ne izkoriščajo vseh možnosti, ki jih imajo, da bi ob tesnejšem sodelovanju s sodišči združenega dela in z družbenimi pravobranilci samoupravljanja vplivale na izboljšanje samoupravnih razmer
Delavska enotnost
10. 7. 1976. - ST. 27 - L. XXXV. - CENA 3 DIN
Gl-AVNI UREDNIK: V°JKO ČERNELČ
ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN
Na pobudo sveta ZSJ je RS ZSS v sredo organiziral posvetovanje, ki so se ga udeležili sodniki sodišč združenega dela in družbeni pravobranilci samoupravljanja v Sloveniji. Na posvetovanju, ki ga je vodil sekretar RS ZSS za organizacijo Slavko Grčar, so v obširni razpravi ugotovili, da so sodišča združenega dela uspešno premagala začetne težave v svoji organiziranosti in delovanju in da dokaj uspešno uresničujejo
svojo vlogo. Podobno velja tudi glede dela in uveljavljanja družbenih pravobranilcev samoupravljanja.
Ob tako ugodnih ugotovitvah pa so na posvetu opozorili tudi na več problemov, ki jih bo še treba rešiti, da bi sodišča združenega dela in družbeni pravobranilci samoupravljanja povsod in vselej lahko delovah tako, kot od njih pričakujemo. V zvezi s tem so še zlasti kritično obravnavali odnos med sodišči
združenega dela, družbenimi pravobranilci samoupravljanja in sindikalnimi organizacijami. Ugotovili so, da se sodelovanje z občinskimi vodstvi sindikatov dobro razvija, povsem nezadovoljivo pa je sodelovanje z osnovnimi organizacijami sindikata. Le-teh skorajda ne najdemo med pobudniki za obravnavanje problematičnih vprašanj s področja uresničevanja samoupravljanja in zaščite delavcev, niti ne prihajajo s svo-
jimi stališči pred sodišča združenega dela v konkretnih zadevah. Na posvetu pa so navajali tudi primere, ko je predstavnik sindikata sicer prisostvoval obravnavi, vendar je bodisi molčal, bodisi povedal le svoje osebno mnenje.
Posvet so sklenili z ugotovitvijo, da je treba sindikalno organizacijo veliko bolj spodbuditi k sodelovanju s sodišči združenega dela in družbenimi pravobranilci samoupravljanja,


^ntviški kulturni teden je bil v znamenju praznovanja 100. obletnice rojstva Ivana Cankarja. V sorazmerno majhni '^Sl na Dolenjskem so se ves teden vrstile kulturne prire-so sodelovali tudi znani kulturni delavci Slovenije. Tako so gostovali člani slovenskega gledališča iz Ljubljane s predstavo Kralj na Betajnovi. Dramski umetniki iz Ljubljane sp izvedli tudi Cankarjev recital. Nastopili so harmonikarji iz Šentvida, pa pevski zbor Dušan Jereb iz Novega mestaj domača dramska skupina.V okviru kulturnega tedna so v Sent-^du odprli tudi nov otroški vrtec, odkrili spomenik Ivanu Can-terju in na zaključni prireditvi na taboru pevskih zborov so nastopdi 103 pevski zbori z več kot 3.300 pevci iz vse Slo-Venije pa tudi iz zamejstva. Na sklepni prireditvi je sprego-v°ril pokrovitelj letošnjega kulturnega tedna sekretar iz-wšnega komitga predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc. Po-^tek govora objavljamo na 3. strani.
SEJA SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE
Proti stari vsebini pod novim imenom
Beograd, 8. julija — Svet ZSJ je na današnji seji najprej obravnaval naloge sindikatov pri sprejemanju in uresničevanju planov razvoja za obdobje 1976 do 1980. Uvodni referat na to temo je imel podpredsednik sveta ZSJ Djuro Vekič.
X dolenjskih Toplicah se je minulo soboto ončal štiridnevni seminar za urednike tov;j-^•skih časopisov oziroma organizatorje obve-canja v organizacijah združenega dela Slo-V sodelovanju s centrom za družbeno lzobraževanje in sektorjem za obveščanje in Politično propagando pri republiškem svetu ^veze sindikatov Slovenije je seminar pripravila Delavska univerza „Tomo Brejc" iz rrartja. Slušateljem seminarja so o novih druž-enih odnosih, ki jih uveljavlja zakon o zdru-pnem delu, še posebej pa o obveščanju de-avcev v združenem delu spregovorili znani rtčbenopolitični delavci. Ta seminar ie bil
po svoji vsebini in namenu predvsem oblika družbenopolitičnega izobraževanja, na njem pa so se slušatelji seznanih tudi z nekaterimi oblikami novinarskega dela. Delo novinarjev pa je po svoji naravi delo predvsem družbenopolitično in je zato razumljivo, da je imel seminar težišče prav na tem delu. Na seminarju, o katerem bomo še pisali, so se udeleženci in organizatorji med drugim dogovorili, da bodo seminarji poslej družbenopolitični in strokovni obenem. Dogovorili so se še, da bodo s to izpopolnjeno obliko izobraževanja začeli takoj po poletnih počitnicah.
Člani sveta so prav tako razpravljali o kulturni in umetniški ustvarjalnosti delavcev. O tem je uvodoma spregovoril sekretar sveta ZSJ Bora Petkovški. Svet zveze sindikatov Jugoslavije pa je sejo sklenil s sprejemom zaključnega računa za leto 1975 in obravnavo še nekaterih fi-nančno-materialnih vprašanj.
Seje sveta ZSJ, ki jo je vodil predsednik Mika Špiljak, so se udeležili tudi številni gosti, med njimi predstavniki zveznega zavoda za plan, Gospodarske zbornice Jugoslavije in zveznega komiteja za energetiko.
Ko je povzemal razpravo ob prvi točki dnevnega reda, je podpredsednik sveta ZSJ Djuro Vekič še posebej poudaril naslednje najvažnejše dolgoročne naloge sindikatov:
-	pravočasen sprejem 33 s planom predvidenih družbenih dogovorov med republikami in pokrajinama. Pri tem se morajo sindikati še zlasti zavzemati, za enakopravno obravnavanje vseh argumentov, ki jih navajajo nosilci dogovarjanja in sporazumevanja.
-	angažiranje sindikatov pri sprejemanju vseh pomembnejših sistemskih zakonov,
-	boj za nadaljnje dograjevanje dohodkovnih odnosov in povezav na tej osnovi,
-	pospešeno delo pri usklajevanju sedanjih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o pridobivanju in razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke z vsebino osnutka zakona o združenem delu in zakonom o planiranju,
-	rast standarda v odvisnosti od gospodarske rasti
Na teh in še na drugih področjih se sindikati ne bodo mogli strinjati z rešitvami, ki bi pomenile vgrajevanje stare vsebine in preživelih odnosov pod novim imenom in v drugačni preobleki
M. JOVANOVIČ
IZJAVA SVETA ZSJ
Protest zaradi preštevanja
V imenu vseh delovnih ljudi v SFRJ Svet ZSJ izraža svojo polno podporo pravičnemu boju slovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji za uresničevanje njunih pravic, zagotovljenih z državno pogodbo. Zato najodločneje protestiramo zaradi sprejema zakonov, ki so v nasprotju z določili državne pogodbe in omogočajo preštevanje manjšin v Avstriji. S sprejemom teh odločitev se ustvarjajo osnove, da se podaljša, okrepi in poostri pritisk na narodnostne manjšine v Avstriji, omejujejo se njihove pravice in svoboda nemotenega izražanja in uresničevanja nacionalnih občutkov, pravic in svoboščin. To je popuščanje nacionalno-šovi-nističnim silam, ki s svojimi pojmovanji in politiko spominjajo na tiste mračne sile, ki so v ne tako davni preteklosti povzročile okrutne zločine nad vsemi demokratičnimi silami in ljudmi v Evropi.
Sprejem teh zakonov je tudi v nasprotju s sklepi helsinške konference, za katerih uresničevanje so zainteresirani vsi delovni ljudje našega kontinenta, ki se dobro zavedajo, da samo ob sodelovanju v miru lahko dosežejo tudi uresničevanje svojih interesov.
Svet ZSJ sodi, da je odnos do reševanja vprašanja manjšin v Avstriji sestavni del odnosa do nadaljnjega razvoja demokracije v Avstriji, ki je predpostavka za obstoj in delovanje avstrijskega delavskega in s tem tudi sindikalnega gibanja. Vprašanje odnosa do manjšin pa je tudi vprašanje odnosado razvoja dobrih sosedskih odnosov in sodelovanja Jugoslavije in Avstrije, za kar so življenjsko zainteresirani delovni ljudje obeh držav in kar sta poudarih tudi izjavi sveta ZSJ in avstrijske zveze sindikatov o potrebi spoštovanja določil avstrijske državne pogodbe.
Svet ZSJ je prepričan, da bodo taka stališča delovnih ljudi Jugoslavije naletela na razumevanje avstrijskih sindikatov, zlasti še, ker lahko nacionalne manjšine v razmerah, ko uveljavljajo svoje polne pravice, odigrajo pomembno vlogo pri zbliževanju delovnih ljudi, narodov in dežel.
Marsikje dvojna
posojila
STRAN 5
■-m

KAJ SMO STORILI..
ODGOVORNOST POD LUPO
Pri merjenju utripa sedanjega političnega trenutka se zdi pomembno, da razprave o osnutku zakona o združenem delu vse bolj zapuščajo „visoke vode“ in temu primemo postajajo bolj konkretne ter na nek način bolj oprijemljive, življenjske, bližje ljudem.
Nekaj podobnega smo na primer opazili na nedavni seji statutarne komisije RS ZSS, ki je vzela v podrobnejši pretres samo tiste člene v osnutku zakona o združenem delu, katerim bi lahko rekli „sindikalni“. Da ne bo nesporazuma: kakor je očitno, da si načrtovanega delovanja „male ustave “ sploh ne moremo predstavljati brez sindikata - seveda ne na papirju, temveč ..tistega v resnici" - je pa v zakonskem osnutku nekaj členov, ki naravnost govore o konkretni vlogi sindikata; in če od koga, torej od sindikata pričakujemo, da bo prispeval morebitne izboljšave.
Več jih je. Seveda bo kasnejše vrednotenje pokazalo, ali gre res za izboljšave ali ne. Ta čas bi radi opozorili na dokaj utemeljeno mnenje, da je v osnutku zakona o združenem delu vse premalo rečenega o opredeljevanju odgovornosti in kasneje o tem, kakšne kazni čakajo vse tiste, ki se ne nameravajo vesti odgovorno do sprejetih obveznosti. Morda bo kdo ugovarjal, da naša trditev ni resnična. Res, za razmere in odnose v TOZD bi lahko rekli, da so dokaj opredeljene, od tam naprej pa vse bolj uhajajo iz rok.
Prav poseben primer so po našem mnenju sankcije v primeru kršitev družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. Osnutek zakona o združenem delu ve povedati le o ..družbenopolitični odgovornosti". V zvezi s tem smo slišali celo vprašanja: kaj to sploh je? No, saj vsi vemo, kaj je in kaj naj bi bila družbenopolitična odgovornost, vendar je dejstvo, da smo pri nas to družbeno šibo, ki bi sicer lahko bila zelo učinkovita in vzgojna, uporabljali predvsem v teoriji in le poredko v praksi. Nekateri celo pravijo, da zaostrovanje pri obravnavanju kršiteljev družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov sploh ne pride v poštev. Po tem mnenju naj bi samo pretirano strašili bodoče podpisnike, ki zaradi tega dogovorov in sporazumov sploh ne bodo več podpisovali v pričakovanem številu.
Tako teoretiziranje je sicer lahko zanimivo, vendar... V sindikatih dobiva opazne poudarke mnenje, da bi morali biti družbeni dogovori in samoupravni sporazumi po vrednosti -mislimo predvsem na opredelitev sankcij — izenačeni s splošnimi akti. Z drugimi besedami to pomeni, da bi „saboterske “ podpisnike obravnavali tako, kot da teže kršijo svojo delovno obveznost. Obrazložitve za tak pristop ni težko najti: navsezadnje gre tudi v teh primerih za kratenje osnovnih samoupravnih pravic delavcev.
Res, od sindikata pa bo prav gotovo odvisno, kako bomo sankcije uveljavljali, če jih bo zapisano več ali pa manj.
_______________	IGO TRATNIK
r\
Za namensko uporabo
Nadzorni odbori delajo bolje, kot so včasih, vendar je še vse preveč primerov nenamenske porabe sindikalne članarine
Kot smo že poročali, so sev Domu sindikatov v Ljubljani sestali predsedniki občinskih sindikalnih nadzornih odborov, da bi obravnavali statutarno vlogo teh organov in izmenjali izkušnje o problematiki njihovega delovanja. Posvetovanje je vodil sekretar RS ZSS za organizacijo Slavko Grčar, medtem ko je uvodne misli v razpravo posredovala Olga Bručan, inštruktor za finančno materialno poslovanje pri RS ZSS. Svoje ugotovitve je oprla predvsem na najbolj značilne pojave iz dela in prakse nadzornih odborov v osnovnih organizacijah sindikata
S statutarnim dogovorom o organiziranosti in delovanju sindikatov in Zveze sindikatov v SR Sloveniji je natančno opredeljeno delo nadzornih odborov od osnovne organizacije do republike. Vsak nadzorni odbor mora tekoče nadzorovati upravljanje premoženja in finančno materialno poslovanje, najmanj enkrat letno pa o svojih ugotovitvah - odvisno od tega, na kakšni stopnji je organiziran -poročati članstvu osnovne organizacije, občinskim odborom in svetom zveze sindikatov oziroma republiškim odborom in svetu zveze sindikatov Slovenije.
Vse osnovne organizacije sindikata obdržijo za lastne potrebe 40 % zbrane članarine. Tak delež članarine v večjih osnovnih organizacijah popolnoma zadostuje za kritje izdatkov osnovne organizacije sindikata, medtem ko manjšim osnovnim organizacijam ob enotni delitvi članarine ponavadi zmanjkuje sredstev. Zato pri občinskih organih sindikatov in zveze sindikatov obstaa poseben sklad za solidarnostno financiranje aktivnosti osnovnih sindikalnih organizacij.
Naj ne bo odveč povedati, da so sredstva sindikalne članarine v osnovni organizaciji namenjena za plačevanje naročnine za Delavsko enotnost, ki jo na račun osnovne organizacije prejemajo vsi sindikalni aktivisti, za izobraževanje, za začasno materialno pomoč članom v izrednih primerih in še za druge, natančno določene izdatke v zvezi s sindikalno dejavnostjo.
Pregled uporabe sindikalne članarine v osnovnih organizacijah kaže, da se sredstva uporabljajo veliko bolj namensko kot pred leti, da pa vendarle marsikje še niso izkoreninili stare prakse, za katero je značilno, da so se skozi sindikalni „di-nar“ pretekala tudi druga sredstva in se osnovne organizacije obremenjujejo z delom, ki sodi v pristojnost drugih organov oziroma služb v delovnih organizacijah. Mislimo predvsem na izdatke za različne pomoči in za sprejeme upokojencev, za različne športne, kulturne prireditve in proslave oziroma financiranje letovanj nekaterih delavcev in podobno.
Kaj vse to pomeni? Predvsem to, da marsikje še niso dojeli statutarne vloge sindikata in da jim pri tem s svojo strpnostjo, razumevanjem ali kakorkoli že rečemo, pomagajo tudi sindikalni nadzorni odbori. To seveda ne pomeni, da bi sindikati nasprotovali izdatkom za pogostitve upokojencev, za športne in druge prireditve, za preventivna letovanja delavcev in podobno, le sredstva za te namene, če so v delovni organizaciji na voljo, naj bodo porab-
ljena prek blagajne delovne organizacije, pri čemer imamo osnovne organizacije pravico in dolžnost predlagati tako namene kot merila za porabo sredstev. Drugače povedano: ni mogoče iti mirno mimo tega, da so odgovorne službe in organi v delovni organizaciji, ki imajo redno zaposlene delavce, otresajo odgovornosti za pravilno in smotrno porabo neka-terih sredstev.
Če bi bilo več sodelovanja med sindikalnimi nadzornimi odbori in med organi delavske kontrole, bi bilo nedvomno manj primerov, kakršne omenjamo. Tako sodelovanje bi dalo več poguma članom nadzornih odborov, da dosledno opravljajo svojo dolžnost, opozarjajo na nenamensko porabo sredstev in druge slabosti.
O delu, problemih in nalogah sindikalnih nadzornih od-horov bi seveda lahko zapisali še marsikaj, vendar nam prostor tega ne dopušča. Zato naj le še opozorimo ne enega od sklepov, sprejetih na posvetovanju predsednikov občinskih sindikalnih nadzornih odborov. Dogovorili so se, da se bodo v občinah sestali s predsedniki nadzornih odborov v osnovnih organizacijah, jih opozorili na statutarna določila in na napake ter pomanjkljivosti v delu, obenem pa izmenjali izkušnje in poglede.
M. G.
USTANOVLJENA POSEBNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ZA LESARSTVO
Osnova načrtnosti
RO SINDIKATA DELAVCEV STANOVANJSKE IN KOMUNALNE DEJAVNOSTI SLOVENIJE______________
Temeljite ocene delovanja
Hkrati z razpravo o osnutku zakona o združenem delu naj poteka tudi obravnava osnutka družbenega plana razvoja Slovenije za srednjeročno obdobje
Ob koncu minulega tedna se je sestal republiški odbor Sindikata delavcev stanovanjske in komunalne dejavnosti Slovenije. V ospredju razprave so bila vprašanja v zvezi z osnutkom družbenega plana razvoja Slovenije za obdobje od 1976. do 1980. leta, sklepi posvetov o samoupravnem družbenem planiranju in ocena javne razprave o osnutku zakona o združenem delu v OZD stanovanjskega in komunalnega gospodarstva.
V razpravi o osnutku družbenega plana razvoja Slovenije za prihodnje srednjeročno obdobje so delegati poudarili, da gre za izredno pomemben dokument, ki začrtuje naš nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj.
Republiški odbor je že pred plenarno sejo zadolžil delegate, da v svojih občinskih organizacijah pripravijo temeljite razprave, pri čemer naj bi veljala glavna pozornost področju stanovanjskega gospodarstva in urejanju prostora ter varstvu okolja. Zaradi kratkega roka v vseh organizacijah združenega dela stanovanjskega in komunalnega gospodarstva niso mogli organizirati razprav o osnutku srednjeročnega plana razvoja republike. Povsod tam, kjer so pripravili razpravo, pa so temeljito „pretresli“ vso proble-
matiko in izoblikovali več teht-nih pripomb.
Tudi zaključki s posvetov o samoupravnem družbenem planiranju, ki jih je republiški odbor organiziral v mesecu maju v Ljubljani, Mariboru in Postojni, so pokazali precejšnjo pripravljenost CZ D stanovanj-
skega in komunalnega gospodarstva, pa tudi občinskih odborov sindikata delavcev teh dejavnosti, da pri izdelavi planskih dokumentov opozorijo zlasti na tiste nujne naloge, ki jih bo treba čimprej uresničiti v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu.	L V.
Po daljših prizadevanjih, v katerih je tvorno sodeloval tudi RO sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije, je bila minuli teden v Ljubljani ustanovna skupščina posebne izobraževalne skupnosti lesarstva, sedme v vrsti posebnih izobraževalnih skupnosti, ki jih ustanavljajo posamezne gospodarske panoge. Iniciativni odbor je za skupščino xuqi	pripravil poleg normativnih
nrihodnip	^k1t0V tudi 0sn0ve dolgoročnega
pnnuunje	delovanja programa izobraževal-
ne skupnosti lesarstva v SR Slo-veniji, ki jih je skupščina sprejela. Med najpomembnejšimi nalogami bo vsekakor priprava pogojev za preobrazbo srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje kadrov za lesarstvo (izdelava nomenklature poklicev, načrti potreb po kadrih, organizacija centrov za usmerjeno izobraževanje in izobraževal-
nih centrov v organizacijah združenega dela itd.).
Za predsednika skupščine izobraževalne skupnosti je bil izvoljen Vlado Plahuta, pomočnik direktorja „Marles“ Maribor, za predsednika izvršnega odbora Jadranko Žnidaršič, vodja kadrovske službe „Novo-les“ Novo mesto, za tajnika pa Lojze Leb, svetovalec v poslovnem združenju LES.
T. B.
IZ REPUBLIŠ', KIH ODBOROV
SINDIKAT DELAVCEV ^ PROMETU IN ZVEZAH ^ VENIJE: Izvršni odbor je obr^ naval osnutek družbenega razvoja SR Slovenije od 1976 ^ 1980 ter problematiko v žele* ruškem gospodarstvu Sloveni) Ocenil je tudi rezultate sernin^ jev za sindikalne aktiviste na ™e du in v Radencih.
SINDIKAT DELAVCEV STINSTVA IN TURIZMA SVf VENIJE: Poleg razprave o ^ benem načrtu razvoja Sloveni)8 so na seji izvršnega odbora r3* pravIj ali tudi o zasnovah prog13 ma posebne izobraževalne skup nosti za vzgojo delavcev gos®11 skih in turističnih pokli^ Zbrali so se tudi nekdanji fUI1' cionaiji združenja strokov"8 organizacije natakarjev in kub3" jev Slovenije ter se dogovorili** srečanje vseh članov ob 45. ov letnici obstoja te organizacije-
SINDIKAT DELAVCEV KOVINSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE: Komisija za samouprav"0 sporazumevanje je obravnav3*, samoupravni sporazum o deli*'1 dohodka in sredstev za oseb"8 dohodke v črni in barvasti inb" striji.
SINDIKAT OBRTNIH D£; LAVCEV SLOVENIJE: IzvB"1 odbor je obravnaval osnut"11 družbenega razvoja SRS. Se P" sebej so spregovorili o načr*11 razvoja malega gospodarstva v naši republiki. Pripravljajo sej0 RO, na kateri bodo spregovof"1 o razvoju panoge, poteku jav"e razprave o osnutku zakona 0 združenem delu in o povez"' vanju malega gospodarstva.
SINDIKAT DELAVCEV TRGOVINE SLOVENIJE: org3’ nizirali so dve problemski konft renči v Mercatorju in v Enion Govorili so tudi o osnutku dri" benega plana razvoja in še pos" bej ocenili dosedanja prizade vanja temeljnih organizacij zdr" ženega dela v trgovini in proces" povezovanja in planiranja zmol Ijivosti. Komisija za samouprav no sporazumevanje pa je obrav navala samoupravni sporazum 0 delitvi dohodka in sredstev z3 osebne dohodke v trgovinski" delovnih organizacijah.
SINDIKAT DELAVCEV LESNE INDUSTRIJE IN GOk DARSTVA SLOVENIJE: Im8"
so dva posveta o razporejanj0 dohodka v Ljubljani. O tem 50 se pogovarjali tudi sindikalni delavci v Mariboru, 29. junija p3 80 ustanovili posebno izobraževal no skupnost za lesno industrij0-
IZ OBČINSKIH ORGANIZACIJ
PLENARNA SEJA RO SINDIKATA DELAVCEV V PROMETU IN ZVEZAH
ODDIH IN KULTURA
Sedanje zmogljivosti za rekreacijo in oddih delavcev niso dovolj izkoriščene • Kulturna akcija se mora odraziti v praksi
Delegati republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije so na seji odbora razpravljali o skrbi za človeka v procesu gospodarjenja in dela v tej panogi slovenskega gospodarstva. Gotovo ni naključje, da so največ pozornosti posvetili prav oddihu in rekreaciji. Pripravili so pomembno analizo o tem, kakšne so razmere in kako je treba reševati vprašanja s tega področja.
Ena najpomembnejših ugotovitev je gotovo, da imamo v naši republiki in v tej dejavnosti še posebej precej manj zmogljivosti za rekreacijo, kot pa jih potrebujemo, vendar je po drugi strani tudi res, da še te niso
NOVO MESTO
Delovni načrt in program izobraževanja pred dnevi ustanovljenega kluba samoupravljavcev, ki vključuje več kot 18.000 delavcev, izhajata iz dejanskih potreb družbenopolitičnega življenja novomeške občine. Seveda bodo program po vsebini in številu ur prilagajali željam in potrebam organizacij združenega dela in drugih temeljnih samoupravnih organizacij v občini.
V tem izobraževalnem letu bodo
prek kluba samoupravljavcev org3"
zirali več seminarjev za samoup*3 Ijavce, za člane delavske konti0 ’ za izobraževanje delegatov v benopoli Učnih skupnostih *n samoupravnih interesnih skup" stih, za člane izvršnih odborov ^ poverjenike v osnovnih organi"3^ j ah sindikata, za vodstva krajev" skupnosti, za informatorje v teIIieJ. nih in drugih organizacijah "d*0 . nega dela ter seminarje o vlogi i"P I ložaju poslovodnih organov v I ženem delu. Pri klubu samoup*3 Ijavcev bo poslej delovala tudi
povsem izkoriščene. Ne znamo se organizirati in dogovarjati! To pomeni, da bi delovne organizacije morale med seboj izmenjavati svoje zmogljivosti, predvsem pa skrbeti, da bi neposrednim proizvajalcem omogočile letovanje. Nekateri se pri tem izgovarjajo na sindikalno listo, toda kje v tem dokumentu piše, da morajo vsi delavci dobiti enak regres za dopust Marsikje so diferencirali višino regresa in dali večji regres tistim, ki so nujno potrebni oddiha in ki si ga tudi sami ne morejo privoščiti. In kjer so tako ravnali, so tudi rezultati boljši.
K celoviti skrbi za človeka seveda
sodi tudi kulturno življenje. Delegati RO Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije se tega zavedajo, saj so dali vso podporo delovanju kul-turnoumetniških društev in vključevanju kar največjega števila v njihovo dejavnost. Tako je eden od delegatov dejal: „Če smo že sprejeli stališče za izvajanje kulturne akcije, moramo to akcijo tudi izpeljati, kajti resnica je, da šele v zadnjem času spoznavamo, kako tudi amatersko kulturno delo, čeprav se nam zdi včasih nepomembno, vendarle bogati človeka in ga usposablja, da laže dojema tudi zahtevnejše izrazne oblike kulturnega delovanja." M. H.
NAJ OSTANE MED NAMI
Ondan se je Emil Šuštar, sekretar RO sindikata delavcev lesno-predelovalne industrije in gozdarstva Slovenije „težko naježil": ,Deset sej smo imeli v zadnjem času in samo na eno je prišel novinar Delavske enotnosti. Je tak odnos v redu? Sprašujem se, zakaj...“
.. Zakaj je sploh prišel na tisto sejo? “ ga je pre-strigel ..dobronameren" glas od strani, nakar zaradi hudega smeha Šuštarjevih nadaljnjih komentarjev nekaj časa ni bilo slišati...
činska politična šola za nepos proizvajalce in mladince, ki prevzemali samoupravne in
red"8
bod«
diug8
naloge. Skupaj načrtujejo za to zono več kot tri tisoč ur pieJaVT in drugih oblik izobraževanja- ^ veda bodo morali za to uspos? tudi ustrezen predavateljski akh družbeno izobraževanje v občim-Poleg izobraževanja bo klub om gočal delavcem izmenjavo sa"’ upravnih izkušenj, omogočil bo 8 . tovalno in drugo strokovno p° samoupravljavcem in njihovim °^_ nom pri uresničevanju ustavne bine samoupravljanja in pri
tivnem urejanju samoupravnih nosov, delovnih razmerij, tehnik1 ^ lovanja samoupravnih organov podobnem. S pomočjo občins sveta zveze sindikatov pa bodo dili tudi klubsko knjižnico s s ^ upravno zakonodajo, dokom" , cijo pa v sodelovanju z INDOK ^ trom, ki so jo v Novem mestu novili pred nedavnim.	{
Na letošnjem sedmem šentviškem kulturnem tednu je govoril njegov POKROVITELJ STANE DOLANC
KULTURA POSTAJA LAST DELOVNIH UUDI
kultura se mora razvijati kot neločljivi sestavni del celovite revolucio-r'arne preobrazbe naše družbe,« je poudaril Stane Dolanc
zaključni prireditvi_sed-kulturnega tedna v Šent-ti uv,Pri Stični je več kot 20 Vo°j:'rn obiskovalcem sprego-ted Pokrovitelj kulturnega . na, sekretar izvršnega komi-j^Predsedstva CK ZKJ, Stane
Najprej je čestital vsem Ropajočim in še posebej P°“valil organizatorje, ki si ^jno in zavzeto prizadevajo vse večjo popularizacijo slo-UiH- korovske pesmi. Ta . s pomočjo šentviškega kul-jj rneSa tedna dobiva veljavo, ki unP6, Pa naJ 8re za narodno, metno ali borbeno pesem.
" Vaš letošnji tabor pevskih orov pa	še	poseben
Pomen, ker se vključuje v pro-„av° stoletnice rojstva Ivana jrankarja, je dejal tovariš 0*anc in nato poudaril:
naš dolg še ni
v CELOTI PORAVNAN
~~ Upamo, da je njegovi želji doščeno. V „Beli krizantemi" arn je razodel, kako rad bi •del svoje ime na enem samem ankem lističu nove kulture — Ozantemc — ki jo bo pobral iz lata prerojeni narod. In lahko . u znova povemo, da njegovo r1® ni napisano samo v naši ..Ur'> temveč tudi v naši revo-C1P- Ko je naš narod postajal
k0"Tbi,nlaPTTdtjUnat;
’ Jc drlo na bojnih zastavah ath brigad tudi njegovo ime. Naš dolg do Cankarja in nje-s°vega izročila pa še ni porav-an- Njegovo izročilo uresniču-jemo vsak dan s tem, ko repimo temelje samoupravne, tužbe in uresničujemo vizijo svoboditve človeka, katere •harniški predhodnik in glasnik J® bil prav on.
r ,^ajkrž lahko ob današnji priselitvi upravičeno poudarim, aa je kultura slehernega naroda Pr®dvsem kultura vsakega člo-®ka tega naroda; kultura ni mo v sprejemanju najrazlič-®jsih oblik kulturnih vrednot, arveč predvsem v ustvarjanju d vrednot in prav zborovska P®sem je ena tistih oblik kultur-e§a ustvarjanja, ki lahko ajarne največ ljudi tako v Slo-®niji kot tudi v Jugoslaviji. °rovska pesem mora postati 23 UsPosabljanje ljudi na Področju našega glasbenega živ-Jenja, prav 'tako pa se ob tej
dejavnosti razvijajo ustvarjalne sposobnosti posameznikov in tistih, ki jim pravimo animatorji kulturnega življenja.
Kultura se mora razvijati kot neločljivi sestavni del celovite revolucionarne preobrazbe naše družbe, njen razvoj mora biti bistven sestavni del našega boja za osvoboditev dela, delavskega razreda in človekove osebnosti. Naši napori, ko spodbujamo vse ustvarjalne sposobnosti posameznika in družbe na področju kulturne ustvarjalnosti in kulturnega udejstvovanja, so neločljiv sestavni del naših prizadevanj, da uresničimo zgodovinsko vizijo socialistične, samoupravne družbe, ki nam odpira perspektive vse bolj humanih odnosov in vse svobodnejših oblik človeškega življenja in bogatitve človekove osebnosti.
Toda ko govorimo o viziji, ne mislimo samo na našo daljnjo prihodnost, temveč govorimo o prihodnosti, ki se je že začela. Uresničevanje načel ustave SFRJ namreč že predstavlja nov revolucionarni korak k ustvarjanju novega, v svetu še neuresničenega položaja umetnosti in kulture v družbi. Kultura resnično postaja del celotnega združenega dela in življenja naših ljudi.
SVOBODA USTVARJANJA NI LE FRAZA
Tako tesne vezi med kulturo in vso družbo ustvarjamo zato, ker smo globoko prepričani, da resničnega socialističnega samoupravljanja ne more biti brez osvoboditve vseh ustvarjalnih sil tako na področju materialne proizvodnje kot tudi na področju kulturnega in delovnega ustvarjanja. Za nas komuniste svoboda ustvarjanja ni prazno politično geslo, temveč organska, razredna in humanistična komponenta naše revolucije. Ta revolucija pa pravzaprav ne pomeni v bistvu nič drugega, kakor v določenih zgodovinskih okvirih postopno zoževanje meja človekovega „carstva nujnosti" in razširjanje meja njegove svobodne družbene aktivnosti.
Kb imamo pred očmi, kaj sploh želimo doseči s pevsko kulttrro in s kulturo nasploh, moramo priznati, da nas na tem
področju čaka še mnogo več spodbude, načrtne gojitve in razširjanja potreb po kulturnih dobrinah, po kulturnem ustvarjanju in poustvarjanju. Tega ne delamo le zaradi tega, da bi bil vsak med nami kar najbolj kulturno izobražen, pač pa tudi zato, ker so kulturna izobraženost, razgledanost in ustvarjalnost pogoji za boljše delo vsakogar in vseh. Kultura je torej tudi eden bistvenih pogojev za harmonično, srečno osebnost, za večjo produktivnost dela in večjo samoupravljavsko učinkovitost vsakega posameznika. Kulturno ustvarjanje in poustvarjanje morata biti zato vtkana v vsa naša prizadevanja. Vendar bi bili v zmoti, če bi menili, da je tole aktivistična parola. Dvig kulturne ravni delovnih ljudi in naša težnja, da postanejo umetniške in kulturne dobrine njihova last, v bistvu ni nič drugega kot oblika boja za odpravo stoletnega prekletstva delitve na umsko in fizično delo, za človekovo popolno osvoboditev. Te misli ne potrjujemo šele danes; ta misel je bila z najrazličnejšimi dejanji vtkana v vso slovensko zgodovino od kmečkih puntov do taborskih gibanj pa vse tja do narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije, ki je bila največje kulturno dejanje osveščenih množic pod vodstvom Komunistične partije Slovenije in Jugoslavije.
KULTURNA USTVARJALNOST VEZ MED NARODI
Hkrati z bojem za uveljavitev in razvoj nacionalnih kultur moramo vselej imeti pred očmi še drugo komponento, to je delež kulturne ustvarjalnosti pri zbliževanju narodov in narodnosti za bratstvo in enotnost. Naša revolucija je uveljavila narode, obenem pa uveljavila tudi tiste komponente nacionalnega življenja, ki en narod nagleje povezuje z drugimi narodi. Tovariš Tito je poudaril, da „ .. . ne potrebujemo zgolj integracije materialnih dobrin, temveč tudi duhovno integracijo naših narodov." Vsi moramo biti pri vseh v vsakem pogledu bolj prisotni. Tako si bomo tudi bolj blizu, bolj neločljivi in močnejši. Tisto delo, ki ločuje naše narode, tudi ne
more imeti etičnih vrednot, saj je navzkriž s politiko bratstva in povezanosti oziroma s burna-, nizmom; prav umetniško delo pa vselej nosi v sebi humano sporočilo.
Ustvarjanje ozračja večje ustvarjalnosti in dviganje zavesti na osnovi kulturnega ustvarjanja in poustvarjanja je pomembno še zaradi nečesa: ker je v svobodni samoupravni socialistični Jugoslaviji delavec gospodar sredstev, ki jih ustvarja, in s tem tudi nosilec odločitev, za kakšne potrebe bo
tudi spreminjajo m težijo k vedno višjemu in boljšemu, obenem pa so proti vsemu, kar ni resnična kulturna izpoved, kar odpira vrata kiču. rnalo-meščanščini, razočaranju nad življenjem, razkroju, vulgarni komercializaciji, potrošniški miselnosti. So torej proti vsemu, kar jim spodbija vero in zaupanje v življenje in delo, v delovnega človeka, v njegov nenehni boj za napredek, njegove pravice in dolžnosti, v prijateljstvo med vsemi ljudmi in narodi dobre volje.
dajal ta sredstva, tedaj je za nadaljnjo rast slovenske in jugoslovanske kulture nadvse pomembno vprašanje, koliko svojega presežnega dela bodo delavci namenili kulturnim potrebam.
Danes že lahko rečemo, da delovni ljudje kulturno življenje ne le spremljajo in uporabljajo, temveč tudi razvijajo ter opravljajo svobodno menjavo dela. S tem postajajo ustvarjalci kulturnih dobrin, ki jih po potrebi
Ne bi bilo res, če bi zanikal, da se s takšnimi negativnimi pojavi srečujemo tudi v kulturnem ustvarjanju in poustvarjanju v slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Toda kritika slabega ne more priti zgolj iz forumov zveze komunistov ali socialistične zveze; proti slabostim se tudi ne moremo boriti samo posamezniki. Najmočnejša kritika obstoječih slabosti, kjerkoli se že pojavljajo, in kakršnakoli je že nji-
hova narava, mora priti od ljudi, širokih osveščenih množic. Pri tem ne mislim zgolj na kritiko v besedi; mislim na dejanja, ki ljudi osveščajo in zadovoljujejo njihovo nenehno poželjenje po lepšem, višjem in boljšem."
LE SAMOUPRAVNO DOGOVARJANJE
V nadaljevanju svojega govora je tovariš Dolanc spregovoril o sedanjem trenutku v Sloveniji in v Jugoslaviji. Poudaril je, da smo sredi intenzivnega družbenopolitičnega prizadevanja za uveljavljanje korenitih družbenih sprememb, ki smo si jih zastavili s sprejetjem nove ustave in 7t zakonom o združenem delu. Še močneje mora priti do veljave samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje; postati mora edina pot, po kateri bomo razreševali tudi določena protislovja in nesporazume, in to brez odvečnega vmešavanja države ali njenega arbitriranja.
Tovariš Dolanc je spregovoril tudi o zelo pomembnem dogodku minulih dni, to je o uskladitvi družbenega načrta razvoja SFRJ za obdobje 1976 do 1980.
„Plan določa in močno razširja tudi materialne okvire, možnosti in spodbude za nadaljnjo krepitev in razvijanje socialističnih produkcijskih odnosov, ki temeljijo na samoupravljanju. In drugič," je poudaril tovariš Dolanc, „zelo pomembno je, da je bil omenjeni dogovor sklenjen sorazmerno hitro v široki demokratični proceduri usklajevanja pogledov in interesov in je s tem potrdil življenjsko moč našega samoupravnega delegatskega sistema."
Ob koncu svojega govora je tovariš Dolanc spregovoril še o pripravah na peto konferenco voditeljev neuvrščenih držav, ki bo avgusta v Colombu.
„Prepričani smo, da bo peta konferenca v Colombu pomenila potrditev moči in solidarnosti ter enotnosti neuvrščenih držav v bistven Dr vprašanjih mednarodnega razvoja. Pričakujemo, da bo dala nov prispevek k napredku mednarodnega sodelovanja, krepitvi svobode in neodvisnosti narodov, krepitvi miru in varnosti in graditvi ne le enakopravnih političnih in ekonomskih odnosov v svetu, temveč tudi nove mednarodne ureditve."
Vsak dan je kaj novega
Slavko Perger smo pravzaprav zmo-ko je v krogu svojih tovarišev na ° črnskem sindikalnem svetu v Ma~ r??ru Praznovala rojstni dan. Okrogla ^letnica je bila. Tudi nekaj tednov je ^ tega, to zares ni pomembno, saj je avka sama dejala, da zanjo oblet-,lc?’ čeprav okrogla, ne pomeni ni-akrSnega preokreta ali pretresa in da j lej ne bo prav nič drugače. Kot ružbenopolitična delavka bo delala tako aktivno kot doslej. Pravzaprav pa moramo Slavko Per-Šer najprej predstaviti. Trenutno je Podpredsednica občinskega sindi-alnega sveta Maribor. Mimo tega je U(li tajnik iniciativnega odbora za ustanovitev kluba samoupravljavcev v Mariboru, delegat družbenopolitič-rieSa zbora Skupščine občine Maribor, Predsednica skupščine sklada za grad-
njo šo l in vrtcev v Mariboru, predsednica komisije za prošnje in pritožbe ___Še bi lahko naštevali, saj je
kar nekam sramežljivo povedala, da ima trenutno 16 funkcij in pribila, da je to odločno preveč.
Seveda nas je zanimalo, kako zmore opravljati toliko funkcij, saj za tako delo je delavnik prav gotovo prekratek.
„Res je dan kratek, čeprav po navadi delam od 5. zjutraj do 11. ure zvečer ali pa še dlje. Še sreča, da smo v družini vsi bolj ali manj aktivni in da drug drugega razumemo. Pri delu doma si pač pomagamo tako, da danes opravi stvar eden, jutri pa drugi.“
Slavka je doma iz Trbovelj in prav tako kot njeni starši, je bila že pred vojno aktivna borka za delavske pravice. Med vojno pa je postala članica
SKOJ in odšla v partizane. V Maribor je prišla 1948 in bila dlje šef urada načelnika UJV Maribor.
„0 funkcionarjih in o številnih funkcijah, ki jih nekateri imajo, bi se dalo veliko govoriti. Mislim pa, da ima to, da nekdo opravlja veliko funkcij, svoje dobre in še več slabih strani. Iz lastne prakse vem, da večino funkcij laže opravljam, ker sem pač na tekočem tudi na drugih področjih. Tako imam bolj celovit pogled na problematiko, pa naj bo to gospodarska, družbenopolitična ali kulturna. Je pa seveda druga „plat medalje": če imaš veliko funkcij, niti na vse sestanke ne utegneš, kaj šele, da bi bil povsod enako aktiven. Problem pri meni in verjetno še pri marsikom je dejstvo, da zelo težko rečem ne. Čeprav natančno vem, da bi morda res učin-
kovito lahko opravljala le štiri do pet funkcij. “
Že dve leti je Slavka upokojena in pravzaprav proti pričakovanju prav od takrat dalje dela še več.
,Ko začneš delati v družbenopolitičnih organizacijah, pravzaprav ne moreš nehati. Delaš pač. Vsak dan je nekaj novega, zanimivega. Vsak problem te na novo pritegne. Razmišljaš, bereš, in se vsak dan na novo učiš. Rada delam in ne mislim še izpreči, dokler bo le šlo, pa če pride tudi še kaka okrogla obletnica, kot je prišla. Bo pač tudi odšla mimo."
Se to smo morda pozabili povedati, da je Slavka deset let pred upokojitvijo z izrednim študijem končala pravno fakulteto. In to poleg svojega obsežnega družbenega dela. To pa tudi nekaj pove o njej.	AA
iz albuma
sindikalnih delavtev
DE
10. julija 1976
stran
po sledeh dogovarjanja

tltllll
KOMUNISTI GOZDNEGA GOSPODARSTVA BREŽICE SO SE ZAVZELI ZA UKINITEV TEMELJNIH ORGANIZACIJ V GOZDNIH OBRATIH NJIHOVE OZD
*-
*
*
I
S
*
*
S
j
i
%
\
Posredujemo odgovor
IllSSii
ililllllliii


I
5
Nadaljujemo z objavo vprašanj, ki so jih zastavljali razlagalcem osnutka zakona o združenem delu nekateri udeleženci dosedanjih posvetov o osnutku zakona o združenem delu. Žal odgovori niso avtorizirani, vendar sodimo, da bodo v pomoč pri razčiščevanju vprašanj. Bralce, osnovne sindikalne organizacije in druge pa vabimo, da nam pošljejo svoja vprašanja o osnutku zakona ali o posameznih določilih, mi pa si bomo prizadevali poiskati tiste, ki bodo lahko nanje čimbolj celovito odgovarjali.
VPRAŠANJE:
Kako bomo obravnavali vprašanje skupnega vlaganja v elektrogospodarske objekte? To vprašanje je zanimivo predvsem s stališča vloženih sredstev in njihovega vračanja ob upoštevanju revalorizacije.
Na vprašanje je odgovoril Vlado Klemenčič, član izvršnega s\eta skupščine SR Slovenije:
V osnutku zakona o združenem delu ni posebnega napotila, da bi morali drugače re-
ševati skupne naložbe v elektrogospodarstvu kot doslej. Zakon dopušča le možnost, da se skupne naložbe tudi revalorizirajo, vendar pa ne govori o obveznosti. Torej osnutek zakona ne onemogoča rešitev, ki smo jih doslej uporabljali na teh in drugih področjih glede združevanja sredstev in vračanja.
Kar zadeva cene, pa si v naši republiki prizadevamo, da bi uveljavih samoupravne interesne skupnosti in da bi le-te dobile pristojnost za določanje cen. S tem bi omo-gočili, da bodo cene določene v taki višini, da ne bo izgub ob koncu leta. Pokrivanje izgube ob koncu leta je mnogo zahtevnejša naloga, kot če vnaprej planiramo realno ceno. Združevanje sredstev za pokrivanje izgub pomeni operacijo, ki v praksi ni bila najbolj ugodno sprejeta!
Uveljaviti moramo načelo svobodne menjave dela, vendar s popravki v merilih določanja stroškov, obhkovanja prihodka in dohodka pri izvajalcih in uporabnikih v samoupravni interesni skupnosti.
V Celju so pred nekaj meseci končno uresničih projekt, o katerem so se pogovarjali več let. Vse zdravstvene organizacije — celjsko bolnišnico, regionalni zdravstveni dom in celjske lekarne — so povezali v Združene zdravstvene zavode z željo, da rešijo nakopičene probleme tako na samoupravnem kot strokovnem področju. Takšna organiziranost pa je v svoji začetni fazi šele razprla številne vrzeli, ki jih, kot kaže, ne bodo mogli preprosto zapolniti, saj iz konfrontacije pogledov in mnenj ne najdejo skupnega jezika ne med seboj, še manj pa v odnosih z gospodarstvom.
Zastaviti so si morali vprašanje, aH ustanovljene temeljne organizacije v zdravstvenem domu in v celjski bolnišnici resnično pomenijo samoupravno organiziranje na način, ki najbolj ustreza in v največji meri koristi zavarovancem, ali pa gre v tem primeru za razhajanje med samoupravnim odločanjem delavcev v zdravstvu in funkcionalnim organiziranjem zdravstvenega procesa, torej team-skega zdravstvenega dela, ki mora biti nedeljiva celota sicer različnih, vendar med seboj tesno odvisnih dejavnosti.
Prav v teh razgovorih, kako organizirati zdravstveno varstvo na celjskem območju, se je za okroglo mizo pokazalo, da so bili začetni dvomi v vsemogočnost sestavljenih zdravstvenih zavodov upravičeni. Še vedno je na eni strani bolnišnica, ki zagovarja svoje, na drugi pa zdravst\eni dom, kjer menijo, da so že našli končno rešitev za najboljše funkcioniranje v sedmih temeljnih organizacijah na terenu in v funkcionalno organiziranem zdravstvenem delu v mestu. Povezovanje v skupne temeljne orga-nizarije v Celju pa tako eni kot drugi radikalno zavračajo, in obenem poudarjajo, da jih mora
voditi aspekt funkcionalnega organiziranja zdravstvenega varstva.
Zdi se, da prav ta funkcionalnost, to pomeni prizadevanje po uspešnem zdravstvenem varstvu, v celjskem zdravstvu zbledi zlasti ob dvojem. Ob tem, koliko temeljnih organizacij potrebujejo in ali bi bilo samoupravno dobro, da jih imajo, ter ob finančnih vprašanjih, ki se iz leta v leto ostreje zastavljajo. Zlasti slednja so vzrok, pogosto upravičen, za nezadovoljstvo med zdravstvenimi delavci, ki seveda zahtevajo enakopraven materialni in družbeni položaj v svobodni menjavi dela z gospodarstvom, saj lahko s podatki dokažejo, da za njim krepko zaostajajo.
Vendar vzrokov za neurejeno financiranje zdravstva na celjskem območju ne smemo iskati samo v skopo odmerjeni masi sredstev, ampak tudi v spletu nerešenih vprašanj, ki se že leta kopičijo, so se pa v današnjem trenutku še posebej zaostrila. Dotrajane kapacitete, ki zahtevajo visoka vlaganja, zanemarjeno osnovno zdravstveno varstvo, malomaren odnos zdravstvenih delavcev do dela, dolge čakalne dobe, neracionalna poraba materiala in slabe storitve - to je le nekaj očitkov, ki najbolj skelijo.
Celje samo je v širokem sklopu zdravstvenega varstva, z ustanovami širšega regijskega pomena, še toliko bolj v neugodnem položaju, ker delegati v okviru svobodne menjave dela ne zastopajo enotnih interesov v občinskih zdravstvenih skupnostih. Tu se križajo regijski in občinski interesi, med njimi pa obstaja kratek stik, ki seveda škoduje celjskim zavarovancem zlasti na področju osnovnega zdravstvenega varstva, v obrat-
nih ambulantah. Tako, denimo, v štorski železarni, tri tisočim zaposlenim le en zdravnik nekaj ur na dan nudi zdravstveno varstvo.
Kaj pomeni neurejeno osnovno zdravstveno varstvo za vsako, zlasti pa tako veliko občino, kot je Celje s skoraj
30.000	zaposlenimi in 90.000 zavarovanimi osebami, vemo. Pomeni, da imajo maloštevilni zdravniki le nekaj minut časa za vsakega pacienta, ki ure in ure brez dela čaka v čakalnici, potem pa ga še odpravijo z napotnico v drugo zdravstveno ustanovo.
Ob številnih nakopičenih problemih ni čudno, da regionalna zdravstvena skupnost v Celju daje visoka sredstva za zdravljenje pacientov zunaj svojega območja. Gre za sredstva, s katerimi bi v štirih letih skorajda lahko zgradili novo bolnišnico. Ta odliv pa jih še toliko bolj bremeni, ker po njihovem mnenju v republiki nismo zadovoljivo rešili vzajemnosti in solidarnosti in zdravstvenega varstva v enotni rizični skupnosti.
Vendar v republiki mislijo drugače. Predsednik republiške zdravstvene skupnosti dr. Srečko Koren je za okroglo mizo v Celju poudaril, da programiranja zdravstvenega varstva na območju Slovenije ni mogoče prepustiti ozkim strokovnim službam, temveč ga je treba načrtovati skupaj z združenim delom, s tistimi, ki zdravstvo potrebujejo in zanj dajejo denar. Ni soglašal s „to večno željo“ po enotni rizični skupnosti v republiki. Če naj delavec vpliva na oblikovanje sredstev — in to osnutek zakona o združenem delu terja — potem mora tudi odločati v občinski rizični skupnosti.
JANEZ SEVER
Čudno se sliši,
res pa je
V teh dneh, ko tolikanj razpravljamo o osnutku zakona o združene^1 delu in skušamo njegove zahteve uveljaviti v lastni samoupravni praksi' se je na sestanku zbora komunistov brežiškega Gozdnega gospodi' stva, pred dnevi v Sevnici, zgodilo nekaj, o čemer bi bilo treba resn° razmjsliti in čimprej kaj postoriti.

OKROGLA MIZA V CELJU
Kdo bo kaj v celjskem zdravstvu
Kako priti do svobodne menjave dela — Kje je začetek in kje konec samoupravne organiziranosti zdravstva v Celju
Začnimo od začetka.
Zbori delavcev v delovni organizaciji Gozdnega gospodarstva Brežice in kmetje — lastniki gozdov na področju brežiškega gozdno-gospodar-skega območja, ki zajema devet občin, so pred poldrugim letom oblikovali dosedanjo samoupravo in organizacijske oblike gospodarjenja z družbenimi in zasebnimi gozdovi.
Doslej so imeli šest temeljnih organizacij v gozdarstvu (v Brežicah, Kostanjevici, Mokronogu, Radečah, Senovem in v Sevnici), v njihovi delovni organizaciji pa so še temeljne organizacije transporta in mehanizacije v Brežicah, predelave lesa „Žaga“ v Sevnici, hortikulture plantaž in gradnje v Brežicah, prodajalna gradbenega materiala in kuriva v Brežicah in TOZD za gozdarsko kooperacijo, ki deluje zgolj na papirju, odnose s kmeti - lastniki gozdov pa uravnavajo po starem. Delovna skupnost skupnih služb že doslej ni delovala kot temeljna organizacija.
Tako so se torej organizirali v začetku minulega leta. Takrat še niso vedeli, da jim bo žaga v Sevnici „pokasirala“ skoraj ves dohodek (več kot 300 milijonov starih dinarjev so temeljne organizacije plačale za njeno izgubo) in vsi so bili in so še prizadeti.
ZAKAJ SO SE ODLOČILI ZA SPREMEMBO
Zdaj pravijo, da so takrat, pred poldrugim letom, preveč na hitro oblikovali temeljne organizacije (ustanovili so celo temeljno organizacijo v kateri je te dni le osem delavcev) in ta naglica naj bi onemogočila trezno presojo. Kaj kmalu pa so ugotovili, da bo treba ,,stvari spremeniti" in na predlog direktorja so ustanovili komisijo, ki je preučila njihovo samoupravno organiziranost in je v svoj predlog zapisala:
,,Poseben položaj gozdarstva v 8. GGO (relativni nizki sečni etat v družbenih gozdovih, od te8a pretežno manj akumulativni listavci, v sečnem etatu listavcev polovica prostomin-.skega lesa, v zasebnih gozdovih pa nizke lesne zaloge, izredna drobna lastniška posest in nizka blagovna proizvodnja) močno vpliva na vsakoletna nihanja glede višine realizacije — ustvarjenega dohodka po posameznih sedanjih TOZD gozdarstva. Posledica tega je vsakoletno medsebojno dogovaijanje med temeljnimi organizacijami glede medsebojnega samoupravnega dogovarjanja. Sedanja organiziranost naših temeljnih organizacij iz navedenih razlogov terja veliko več administrativnega, knjigovodskega, finančnega dela in seveda tudi več stroškov celomega poslovanja. Enake so razmere tudi na področju samouprave. Številni naši strokovni kadri v gozdarstvu so vse preveč obremenjeni z navedenimi problemi, saj vodstva sedanjih številnih temeljnih organizacij gozdarstva porabijo več kot polovico svojega delovnega časa za urejanje teh problemov. Ekonomska moč gozdarstva na našem območju in seveda tudi v vseh naših šestih temeljnih organizacijah gozdarstva je v primerjavi z drugimi gozdnimi gospodarstvi in z njihovimi temelj-
nimi organizacijami na najnižji stopnji (tako pričajo analize, ki jih je izdelalo Poslovno združenje gozdno gospodarskih organizacij Slovenije). Temu primemo so tudi nizki osebni dohodki vseh zaposlenih pri GG Brežice. Obrat za gozdarsko kooperacijo zaposluje le dva delavca: vodjo obrata ter eno administrativno moč. Izhajajoč iz stališča, da mora biti OGK organiziran kot vsaka druga TOZD, to je s potrebnimi strokovnimi kadri in z močnimi osnovnimi sredstvi, današnja oblika OGK nikakor ne ustreza potrebam in intencijam, ki jih postavlja republiški akcijski program v zvezi s samoupravnim organiziranjem združenega dela v gozdarstvu. Za področje celotne Slovenije je ugotovljeno, da obstaja prevelika razdrobljenost TOZD gozdarstva za družbeni sektor, ki razbija tehno-ekonomsko celoto. Vse navedene ugotovitve in ocene za naše brežiško gozdno gospodarsko območje kažejo, da je treba spremeniti našo sedanjo organiziranost.
Zato so naredili predlog bodoče poslovne in samoupravne organiziranosti, po katerem naj bi pri njih obstajala le ena temeljna organizacija za gozdarstvo (za družbeni sektor) in en OGK (za zasebni sektor).
Obenem naj bi ostali kot temeljni organizaciji TOZD hortikulture, plantaže in gradnje ter predelovalnica lesa „Zaga“ v Sevnici.
V bodoče naj bi torej imeli v delovni organizaciji gozdnega gospodarstva štiri temeljne organizacije. Delavci v gozdarski dejavnosti, ki delajo in žive v devetih občinah, pa bi v eni temeljni organizaciji oblikovali in delili dohodek in skrbeli za preudarno porabo tega dohodka v občinah in v samoupravnih interesnih skupnostih.
NI ČASA ZA ODLAŠANJE
Pred dnevi je komisija za zasnovo nove samoupravne organiziranosti predložila svoj predlog zboru komunistov gozdnega gospodarstva.
Na ta njihov sestanek je prišel tudi inž. Ivan Kukovec, sekretar RS ZSS za samoupravljanje, ki jim je skušal pomagati pri iskanju kar najboljše rešitve in jim je med drugim svetoval, naj najprej kar najbolj skrbno preučijo dosedanjo samoupravno prakso, ugotovijo, kaj je v njej dobrega ali slabega, potlej pa naj se samoupravno organizirajo tako, da bi lahko delavci odločilno vplivali na proizvodnjo in na vse dohodkovne odnose od delovnega mesta pa tja do najvišjih družbenopolitičnih skupnosti, skratka povsod tam, kamor potuje njihov denar.
Toda komunisti gozdnega go spodarstva Brežice so vztrajali:
„Ni časa za odlašanje, so rekli, „takoj se moramo dogovoriti in politično verificirati obstoječi predlog".
In so ga verificirali. Po šest-urni razpravi so glasovali in za predlog so bili skoraj vsi komu nisti, proti je bil le en glas, vzdržali pa so se trije.
IN KAJ SEDAJ?
Ko bomo v prihodnjih dneh v partiji in v sindikatih ocenje-
vali dobre in slabe strani teg® sestanka, ne bomo mogli min10 naslednjih ugotovitev:
Šlo je za zelo pome!
_____ _____ _ ji _ * ‘M _ Z
j___________ r_____rnbC0 ’
samoupravno odločitev. O flje! j bo resda dokončno sp reg0' vorilo šele delavstvo, ljudje 12 temeljnih organizacij združb' nega dela, kot tudi kmetje-laSt' nila gozdov, vendar bi moral, partija že zdaj dobro vedeti,^! ! hoče.
Na sestanek so komunisti p0' šli s težnjo po reorganizaciji, P° hitrih organizacijskih spre' membah, ki naj bi čimprej pfl' nesle obilo sadov. Njihovo gps ° — ni časa za odlašanje — t0*1 \ kanj utemeljeno in razumljh0' pa ni upoštevalo predvsem vse; ga tistega, kar so njihovi delavd že doslej imeli v samouprav^1 praksi.
Ni namreč možno iskati [ hod iz težav (ki res niso maji1' ne) v ukinjanju temeljnih org3' nizacij. Bo zaradi tega kaj sd skupnega dohodka? Bodo ^ voljo tega kaj bolje gospodaril' in poslovali (še zlasti to velja 'J „Žago“ v Sevnici)? Bo imel de' lavec kaj večjo veljavo pri odi0' Čanju o uporabi njihoveg3 dinaija, ki ga je ustvaril na svO' jem delovnem mestu, obratu i11 v temeljni organizaciji. V skup' no blagajno ene same temelj116 organizacije bo prišlo prav tol! ko dinarjev, kot so jih prigosp0' darili v dosedanjih temeljni!1 organizacijah, če bodo tako g°' spodarili in poslovali, kot so doslej.
In še:
Komunisti, predvsem še tisti’ ki delamo v sindikatih, se zbiramo, da bi oblikovali stališča a3 našo akcijo. Če se lotimo am0; uprave, potem moramo najpreJ vedeti, kaj je v njej dobrega al' slabega in kaj sploh želimo 113 tem področju doseči. Brez takšne podrobne analize ni možu0 o ničemer odločati, čeprav se nam tako zelo mudi in čepraV smo pred dobrim letom dni ustanovili preveč temeljni!1 organizacij.
Naj povem samo primer, ki zgovorno priča, kakšne nevšečnosti lahko povzročimo s taksnimi odločitvami:
Občinski komite ZK Trebnje se je z vso svojo družbenopob" tično veljavo zavzel za pril3' goditev sedanje samouprave ^ Gozdnem gospodarstvu Brežic j določilom osnutka zakona 0 združenem delu, vendar je prod takšni enostranski ukinitvi dosedanjih temeljnih organizacij-Nekatera druga občinska par' tijska vodstva pa kot kaže podpirajo predlog komisije. V takih razmerah prav zares ni prijetno odločati, kako se bomo delavd samoupravno organizirali.
Komunistom v GG Brežice ne kaže odrekati, da so dobf° mislili, ko so se odločili za reorganizacijo; vendar sami prizna; vajo, da bi bilo bolj prav, če bi o teh zadevah najprej temelji)0 ■ spregovorili delavci v temeljnih organizacijah in se združevali j po svojih potrebah; ta pot pa je’ kot so rekli, predolga.
Zdaj je, kar je, komunisti so ! sklenili, kar so pač sklenili, začela se bo razprava v v temeljnih organizacijah združenega dela, odločali bodo delavci-Upamo pa, da bodo tudi komunisti do tedaj, ko se b do delavci morali odločiti, spoznali,v čem je njihovo poslanstvo.
JANEZ VOLJČ
rav v teh dneh tečejo intenzivne razprave (j	organizacijah združenega dela in v
j^gih samoupravnih okoljih o osnutku za-r na 0 združenem delu, o samoupravnih spo-umih o temeljih plana in o osnutku družbe-I97ft ^ana razv0Ja SR Slovenije za obdobje dole ^80. V javni razpravi so tudi planski del Urnenti temeljnih organizacij združenega obrf ? c^el0vri'h organizacij za srednjeročno jjj °°je, ocene samoupravne organiziranosti razmer ter analize o gospodarjenju. je bi moralo biti in marsikje tako tudi 0s Vendar ponekod ločujejo javno razpravo o utku zakona o združenem delu od raz-,Ve o-planskih dokumentih, s čimer gredo lm.° dogovora družbenopolitičnih organi-Q,cij> ki so predlagale celovito javno razpravo ®tr pomembnih dokumentih. ekretarja RS ZSS za ekonomsko politiko ne,eza Tršana smo zaprosili, da odgovori na -]aJ vprašanj, ki zadevajo javno razpravo o H anskih dokumentih in probleme v procesu jjzbenega planiranja.
dr m' ^ usmerjanje nadaljnjega razvoja naše , užbe in predvsem gospodarstva prinašata za-,°n o družbenem planiranju in osnutek za-°na o združenem delu svež veter. Gre seveda
PO STARIH IN NOVIH KOLESNICAH
di za spopad s sedanjo miselnostjo o vlogi in P^uienu planiranja, za spopad z vsem, kar se , daljuje od take družbene vsebine planiranja, °t je zapisana v ustavi in v različnih kon-°rfsnih dokumentih. Kateri problemi se ka-eJo v javni razpravi?
v	Vehko problemov bi lahko omenil
govoru na to vprašanje, a ne gre za našte-nJe> Pač pa za ugotovitev, da vsi odkloni, aPačni pristopi v javni razpravi, pomisleki in 're izhajajo v bistvu iz nepoznavanja določil akona o družbenem planiranju. Ali je potreb-0 posebej opozarjati na to, da moramo adaljnji razvoj načrtovati tako s socialnega, konomskega kot prostorskega aspekta? Ce-rav temu nihče ne oporeka, pa v praksi ven-ane ravnamo drugače. Tako smo v marsika-erem okolju še daleč od tega, da bi resnično veljavljali vsa ustavna in sprejeta zakonska °ločila o družbenoekonomskem položaju dedcev v združenem delu. Sedanji temeljni ve^^i dokumenti namreč še vedno vse pre-c »»bolehajo" na planiranju tehnologije, in-^stlcij, količin To je značilnost starega, samoupravnega planiranja. Novi sistem plavanja bi moral v mnogo večji meri izhajati iz Neposrednih interesov delavcev v združenem elu, uveljavljati dohodek kot družbeno kate-?°riJO in odpravljati zapiranje vase in v ozke ®rese posameznih okolij.
Nekateri menijo, da bo že samo uresničenje zakona o ozdruženem delu odpravilo edanje pomanjkljivosti v planiranju. Sam ne kislim tako, kajti vse dokumente, ki so v javni azpravi, je potrebno jemati celovito in v med-e d oj ni odvisnosti.
DE: Lahko to svoje mnenje nekoliko bolj
osvetlite?
d- Tršan: Po mojem mnenju gre predvsem a nerazumevanje vsebine zakona o družbe-_em planiranju in osnutka zakona o združe-delu. Osnutek zakona o združenem delu °ramo razumeti predvsem v tem smislu, da _0rajo postati delavci nosilci nove vsebine Pran nanj a. Mala ustava namreč zagotavlja vse Pogoje za to, da bodo cilji planskih dokumentov resnično odražali interese samo-Pravno organizirane družbe in da bomo te p9o in interese uresničevali po samoupravni
GOSPODARJENJE in planiranje
DE; Ali so sedanje ocene o razvojnih mož-°stih v temeljnih organizacijah in delovnih rganizacijah takšne, kot bi morale biti?
L Tršan: Če ocena ni celovita in če ne ob-c Vnava vseh vprašanj dela in življenja delav-Jv» ne smemo biti zadovoljni. Predvsem pa m"1 proti takšnim rešitvam, ko pripravijo ceno o delovanju samoupravnih organov, s 0raa še delegatskih odnosov in prikažejo go-P j arjenje s številkami, ki nekomu veliko po-jg0, Nrarsikomu pa le malo. Hočem reči, da J samoupravljanje tudi učinkovito gospodar-fi' ’. učinkovito planiranje itd. Če te filozo-Je ni in če je ne bomo bolj uveljavili v praksi Pri vsakdanjem delu, se bomo ponovno sre-vali z mnogimi starimi problemi. Še to: po-
vsem jasno nam mora biti, kaj je združeno delo. Če v določeni fazi družbene reprodukcije ni dohodkovne povezave, to ni združeno delo. Na to še posebej opozarjam, kar v javni razpravi o planskih dokumentih in v planiranju sploh posvečamo temu premalo pozornosti.
DE: Pogosto ponavljamo zahtevo, da se mora delavec videti v planu svoje temeljne ali delovne organizacije.
J. Tršan: Da, tako bi moralo biti in za to se moramo v sindikatih dosledno zavzemati. Najpomembnejše izhodišče našega družbenoekonomskega sistema in ekonomske politike je, da izhaja iz neposrednih interesov delavcev. Zato tudi stalno poudarjamo, da je sedanja javna razprava najprimernejši trenutek, da delavci ocenijo svoje dosedanje gospodarjenje »in rezultate ter na tej osnovi realno programirajo bodoči razvoj. To je prva faza. Slediti ji mora druga faza — združevanje dela in sredstev za uresničitev začrtanih nalog in ciljev.
PROTI ZAPLOTNIŠTVU
DE: Ali bi torej lahko rekli, da je z novim sistemom planiranja odklenjcalo zaplotništvu v našem gospodarstvu?
J. Tršan: Tega je pri nas še mnogo in zdi se mi, da se v naših političnih akcijah lotevamo razreševanja teh vprašanj vse premalo učinkovito in da ne najdemo vselej pravih rešitev za preprečevanje takih pojavov.
Če uveljavljamo dohodkovne povezave in izhajamo iz resničnih interesov delavcev v združenem delu, če torej planiramo, kot je to zapisano v ustavi in kongresnih dokumentih, ne bi smeli več govoriti o zapiranju v ozka okolja. Kaže pa, da smo še daleč od tega, da bi dojeli in uveljavili novo vsebino družbenega planiranja. Del krivde za to, če lahko tako rečem, nosijo tudi sindikalne organizacije.
Naš sektor je že pred 8. kongresom ZSS opozarjal, da posvečamo v delovanju sindikalnih organizacij premalo pozornosti družbenemu planiranju Kljub večkratnim opozorilom lahko rečem, da šele sedaj lahko ugotavljamo spremembe v miselnosti in da postaja družbeno planiranje pomembna vsebina sindikalne dejavnosti. Danes republiški odbori že izoblikujejo celovita politična stališča in opredelitve do nadaljnjega razvoja svojih panog in razvoja združenega dela v celoti.
DE: Čemu bi morali v nadaljnjem posvetiti največ pozornosti?
J. Tršan: V sindikatih sprejemamo osnovni koncept sedanjega plana, vendar pa dodajamo, da moramo v razvoju našega gospodarstva in družbe in zato tudi v planih bolj poudariti razvoj družbenoekonomskih odnosov, hitrejše dograjevanje zmogljivosti za proizvodnjo hrane, učinkovitejše vključevanje gospodarstva v mednarodno delitev dela in večje izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti. Seveda pa ne gre le za planiranje, temveč tudi za uresničevanje sprejetih dogovorov in planov. Pri tem pa bodo imele sindikalne organizacije zelo odgovorne in pomembne naloge.M. HORVAT
AKCIJA VPISOVANJA JAVNEGA POSOJILA ZA CESTE
MARSIKJE
DVOJNA
POSOJILA
V nekaterih občinah so občani pristali, da bodo zbrali več, kot bi po republiškem ključu — Presežek bodo porabili za obnovo in gradnjo občinskih cest — Za ta namen naj bi v Ravnah in Zagorju zbrali prav toliko kot za republiške ceste
V________________/
Akcija podpisovanja javnega posojila za ceste je v polnem razmahu. Zavoljo tega večina podatkov, ki smo jih dobili pred zaključkom redakcije minulo sredo, že takrat ni veljala več: predvsem zato, ker dobiva republiška skupnost za ceste iz občin bolj ali manj zastarele podatke. Pa vendarle zapišimo: do minule srede so občani vpisali dobrih 80 odstotkov predvidene vsote, ki naj bi jo v Sloveniji zbrali kot javno posojilo za ceste; v dvanajstih občinah so zbrali celo več kot predvideni znesek; po višini zbranega posojila še vedno prednjačijo v Grosupljem, kjer so zbrali dobro tretjino več sredstev, kot bi jih naj; ker pa so se v nekaterih občinah odločili, da bodo zbirali tudi posojilo za občinske ceste, bo kajpak grosupeljski rekord v prekoračitvi posojila nekajkrat presežen. Na tekočem traku se vrste rekordi posameznikov v višini vpisanega posojila, zneski, ki presegajo 10 tisoč dinarjev, niso nobena redkost več; na vrhu lestvice pa je vsekakor znesek, ki ga je vplačal upokojenec iz Kranja: 100 tisoč dinarjev.
VPIS
V POLNEM TEKU
Razgovori in pa zadnji podatki republiške skupnosti za ceste so dokazali, da praktično nikjer ne spijo, kjer pa akcija teče počasneje, imajo za to bolj ali manj tehtne vzroke. Medtem ko so ob koncu minulega tedna še v dvanajstih občinah vpisali manj kot polovico predvidenega posojila, so bile minulo sredo pod polovico samo 4 občine. Izola, Ravne na Koroškem, Nova Gorica in Hrastnik. V ljubljanskih občinah, kjer so bili organizatorji akcije sprva deležni javne kritike, so že skorajda pri koncu, v občini Ljub-Ijana-Center pa so predvideni znesek že dosegli.
Za vse občine, kjer teče akcija počasneje, pa velja ocena, ki jo je dal mariborski občinski štab, potrdil pa republiški: poročila o poteku akcije pritekajo v štabe počasneje, kot akcija sama teče. Tako nam pravzaprav ne preostane drugega, kot da organizatorje akcije tudi v počasnejših občinah pohvalimo, namesto da jih grajamo.
„ZASPANI“
ORGANIZATORJI
Najbolj samokritično so potek akcije ocenili na Ravnah in v Hrastniku. V Hrastniku, kjer so do minule srede zbrali nekaj manj kot polovico predvidene vsote, nam je tajnik občinskega štaba za vpis posojila za ceste Bojan Kravs povedal, da so najbolj zatajile ..vodstvene strukture" v velikih podjetjih. Hkrati z njimi pa kajpak tudi družbenopolitične organizacije v njih, kajti kako bi sicer bilo mogoče, da so v Steklarni, ki je po šte-
vilu zaposlenih največja delovna organizacija v občini, do minule srede zbrali le 22 odstotkov posojila, v rudniku pa komaj 30 odstotkov? Medtem so v majhnih delovnih organizacijah že zbrali znatno več, kot bi mo- . rali: v prodajalni Petrola 40 odstotkov več, v Glasbeni šoli 57 odstotkov. Ljudski knjižnici 34 odstotkov.
. Na Ravnah so po z adnjih podatkih, ki smo jih lahko dobili, daleč zadaj, saj so zbrali komaj 17 odstotkov predvidene vsote posojila. Zakaj tako, nam je pojasnil Ivan Pungartnik, sekretar občinskega sindikalnega sveta: „Občinski štab je bil ustanovljen kasno," je dejal, „zavoljo tega se je tudi akcija sama začela kasneje kot drugje. Poleg tega so se v nekaterih OZD, med njimi je bila tudi železarna, odločili, da bodo posojilo zavoljo drugih obveznosti vpisovali šele v septembru. Vendar so družbenopolitične organizacije uspele prepričati samoupravna vodstva, da so kot glavni vpisni dan določili 16. julij."
Kaj je pri tem napravil sindikat? Po Pungartnikovih besedah občinski svet dovolj, vendar so nekoliko ..zadremali" v osnovnih organizacijah. Sicer pa so se v občini dogovorili, da bodo namesto predvidenih 14 milijonov din zbrali 20 milijonov posojila.
Zanimivo je, da so se na pozen začetek akcije oziroma na zamudo pri oblikovanju občinskega štaba sklicevali v vseh anketiranih občinah — tudi v Novi Gorici. Tam so nam zatrdili, da akcija teče, da so glede poteka v štabu in na sindikatih optimistično razpoloženi, saj so bili v zamudi zavoljo odstranjevanja posledic nedavnega potresa na tem področju. Doslej so v Novi Gorici zbrali nekaj več kot 30 odstotkov predvidene vsote posojila.
S poznim začetkom vpisa posojila so se opravičevali tudi v Piranu, kjer so do 7. julija komajda presegli polovico predvidenega posojila. Zelo uspešni so bili v tej občini v manjših delovnih organizacijah, kjer so večinoma že zbrali predvideno vsoto. V Drogi so vpisali več kot 70 odstotkov posojila, občinski odstotek pa znižuje Splošna plovba. Razumljivo: veliko zaposlenih je na moiju.
V Dravogradu, ki je bil še v minulem tednu na seznamu občin, kjer niso zbrali več kot polovico vsote, so v zadnjih dneh pohiteli in do minule srede zbrali 60 odstotkov predvidenega posojila ali 1,86 milijona dinarjev.
ZA OBČINSKE CESTE
Kljub temu, da so bili v Velenju še ob koncu minulega tedna na dnu lestvice občin po dotlej zbranem posojilu, so do 5. julija že zbrali 56 odstotkov
predvidenega posojila. V občini so se dogovorili, da bo glavni vpisni dan 15. julija. Kaže pa, da bodo v tej občini zbrali glede na ,,obveznost" daleč največje posojilo. Občinski štab se je dogovoril, da si bo s politično akcijo, ki že uspešno teče, prizadeval podvojiti zbrana sredstva, predvidena po republiškem ključu.
„V Velenju se namreč s programom gradnje cest, kot gaje predlagala skupnost za ceste, nismo strinjali," nam je povedal Janez Pukl, sekretar občinskega sindikalnega sveta. ,.Cestna povezava Velenja z drugimi kraji, zlasti pa z magistralnimi prometnicami, se namreč po republiškem programu gradnje cest ne bi prav nič izboljšala. Zavoljo tega smo sklenili predlagati občanom, naj bi zbrali 48 milijonov din namesto predvidenih 24, presežek pa bi porabili za sofinanciranje gradnje ceste od Velenja do bodoče avto ceste.
Tudi v Zagorju in v Mariboru, zadnjih dveh občinah od tistih, ki po dosedanjih podatkih niso kdove kako hitro vpisovale posojilo, so se odločili, da bodo skušali zbrati več, kot naj bi po republiškem ključu.
Franc Božič, predsednik občinskega štaba za izvedbo akcije v Zagorju, nam je povedal, da so doslej zbrali že 70 odstotkov predvidenega posojila. Ker pa so se v občini dogovorili, da bodo občani vpisovali najmanj 60 odstotkov poprečnega neto osebnega dohodka letošnjih prvih štirih mesecev, računajo, da bodo že zbrali 12,4 milijona dinarjev ali skoraj enkrat toliko, kot naj bi po republiškem ključu.
,.Presežek bomo porabili za sofinanciranje gradnje občinskih cest in cest v krajevnih skupnostih. Najbolj pa nam je potrebna nova cesta med rudniško separacijo in avtobusno postajo", je pogovor z nami zaključil Franc Božič.
V mariborskem občinskem štabu za vodenje akcije nam sicer niso hoteli povedati vsote, ki so si jo zastavili kot cilj, povedali pa so, daje že predvidena višina posojila dobrih 106 milijonov dinarjev precej visoka. Doslej so uspeli zbrati 68,8 milijona din ali dobrih 67 odstotkov. Ker pa nekatera podjetja ne pošiljajo sproti podatkov, ampak čakajo na zaključek akcije, v mariborskem štabu trdijo, da so občani v resnici vpisali precej večji znesek posojila, kot kažejo uradni podatki.
Občin, kjer je vpis posojila izrazito nizek, razen novogoriške in ravenske ni več; vpisovanje posojila je torej v polnem teku, ponekod pa so si, kot smo ugotovili, zastavili še dodatni cilj. Občani naj bi posodili sredstva tudi za obnovo ali gradnjo občinskih cest.
B. RUGELJ
DE
dogodki in odmevi
10. julija 1976
stran
Dosežki, ki spodbujajo
Že nekaj časa skorajda ni obravnave pomembnejše družbenopolitične tematike, ne da bi posebej ocenili tudi razmere, ki prevladujejo na tem področju v kmetijstvu in na vasi. Lahko trdimo, da je takšno usmeritev spodbudila predvsem 2. seja konference ZK Slovenije s svojimi stališči in sklepi, katerih uresničevanje bo ocenilo predsedstvo CK ZKS. bh tej konferenci namreč nismo samo
jasno opredelili najvažnejših smeri družbenopolitične akcije članov zveze komunistov, temveč smo hkrati spodbudili tudi oblikovanje dolgoročnejšega razvoja kmetijstva in urejevanje nekaterih pomembnih sistemskih vprašanj za krepitev materialne podlage dela, urejanje dohodkovnih odnosov in za razvijanje samoupravne organiziranosti ter najširših družbenoekonomskih odnosov.
Vse to je nedvomno pripomoglo k temu, da smo skoraj na vseh področjih kmetijstva dosegli zlasti v obdobju od leta 1971 do 1973 precejšnje uspehe, čeprav se je ekonomski položaj kmetijskih proizvajalcev kljub intervencijam države v zadnjem času poslabšal zaradi razmer na svetovnem trgu. Vendar lahko ugotavljamo, da so bile temeljne zasnove agrarne politike za obdobje 1971—75 uresničene in da lahko na podlagi dosedanjih dosežkov upra-
vičeno pričakujemo v prihodnjih petih letih nov napredek na tem za družbo izredno pomembnem in hkrati občutljivem področju. Ures-ničili smo tildi tako imenovani zakonodajni program, saj smo sprejeli zakone o združevanju kmetov, o kmetijskih zemljiščih, o dedovanju, o starostnem zavarovanju, o gozdovih in drugo, sprejet pa je bil tudi medrepubliški dogovor o
razvoju kmetijstva. Očitno pa je, da se bomo morali še naprej temeljito	posvečati uveljav-
ljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in gospodarskemu položaju kmetijskih delovnih	organizacij, zdru-
ževanj u kmetov in njihovemu povezovanju z delovnimi organizacijami, združevanju organizacij združenega dela v kmetijstvu in vsem drugim oblikam samoupravne organiziranosti.
Dosežki seveda nujno zahtevajo, da predvsem na podlagi ustave in kongresnih ter drugih dokumentov odločno načenjamo nova vprašanja. Pri tem gre predvsem za neprestano izenačevanje	družbenoeko-
nomskega položaja kmetov z delavci v združenem delu, za nadaljnjo krepitev njihovega samoupravnega	družbenoeko-
nomskega, materialnega in socialnega položaja, za hitrejšo rast kmetijske proizvodnje in za
reševanje številnih drugih vprašanj.
Zavedati se namreč moramo, da je med najvažnejšimi razvojnimi nalogami tudi povečanje proizvodnje hrane za domače potrebe in za izb'Ijšanje plačilne bilance. To bomo lahko zagotpvili predvsem s povečanjem produktivnosti in z manjšimi stroški, s čimer bi lahko edino zavrli naraščanje cen in hkrati tudi izboljšali kakovost prehrane ljudi. Vse to pa je možno uresničiti predvsem s temeljitimi spremembami, pri čemer je zagotovo najpomembnejše združevanje individualnega dela ter doslej vse preveč razdrobljenih sredstev in zemlje in prilagajanje organiziranosti osebnega dela sodobnim metodam pridelovanja in predelovanja kmetijskih proizvodov.
Ob številnih nalogah, na katere bo predsedstvo CK ZKS nedvomno opozorilo, se bo vsekakor treba odločno usmeriti v nadaljnjo socialistično samoupravno preobrazbo procesa proizvodnje, kar je naloga komunistov in vseh drugih subjektivnih sil. Pri tem je zagotovo posebnega pomena uveljavljanje zakona o združenem delu. Pogoj za to pa je, da bodo že v javni razpravi vsepovsod kritično ocenili samoupravne razmere ter opozorili na nove rešitve, ki jih lahko uresničimo le s skupno in skladno družbeno akcijo.
J. K.
Komunistza
DE
ma
OD SOBOTE T DO SOBOTE
Pripombe k planu
Od številnih proslav ob dnevu borca se je pozornost v minulih dneh predvsem usmerila k srednjeročnemu planu. Soglasje k osnutku razvojnega načrta je izreklo predsedstvo zvezne konference SZDU, pri čemer je opozorilo na naloge, ki jih bo potrebno opraviti v naslednjem obdobju dopolnjevanja tega dokumenta. Gre predvsem za pripravo družbenih dogovorov, zakonskih in sistemskih rešitev, ki naj bi prispevale k enotnemu uresničevanju zapisanih programskih ciljev in prioritet.
Osnutek zveznega plana, še posebej slovenskega, so v minulih dneh obravnavali tudi v republiških organih in v vodstvih družbenopolitičnih organizacij. Predsedstvo skupščine je na širšem posvetu predvsem ocenjevalo in načrtovalo vlogo skupščin pri sprejemanju razvojnih načrtov, medtem ko so na seji upravnega odbora gospodarske zbornice pregledovali in ocenjevali pripombe iz posameznih vej gospodarstva in se odločali za ustrezne amandmaje. Svoja stališča do slovenskega srednjeročnega plana so izoblikovali tudi v posameznih interesnih skupnostih, republiškem gospodarskem svetu, sindikatih in v nekaterih združenjih. Očitno je, da je v celoti najpomembnejše, da v Sloveniji ob srednjeročnem programu ustrezno določimo razmerja med produktivnostjo in rastjo osebnih dohodkov ter med skupno in splošno porabo, da spodbudimo načrtovana prizadevanja za prestrukturiranje gospodarstva in za bolj učinkovito politiko izvoza. Poleg prioritetnih nalog so to gotovo osnovna strateška vprašanja nadaljnjega razvoja, ki jih bo mogoče uresničevati z bolj stabilno politiko gospodaijenja, z bolj smotrnim povezovanjem in z združevanjem ter uresničevanjem zakona o združenem delu, ki vse te naloge omogoča v mnogo bolj sproščenih, samoupravnih in družbeno verificiranih pogojih.
Precej pripomb in dopolnitev k osnutku srednjeročnega plana je v teh dneh prišlo iz slovenske zadružne zveze in iz skupščine samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje. Slovenski zadružniki so predvsem opozorili na velike rezerve v kmetijstvu, ki bi jih lahko bolje izrabili z utrjevanjem zadruž-, ništva, se pravi s posodabljanjem kmetij, z in-
tenzivnejšim združevanjem kmetijskih proizvajalcev, z ustanavljanjem proizvodnih, strojnih in drugih skupnosti ter z boljšo zemljiško politiko, ki bi upoštevala tako zaščito kot tudi arondacije obdelovalnih površin. Uspehi so bili nedvomno že doslej precejšnji, saj je v Sloveniji že 48 tisoč kmetij zajetih v načrtovano proizvodnjo hrane in trenutno deluje že 1700 različnih kmetijskih skupnosti, ki na podlagi prostovoljnega združevanja kmetijskih proizvajalcev uvajajo organizirano družbeno proizvodnjo. Izboljšala se je tudi kreditna politika, čeprav še ostajajo problemi usklajevanja cen kmetijskih pridelkov s proizvodnimi stroški in premiranja, kar vse še zmanjšuje akumulativno in kreditno sposobnost družbenega in zasebnega kmetijstva. Med glavne razvojne naloge pa gotovo sodi načrtovanje in odpravljanje kratkih stikov med proizvodnjo in trgovino. Zadružniki tudi menijo, da bo uspeh v kmetijstvu mnogo večji, če bomo oblike za-družniške organiziranosti bolj približali kmetom in vasem, saj je tako mnogo laže zajeti pobude in ustvariti ustrezne samoupravne pogoje za bolj organizirano in podružbljeno gospodarjenje neposrednih proizvajalcev. Zakon o združenem delu gotovo prinaša tudi na to področje veliko novega in bo zato njegovo uveljavljanje neposredno koristilo razvoju zadružništva kot temeljne oblike prostovoljnega združevanja in samoupravnega urejanja odnosov v celotnem ciklusu reprodukcije v zasebnem kmetijstvu.
Skupščina izobraževalne skupnosti pa je predvsem menila, da sodi usmerjeno izobraževanje med prednostne naloge šolstva v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Potrebe gospodarstva in družbenih dejavnosti terjajo temeljito reformo sedanjega srednješolskega sistema. V tej skupščini tudi menijo, da bi morali delež družbenega proizvoda za potrebe šolske reforme in usmerjenega izobraževanja povečati od sedaj predvidene stopnje 2,01 na 2,16.
Sodeč po številnih pripombah, predlogih in pripravljenih amandmajih, predvsem pa po številnih razpravah v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in občinah, kjer je bilo mnogokaj razščiščeno in postavljeno na pravo mesto, se je v teh dneh osnutek srednjeročnega plana obogatil do te mere, da bo očitno samo sprejemanje končnega teksta steklo mnogo hitreje kot bi sicer.	.
USPEŠEN RAZVOJ KEMIČNE TOVARNE HRASTNIK
Na trdnih nogah
Odkar je prevladalo spoznanje, da se lahko zanesejo le na lastne sile, se je sprostila ustvarjalnost, ki 400-članskemu kolektivu zagotavlja tudi zanesljivo pot v prihodnost — Od uvoznika k izvozniku tehnologije!
Kemična tovarna Hrastnik je dosegla svoj največji razvoj v zadnjih šestih letih, čeprav sega njena zgodovina kar 116 let nazaj, v čase, ko so zgradili progo-med Omajem in Trstom. Prav ta proga je ponudila možnost nastanka takšne tovarne, ki pa v svoji dolgi zgodovini ni imela največje sreče.
„Šele odkar smo se začeli zanašati le na svoje znanje, na svoje sposobnosti, odkar imamo natančno izdelane plane razvoja, smo se dodobra postavili na trdne noge,“ pravi direktor TOZD Klor-alkalne elektrolize inž. Milan Smirel.
Ustanovitev kemične tovarne Hrastnik je narekovala dokaj ugodna zemljepisna lega, saj’ so s proizvodi te tovarne zalagali potrošnike v Celju, Zagrebu, Ljubljani, na Jesenicah . . . Proizvodi kemične tovarne Hrastnik sodijo in so sodili med bazične kemične proizvode, torej med izdelke, brez katerih kemijska industrija ne more. In vendar se delavcem v tej tovarni v preteklosti ni godilo nič kaj dobro. ED prve svetovne vojne ji ni šlo najbolje. Leta 1944 so tudi zaradi tega, ker je večina delavcev odšla v boj, zaprli vrata tovarne.
Toda takoj po osvoboditvi so se pridne roke delavcev, ki so se vrnili na domove, spoprijele z močno poškodovano in zanemarjeno tovarno. Niso veliko spraševali, kaj in kako bi. Treba se je bilo znajti, saj so bili proizvodi kemične tovarne Hrastnik osnova za delo številnih drugih tovarn.
Tako je že leta 1946 začela tovarna spet proizvajati. Spet so na vagone nato-
Del elektrolize v Kemični tovarni Hrastnik
varjali solno kislino, žgano apno, železo-ksidne barve ... Ta proizvodnja se je z manjšimi, skoraj nepomembnimi vlaganji ohranjala vse tja do leta 1957, ko so bila osnovna sredstva že toliko izrabljena, da ni bilo možno proizvajati.
To leto je bila nekakšna mala prelomnica. Ec la vs ki svet je natančno proučil stanje in se odločil za remont in za proizvodnjo fosfornih soli. Na podlagi odločitev delavskega sveta v letu 1957 je že leta 1959 začel delati obrat klor-alkalne elektrolize, dve leti kasneje pa še obrat fosfornih soli in politosfatov.
Investicije so omogočile, da delo v tovarni ni prenehalo, toda velike anuitete so onemogočile, da Jpi se dvignil standard delavcev.
NOVI REZULTATI LETA 1971
Težave so bile velike, z nelikvidnostjo so se še povečale in Kemična tovarna Hrastnik se je znašla v tako veliki zagati, da so nekateri pomišljali že na uvedbo prisilne uprave. Težke razmere v tovarni so seveda vplivale tudi na življenje vsega Hrastnika, saj je kemična tovarna ena večjih organizacij v občini.
Leta 1970 je bilo pravzaprav najbolj kritično leto po drugi svetovni vojni. V tovarni je slednjič obveljalo spoznanje, da se na kakršnokoli tujo pomoč ni možno zanašati in da se je treba zanašati predvsem na lastne sile. Novo vodstvo je izdelalo natančen sanacijski program in prvi rezultati so se pokazali že leto kasneje. Leta 1970 je bil celoten dohodek tovarne 57 milijonov dinarjev, dve leti kasneje pa se je povzpel na 95 milijonov dinarjev, lani pa že na 289 milijonov dinarjev. Pri vsem tem pa se
število zaposlenih skorajda ni spremenilo. Od 390 delavcev se je do lani število zaposlenih povzpelo na 406.
Podobno kot s celotnim dohodkom je bilo tudi z osebnimi dohodki: leta 1970 je znašal poprečni osebni dohodek le 1380 dinarjev, lani pa 3500 dinarjev. Naraščali so tudi skladi: leta 1970 so znašali 3800 dinarjev, lani pa že 680.000 dinarjev.
LASTNE NAPRAVE
S tem. da so se v tovarni ovedli, daje usoda kolektiva odvisna od njih samih, so se pojavile tudi prve izvirne tehnične rešitve. Celice za elektrolizo so sicer naredili po italijanski licenci, potlej pa so po lastnih zamislili izdelali štirikrat cenejšo celico za elektrolizo s prav takšnimi delovnimi možnostmi, kot jih je ponujala italijanska.
V obratih fosforne sol; so po tuji licenci montirali naprave, ki so zagotavljale proizvodnjo šest tisoč ton soli. Toda z majhnimi dopolnitvami in spre-Tnembami, predvsem pa z lastno pametjo so uvoženo tehnologijo spremenili in doma dodelane naprave omogočajo proizvodnjo štirinajst tisoč ton natrijevega tripolifosfata.
Ti dosežki - med drugim so svojo tehnologijo prodali kot licenco Francozom - so seveda sad prizadevanja posameznikov in celotnega kolektiva. Vse bolj šolani delavci, dvajset jih ima višjo ali visoko izobrazbo, več kot sedemdeset jih ima srednjo, kar triintrideset pa se jih šola izredno, so poroštvo, da se bo ta štiristočlanski delovni kolektiv tudi vnaprej razvijal tako uspešno kot zadnja leta.
E. P.


C
I
j
\
i
!
!
!
1


‘
/■
\

5^0 ZAGOTOVITI NAČRTOVANI RAZVOJ PTT PROMETA
SKUPAJ ZOPER ZAOSTANEK
V tem srednjeročnem obdobju naj bi povečali zmogljivost telefonskega omrežja za 90%, te-^grafskega za 80%. Potrebna sredstva bodo zagotovili porabniki storitev in PTT podjetja
re(injeročni razvojni načrti javnosti, ki so skupnega P°mena, doživljajo že v teku ne razprave in sprejemanja j^sodo", o kakršni bi lahko petimi leti, ko smo načrto-. 1 ^ sprejemali razvoj družbe
Ž°spodarstva do leta 1975,
in samo samem
na
56 tudi prilagaja njihova vse-na- Tako se je morala kljub
sanjah. Tako rekoč začetku se soočajo s varnimi ekonomskimi mož-
0stmi naše republike in temu .UHi
bina
^iikanskim potrebam naše Publike po virih energije ener-®etika zadovoljiti z znatno niž-illr|i sredstvi, ki jih bo družba Namenila za razvoj v naslednjih Patih letih; enako usodo je do-IVel tudi srednjeročni načrt razvoja PTT prometa v naši re-Publikj. Od prvotno načrtova-
nih 3,5 milijarde dinarjev, kolikor naj bi porabili v petih letih za širjenje PTT zvez in za povečanje njihove kakovosti, so se predvidena sredstva skrčila na 2,6 milijarde din.
Zavoljo tega se bo seveda počasneje zmanjševal zaostanek v razvoju telefonskega in telegrafskega omrežja za razvitimi deželami. Kljub temu pa strokovnjaki načrtujejo bistveno povečanje zmogljivosti PTT zvez: v telefoniji naj bi se zmogljivosti v petih letih povečale za 90 odstotkov glede na stanje v minulem letu, v telegrafiji pa za 80 odstotkov. Tako naj bi v Sloveniji v letu 1980 imeli že 191 tisoč telefonskih naročnikov ali 10 naročnikov na 100 prebivalcev.
Osnovni cilji razvojne strategije PTT prometa so: povečati dostopnost PTT zvez uporabnikom, povečati zmogljivosti v domačem in mednarodnem prometu, posebej pa še na manj razvitih in mejnih območjih ter izboljšati kakovost zvez. Pomembno zagotovilo, da bodo ti cilji doseženi, so tudi ustanovljene področne samoupravne interesne skupnosti za PTT promet in republiška skupnost, v katerih bodo člani - PTT podjetja in porabniki njihovih storitev - soodgovorno odločali tako o politiki razvoja PTT prometa kot o finansiranju načrtovanih investicij. Brez tega sodelovanja načrtovani razvoj ne bi bil uresničljiv, kajti cene PTT storitev niso takšne, da bi lahko PTT podjetje z doseženo
Tijdi v proizvodnji iverk se obeta pretirana proizvodnja
Zadnji vlak za Meblo
^ novo tovarno iverk v Meblu so potrebe trga povsem zadovoljene, Vendar v drugih republikah še grade nove tovarne — Možnosti samo v iskanju novih kupcev
Vse kaže, da usklajeno načr-0vanje proizvodnih zmoglji-v°sti prj nas ne more prav zaži-Veh in da zakon o obveznem evidentiranju investicij nima Prave veljave. Drugače namreč |;e moremo razmišljati ob po-. a*hih, da v Jugoslaviji načrtu-jemo gradnjo novih tovarn IVeri'c malone na vseh večjih 8°zdnih kompleksih. V Meblu 80 Pravkar pognali peto to-Vstno tovarno v Sloveniji, kije P rati največja v južnem delu ^ope. Z njenimi proizvodnimi zmogljivostmi pa bodo prak-■čno v celoti pokrite potrebe Jugoslovanske pohištvene indu-strije in tudi uvoz ne bo več Potreben. Vsaka naslednja to-Varna iveric pa bo lahko živela 831110. če se bo krepko razširil 8 in krog porabnikov.
^kšne so možnosti za večjo Pr°dajo ivernih plošč, nam je razložil Damjan Vindšurer, di-fektor TOZD Iverka v Meblu. »Računamo na izboljševanje
gospodarskega položaja pohi-stVene industrije in na oživljenje
proizvodnje," je dejal. „Poleg tega pri nas porabimo sorazmerno malo ivernih plošč, upoštevaje njihovo uporabnost v različnih dejavnostih, zlasti v gradbeništvu. Odpira pa se nam tudi sedanji italijanski trg, kamor iz tujine uvozijo blizu 400 tisoč kubičnih metrov iverk letno."
Dejstva, ki ga bodo izkoristili v Meblu, namreč da so za italijanske porabnike najbližji proizvajalec iverk, stroški prevoza pa so občutni, druge naše tovarne kajpak ne bodo mogle izkoriščati. Zavoljo tega jim preostane le še domača pohištvena industrija in denimo, gradbeništvo. v kolikšni meri pa se bo jugoslovansko gradbeništvo preusmerilo na porabo iverk, seveda drugačnih, kot jih potrebuje pohištvena industrija, predvsem za predelne stene, in za stropne obloge ter druge namene, je še vprašanje zase.
Želje pohištvene industrije v drugih republikah, da povečajo
proizvodnjo iverk, so seveda tudi razumljive. Letno mora pohištvena industrija Jugoslavije uvoziti blizu 120 tisoč kubičnih metrov iverk, često jih kupuje celo v najbolj oddaljenih evropskih državah. Tudi v Meblu so se za gradnjo tovarne iverk odločili zavoljo dragega uvoza in tudi uvoznih restrikcij, zavoljo katerih pogosto ni bilo moč pravočasno uvoziti dovolj velikih količin. Vendar dejstvo, da sedanje tovarne, vštevši Meblovo povsem zadovoljujejo potrebe domačega trga, jasno priča, da bo s sleherno novo tovarno boj za tržišče trd in za marsikoga negotov.
L S.
akumulacijo in s posojili bank in dobaviteljev opreme samo zmoglo tolikšen obseg investicij. Zavoljo tega bodo sredstva uporabnikov PTT storitev, ki jih bo le-ti prispevali na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma dobesedno ključ do zaželenega standarda PTT storitev.
Žal se pri načrtovanju srednjeročnega razvoja ni bilo moč ogniti že tradicionalno boleči toški — cenam. Omenjenih 2,6 milijarde din namreč izhajata iz lanskih cen. Ker pa so cene PTT storitev že sedaj v krepkem razkoraku s cenami v drugih gospodarskih dejavnostih, bodo tudi sredstva, zbrana za investicije v ptt naprave, v vedno večjem razkoraku glede na stroške gradnje. Zavoljo tega se bo morala družba slednjič tudi na tem področju spoprijeti s tem vprašanjem in ga na primeren način tudi razrešiti.
Cb načrtovanem razvoju ptt prometa pa velja omeniti še naslednje: tako celotni načrt razvoja kot načrte posameznih ptt organizacij in dinamiko gradnje ptt naprav bo treba uskladiti z načrtovanim razvojem domače industrije telekomunikacij. To potrebo sicer že poudarja dogovor o osnovah družbenega plana SFRJ o razvoju osnovne mreže ptt prometa za srednjeročno obdobje, vsekakor pa bodo nujno potrebni še podrobnejši dogovori z industrijo tako glede dinamike gradnje, kot tudi oblik in virov finansiranja. Le pravočasni in temeljiti dogovori bodo preprečili ali vsaj omilili nevšečnosti, ki se pri nas kaj rade pojavljajo ob vseh velikih investicijskih načrtih: da so namreč zmogljivosti graditeljev premajhne, da zmanjkuje tega ali onega materiala, ali pa celo, da v določenem obdobju investitorjem zmanjka finanč-nih sredstev.	B RUGELJ
"\
Za koristi gospodarstva
Kako izjemnega pomena za razvoj gospodarstva in za njegovo uspešnost v konkurenčnem boju z gospodarstvom drugih dežel je količina vloženega lastnega znanja v gospodarske dosežke, ni treba posebej poudarjati. Toda vse doslej je bila inovatorska dejavnost - z redkimi izjemami -omejena predvsem na prizadevanja posameznikov v delovnih - proizvodnih organizacijah.
iSS*
Le malo znanstvenih in raziskovalnih institucij ali njihovih strokovnjakov se je lotevalo raziskovalnih nalog, ki bi lahko neposredno koristile gospodarstvu. Celo zdaj, ko tudi na tem področju veje nov veter, ko je bil v minulem letu dni storjen velik korak naprej pri ustvarjanju samoupravnega sistema v raziskovalni dejavnosti, le-ta še vedno ni dovolj tesno povezana z gospodarstvom. Seznam v letošnjem letu prijavljenih raziskovalnih nalog razkriva dve značilnosti: predvsem, da je zelo malo takšnih nalog, ki jilr je predlagalo gospodarstvo samo, in da med predlaganimi skorajda ni takšne, ki bi jo lahko gospodarstvo neposredno izkoristilo.
Tako, denimo raziskovalci sami v svojih predlogih niso zajeli družbene problematike, kot so stabilizacijski ukrepi, dviganje storilnosti, razvojna usmeritev posameznih dejavnosti, zaposlovanje v, nerazvitih občinah, neposredni problemi varstva okolja in drugo.
Prav tako pogrešamo tudi raziskovalnih nalog, ki bi se lotevale neposredne inovacijske problematike podjetij. Posamezne predlagane naloge so strokovno necelovite, precej jih je tudi splošnega pomena, čeprav bi jih gospodarstvo nujno potrebovalo. Nedavno tega smo v komentaiju 0 težkem gospodarskem položaju nekaterih delovnih organizacij iz dejavnosti, ki so proizvodno predimenzionirane, zapisali, da
jim bo treba pomagati iz težav poiskati zanje novo proizvodno usmeritev bodisi v dosedanji dejavnosti bodisi v drugi. Delovne organizacije same takšnega dela nikakor ne bi zmogle, zanj je potrebna skupina strokovnjakov, ki jo premorejo samo raziskovalne ustanove.
Kako in kam je najbolje vložiti sredstva, kar je kajpak že področje planiranja, je navsezadnje tudi ena izmed možnih nalog raziskovalnih ustanov. Naše gospodarstvo pogosto zlasti na trgih tretjega sveta tava v temi. Ali naj razmere na teh trgih raziskujejo pomanjkljivo usposobljeni predstavniki posameznih podjetij?
Dela za neposredne koristi gospodarstva in družbe je torej za raziskovalce več kakor dovolj. Resnici na ljubo pa moramo dodati, da za pomanjkanje koristnih raziskovalnih nalog v letošnjem letu niso krivi samo raziskovalci. Podatki namreč kažejo, daje med raziskovalnimi nalogami zelo malo takšnih, ki jih je predlagalo gospodarstvo ali zato, ker še ni določneje opredelilo svojih potreb in ali pa zavoljo drugih objektivnih vzrokov - o tem ta hip težko sodimo. Res je tudi, da še niso izdelani in sprejeti družbeni dogovori o inovacijah, o politiki investiranja, o smotrnosti uvoza tuje tehnologije, o nastopanjih na tujih trgih, ki bodo vsi še kako vplivali na potrebe gospodarstva po raziskovalnem delu.
Resolucija o družbenoekonomskem razvoju republike postavlja raziskovalno delo za koristi gospodarstva pred drugo raziskovalno dejavnost Zavoljo tega je kajpak potrebna preusmeritev sredstev in znanstvenih in raziskovalnih kar drov. Ne nazadnje sc bodo morale raziskovalne ustanove tesneje in trajno povezati z gospodarstvom, ki pa se bo tudi moralo organizirati tako, da bo lahko raziskovalcem predstavilo ne le trenutne potrebe po raziskovanju, pač pa tudi svoje srednjeročne in dolgoročne ter usklajene želje, za dosego katerih bo pripravljeno in sposobno tudi združevati sredstva.
B. RUGELJ
JURIJANA
Zakaj toliko letališč?
Z otvoritvijo mariborskega leta-ISca ^ je število letališč za potniška ® aJa v Jugoslaviji povzpelo na 18. J1 številu mednarodnih letališč smo red prvimi ne le v Evropi, ampak ^ 1 v svetu kljub temu pa predvi-®yajo ponekod gradnjo novih leta-takih’mai° naa’ Prevoznlki le AH so vsa ta letališča dejansko
potrebna ali pa so - moda? Tisti, ki jih gradijo ali šele nameravajo začeti z gradnjo, so sestavili elaborate, v katerih je dokazana polna ekonomska upravičensot takšnih odločitev. Hkrati pa je JAT zaradi premajhnega števila potnikov ali neekonomičnih tarif zmanjšal število poletov na nekaterih domačih progah, nekatere pa je celo ukinil.	O. V.
/.
Pograd
Stroški naraščajo
Podatki kažejo, da smo v letu 1 znižali stopnjo inflacije s 33 aa bkzu 10 %. Do mirnejše rasti .?terri tudi zmanjšanja cen je Pfislo predvsem zaradi zmanjšala različnih davkov, povpraše-^^.^otna, naraščanja zalog in aradi nizke stopnje rasti proiz-onje. Manjša stopnja inflacije p Je povezana z inflacijo stro-
škov proizvodnje in tako nastaja nevarnost, da bomo nadaljevali s staro prakso in težave v gospodarstvu odpravljali z nenehnim zviševanjem cen. To dokazuje tudi dejstvo, da nekateri proizvajalci kljub velikim zalogam zahtevajo odobritev za 20 in večodstotne podražitve.
V. B.
RAZMIŠLJANJA BLEJSKIH TURISTIČNIH DELAVCEV
Zakaj ne v hotele?
Delavci bi lahko letovali tudi v hotelih, če bi OZD vsa sredstva, ki jih porabijo za vzdrževanje počitniških domov, razdelila delavcem kot regres za dopust
„Turizem je turizem, ne more biti turizem za tega ali onega," pravijo v Združenem hotelskem podjetju Bled, ki ga s 1100 posteljami sestavljajo hoteli Toplice, Lovec, Krim, Jelovica, gostišči Mlino in Zatrnik.
„Ne more biti delavskega in še nekakšnega turizma, ki ni za delavce oziroma je popolnoma nesmiselno uvajati novo pojmovno kategorijo — kategorijo delavskega turizma," zatrjujejo v Združenem hotelskem podjetju Bled in razlagajo, da turizem ni le postelja in trije obroki hrane, marveč daje turizem vse, celoten Bled, s cestami, jezerom, cerkvico na otočku, kočijaži, trgovinami, parki, ribami v jezeru ... Vse to je turizem in turistu je treba vse to tudi predstaviti, mu ponuditi in doseči, da vse to kar najbolj povežejo v celoto in jo kot tako ponudijo na turističnem trgu.
Nekaj novega se je v zadnjih letih na Bledu že zgodilo in turist dobi mimo penziona na nevsiljiv način še nekatere stvari. Lahko se kopa v bazenu, igra golf, smuča ...
Kakšen smisel je, da delovne organizacije grade za svoje delavce »sindikalne domove"? Domove počitka in oddiha, ki veliko stanejo, so pa le štiri mesece na leto „živi“, tisti pa, ki preživljajo v njih počitnice, so avtomatično prikrajšani za vse.
kar dobi hotelski gost. Zakaj bi moral imeti tuji delavec bolje organizirane počitnice, zakaj gre lahko na agencijo in ga ta popelje kamorkoli želi po zelo ugodnih pogojili? Zakaj je za našega delavca dovolj, da mu omogočimo preživljanje počitnic v domu, kjer je po navadi organizacija bolj »počitniška", pač le za štiri mesece, kjer se zaposlijo honorarni uslužbenci, zvečine starejši ali pa le priučeni sezonski delavci, ki nudijo veliko skromnejše storitve kot hotelski delavci?
Naj k temu razmišljanju dodamo še nekaj številk: slovenski delavci letno namenijo 700 milijonov dinarjev za počitnice, celoten slovenski turistični promet pa znaša 5,5 milijarde din. Tako je jasno, da bi lahko naši delavci letovali tudi v hotelih. Res so cene na prvi pogled visoke, toda če premislimo, da lahko od cene odbijejo denar, ki so ga dobili kot regres za dopust, če bi dobili za počitnice tudi tisti denar, ki ga sindikalne organizacije namenijo za gradnjo in za vzdrževanje svojih domov ter za pokrivanje režije v tistih štirih mesecih, ko je počitniški dom odprt, potlej bi se nabralo toliko denarja, da našemu delavcu ne bi bilo potrebno hoditi na počitnice v sindikalne domove, kjer so storitve slabše, kot jih nudijo hoteli, marveč bi bil lahko na počitnicah prav tako kot vsak drug turist.
EKONOMSKA PROPAGANDA
ljudje med ljudmi

Portret iz ZRN
Streznili so se

■' i
Josip Frljužec pravi, daje Zagorec in Slovenec. Doma je iz Vrbovca v Prigoiju, žena je Slovenka z Bleda in tam si ustvarjata svoje bodoče domovanje.
Seveda pa se z Josipom, ki mu sicer vsi njegovi prijatelji in tudi žena pravijo Zvonko, nismo pogovarjali o tem.
Že šest let je zaposlen v Zvezni republiki Nemčiji, vendar ne kot „gastarbajter“, kot po navadi pravijo našim delavcem v tujini, temveč kot delavec Ljubljanske banke, ki je prav po zaslugi njega in njegovih tovarišev pridobila takšen krog komitentov med našimi delavci, ki so začasno zaposleni v tujini.
„Začetek je bil zelo težak. Konkurenca, nezaupanje, podtalno delovanje nekaterih krogov ... Sicer pa, to je znano.“
Tako nam pripoveduje Zvonko ali Josip Frljužec. Seveda ni bila lahka naloga snubiti varčevalce za domačo banko. Toda zmagali so.
,,Danes imamo v Stuttgartu svoje prestavništvo za direktno propagando, ki je posredovalo matični službi 200.000 naslovov, kamor pošilja materiale o
storitvah Ljubljanske banke, jih seznanja s kreditnimi in drugimi pogoji za nabavo kmetijske mehanizacije, opreme za obrtno dejavnost itd.“
Zvonko dodaja, da ne gre le za Stuttgart, niti samo Zvezno republiko Nemčijo, njihovo „predstavništvo“ skrbi za propagando po vsej zahodni Evropi-
„Vedeli smo, da bo naš delavec imel koristi od naloženega denarja le v domovini, zato smo se tolikanj trudili. Če so nekoč gledali tudi v matičnem podjetju na naše akcije z dvomi, verjetno danes temu ni več tako. Če je pred šestimi leti naš zdomec morda še z nezaupanjem in dvomi gledal na dogajanje v domovini, ga je streznila recesija v ZRN. Spoznanje, da tudi razvitim ni prizaneseno, je bilo usodno, kajti vse bolj jasno je, da se bodo slednjič morali vrniti v domovino.
„Ali je danes še potrebno imeti skupinske sestanke z našimi zdomci za to, da jih prepričate o kvaliteti storitev Ljubljanske banke? “
„Temu ni več tako,“ pravi Zvonko, „delavci sami prihajajo
k nam po nasvete, kako bi lahko varčevali v domovini. Sicer pa smo se v zadnjem obdobju močno usmerili na mladino blizu 25.000 mladih obiskuje v vsej Evropi naše osnovne šole. Med njimi smo ustanovili nekakšne pionirske hranilnice. Pa ne zato, ker bi pričakovali poseben finančni učinek, temveč zato, da jim tudi prek te oblike posredujemo košček domovine. Sicer pa je bila Ljubljanska banka prvi pokrovitelj akcije Domovina, ljubimo te. Prav takšne akcije, ki so sedaj že vsakoletne, prispevajo h krepitvi
Zvonko, oziroma Josip Frljužec nam je govoril zavzeto. Kako opisati čustva, skrb in njegove organizacijske sposobnosti, ki jih vlaga za dobrobit naših delavcev? Težko in skoraj nemogoče! *
„Mi nismo le reklameiji banke, temveč moramo biti tudi svetovalci za skorajda vsa vprašanja, s katerimi se srečujejo naši delavci, ki so začasno zaposleni v tujini. Biti moraš socialni delavec, pravnik v malem, ekonomist in še marsikaj."
Tako je pripovedoval Zvonko.	M HORVAT
DbLEŽ SLOVENIJE V MEDNARODNEM LETU ŽENSK OZN — 1975
»č
'Milini
riwDL,Ei*lU
Za iansko aktivnost ob mednarodnem letu žensk je značilno, da smo ženska vprašanja obravnavali bolj resno in poglobljeno kot sicer, v največji meri s stališča njihovega družbenega položaja
,,Ko smo se tudi v Jugoslaviji in Sloveniji vključili v aktivnosti ob mednarodnem letu žensk — OZN 1975, smo se zavedali, da bi tako kot drugod tudi pri nas lahko še marsikaj uresničili. Zato nismo šli po poti tistih držav, ki razlagajo prakso z deklaracijami in ki z lepo zvenečimi statistikami olepšujejo dejanski družbeni položaj žensk. Zavedali smo se, da protislovij, napak in problemov naše družbe ne moremo odstraniti z dekretom pa tudi ne z varuštvom države, ki degradira žensko v pasivno vlogo objekta-varovanca, temveč le z bojem za tak družbenoekonomski položaj delovnega človeka, da bo lahko zagospodaril nad celotnim družbenim življenjem. V temboju pa ni avtomatizma, ki bi sam po sebi spreminjal družbeni položaj žensk, ampak se morajo napredne sile, torej tudi ženska sama, za to vztrajno, trdoživo bojevati vsak dan."
Te besede Franca Šetinca, sekretarja IK predsedstva CK ZKS in predsednika republiškega odbora za mednarodno leto žensk — OZN 1975 nazorno osvetljujejo pot, ki smo jo v lanskem letu žensk ubrali v Sloveniji za uresničevanje njihove enakopravnosti kot enega izmed pomembnih pogojev za razvoj socialističnega samoupravljanja.
Ne moremo prezreti tega, da je bil družbeni položaj žensk vseskozi tudi merilo družbenega napredka. Zato je za lansko aktivnost ob mednarodnem letu žensk — OZN 1975, kakor smo večkrat slišali na zadnji seji re-
publiškega odbora, značilno, da se problemov v glavnem nismo več „lotevali kot k nekakšnih ženskih vprašanj", marveč zelo resno in poglobljeno - s stališča družbenega položaja ženske in delovnega človeka sploh," kot je to poudarila Vida Tomšič, predsednica jugoslovanskega odbora za mednarodno leto žensk OZN 1975.
NA VSEH PODROČJIH
Največja vrednota dejavnosti v mednarodnem letu žensk je potemtakem v tem, da so številna žgoča vprašanja osvetlile prav delavke-samoupravljavke, kmetijske proizvajalke-koope-rantke, umetnice, prosvetne delavke in druge. Tako so izzvenela vsa srečanja, vsi zbori, delovni sestanki v vseh naših občinah, v mnogih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih.
Takšno je bilo zborovanje delegatk in proizvajalk v Mariborski tekstilni tovarni, takšna je bila javna televizijska tribuna v Rašici, zborovanje kmečkih proizvajalk v Središču ob Dravi, delovni pogovor ptujskih samo-upravljavk, sestanek gorenjskih delavk v Kranju, zbor intemi-rank v Portorožu, zlet gasilk v Ormožu, umetnic-amaterk v Trebnjem, pogovor gledaliških umetnic v Mariboru, tak je bil nenazadnje tudi uspeh ob vključitvi 2000 novih pripadnic v enote teritorialne obrambe in SLO.
Po besedah tovariša Šetinca je bil zelo odmeven seminar na temo ženska v združenem delu, ki so ga pripravili inštitut za
delo pri pravni fakulteti, sekretariat za delo in dopisna delavska univerza.
„Vendar pa so nekatere znanstvene institucije, denimo nekatere fakultete, stale ob mednarodnem letu žensk bolj ali manj ob strani in se niso vključile v razvejano aktivnost za krepitev družbenega položaja žensk. Ta, precej občuten zaostanek bo treba letos in prihodnja leta ustrezno nadoknaditi."
DRUŽBENOEKONOMSKI POLOŽAJ ŽENSK
Na zadnji seji republiškega odbora so dobršen del razprave posvetili tudi družbenopolitičnemu položaju žensk v srednjeročnem obdobju 1976-1980 v Sloveniji. O njem je govoril Jože Zakonjšek, predsednik komiteja za planiranje pri IS.
„V naši republiki je med vsemi zaposlenimi kar 44% žensk, to pomeni, da skoraj polovico narodnega dohodka ustvarijo ženske. Zato je nujno potrebno, da so tudi njihova vprašanja vključena v srednjeročne razvojne programe. Dvig proizvodnje bomo dosegli namreč tudi tako, da bomo pospešili njihovo izobraževanje ob delu ali dopolnilno izobraževanje. Prezreti ne kaže dejstva, da ima pri nas kar 56% žensk samo osnovno šolo."
Več kot očitno je, da ženska ne more bki enakopravna, če se zaradi preobremenjenosti na delovnem mestu in doma ne utegne tvorno vključevati v družbenopolitično življenje.
IVO VIRNIK
Tri dejstva in male© razmišljanja
DANES TAKO, JUTRI DRUGAČE ...
Kdo je odgovoren za to, da smo v času, ko zorijo lubenice, uvažali lubenice? V Dalmaciji so lubenice vojvodinskih proizvajalcev metali stran, prodajali pa so grške. Tovarna glinice je obstala, ker svojih proizvodov ne more prodajati domačim tovarnam aluminija. Te tovarne namreč kupujejo glinico v tujini po 105 dolarjev za tono, domača pa stane 150 do 190 dolarjev. Pred nekaj meseci pa je bilo prav nasprotno. Domači proizvajalci glinice svojega proizvoda za domače tovarne aluminija niso imeli; ker so ga zunaj draže prodajali. Pred nedavnim je bilo nekaj podobnega tudi s talilnicami in proizvajalci surovega železa pa tudi proizvajalci usnjene galanterije, obutve in tekstila kupujejo cenejše uvožene surovine kot dražje domače.
VSAK PO SVOJE
Predstavniki gumarske industrije očitno še niso dosegli potrebnega soglasja pri usklajevanju razvojnih programov posameznih podjetij v letih 1976 do 1980. V gospodarski zbornici Jugoslavije, v sekretariatu za kemično in gumarsko industrijo so med drugim poudarili, da bo treba odpraviti nesporazume. Med približno 20 tovarnami so tudi takšne, v katerih je zaposlenih po 14.000 ljudi, Te bodo morale uskladiti proizvodnjo ne le med seboj, ampak tudi s potrebami drugih gospodarskih panog. Odveč bi bilo poudariti, kolikšnega pomena je sodelovanje te panoge v razvoju avtomobilske industrije, proizvodnje traktorjev in strojev in drugje.
KDO NAJ IMA PREDNOST
Gradbeno podjetje „Toza Markovič" iz Kikinde je že v letu 1974 sprejelo srednjeročni plan, v katerem načrtuje dve novi tovarni fine keramike. Na pobudo občine in predstavnikov pokrajine pa so načrtovali še tretjo tovarno. Za prvo od treh tovarn so bila sredstva že zagotovljena, postavljen je bil tudi temeljni kamen, vendar je moralo podjetje počakati z gradnjo zaradi medrepubliškega usklajevanja. Med usklajevanjem je bilo namreč rečeno, da so plani „Toze Markoviča" nestvarni, da bi podjetje morda lahko zgradilo le eno tovarno. Hkrati pa so v nekaterih republikah začeli graditi nove tovarne keramičnih ploščic, čeprav surovin nimajo pri roki, gradijo pa jih celo podjetja iz povsem drugih gospodarskih vej. To je vsekakor v nasprotju s planskim usmerjanjem razvoja po načelu: komparativne prednosti, strokovnjaki, izkušnje in surovine. Morali bi tudi upoštevati, da v jugoslovanskem gospodarstvu keramika nima prednostnega položaja, v gospodarstvu Vojvodine pa ga ima. O vsem tem spreminjanju plana bo delavcem verjetno težko razložiti ponovno spremembo plana, da bo namesto treh tovarn zgrajena le ena in zakaj nekateri že gradijo tovarne tam, kjer ta proizvodnja nima tradicije, ne surovin in ne strokovnjakov, zlasti pa, ko bodo zvedeli, da delajo to podjetja, ki proizvajajo belo tehniko.
NAMESTO KOMENTARJA
^Takšnih primerov bi lahko našteli še ničkoliko. Ni samo „bela tehnika" grešni kozel. Kaj pa naša avtomobilska industrija, tekstilna industrija, naše luke, rafinerije itd. V nečem si pa kljub temu pri vsem tem moramo priti na jasno: kupec se v vseh navedenih primerih vede gospodarno. V takšnih primerih je tudi od ,,države“ težko zahtevati, naj uporablja administrativne ukrepe zato, da bi prisilila domačega potrošnika, da bi plačeval draže tisto, kar lahko kupi ceneje, ali organizacijo združenega dela, da bi gradila tovamao tam, kjer ji ukažejo konkurenti.
Problem je vsekakor v nečem tretjem. Prilagajamo se trenutku, nimamo trdnih pogodbenih in poslovnih vezi, nimamo skupnih interesov. Dejstvo je, da smo precej dolgo podpirali povsem ločen razvoj gospodarskih dejavnosti, zato ni čudno, če naša avtomobilska industrija v svoji proizvodnji uporablja le 2 % domačega jekla. Če so že bile kakšne vezi med panogami in dejavnostmi, so obstajale predvsem v obliki kupnih in prodajnih pogodb, primere skupnega investiranja in gradnje skupnih zmogljivosti pa bi lahko preštevali na prste. V takšnih razmerah pa ni niti stabilnega poslovanja niti učinkovitega gospodarjenja. Tržno gospodarstvo, kakršno je naše, mora biti med seboj povezano z verigo interesov in razvoja. O nuji sporazumevanja in dogovarjanja čivkajo že vrabci na strehah. Tudi to, kar smo doslej povedali, dokazuje, da morajo biti sporazumi in dogovori povsem konkretni. Samo tako bomo lahko vzpostavili obojestranske dolgoročne interese v združenem delu, samo tako se bomo lahko izognili nepotrebnim nesporazumom in gospodarskim pretresom.
V. BODEŽ
10. julija 1976 stran
8
Bi
ljudje med ljudmi
10. julija 1976 stran
9
Enota mladega oficirja Rada Tkalca je zapustila vojašnico in se preselila na nenavadno vad-bišče, ki se imenuje gradnja ceste. Rado Tkalec je inženirec, njegovi vojaki tudi. Točneje, to so fantje, ki se med služenjem vojaškega roka morajo usposobiti za ravnanje z velikanskimi stroji in se naučiti, kako se gradi za potrebe naše splošne ljudske obrambe. Tudi gradnja cest je del njihovega učnega načrta, zato so pred dnevi začeli prebijati traso za novo, dobrih pet kilometrov dolgo cesto na odseku Drganja sela— Vavta vas. O tem, kako je do tega prišlo, je najprej spregovoril predsednik sveta krajevne skupnosti Straža Franc Ivanetič:
|na’ a ^jub temu so zbrana a sredstva, v primerjavi s pomenila le kapljo v j(0Sj|.'	smo za pomoč za-
PtiarinPOVeljstvo UuMjanskega sdo n	0bm°čja. Naleteli
jo v ,a razumevanje. Tako bo-
'Kana	DrSanja sela po-
j) • z l^vim mestom, S Stra-[Elav„; ^enj sidrni toplicami, j k k1 v tej vasici živijo, pa :)t Sg.° Več zamujali na delo, tim ^ re<lno dogajalo ob sla-fflra Vremenu in pozimi, saj
P080810 ni bila Pre‘ liso nP°vedati moram ^ t0’
j]e . Urganja sela brez osnovne
Sicer*11 *Drez ustrezne trgovine, jk Pa sodim, da je vas neko-^ Pozabljena in prepuščena ^ Seb'> čeprav so znane zasluge med narodno-
Trasa je njihov drugi dom. Z leve	Ivan Virant (ZZB), Franc
Ivanetič (Krajevna skupnost Straža).' Nadnje Rado Tkalec in Jože Turk, ekonom gradbišča.
pobudniki za povezovanje Drganjih sel z Vavto vasjo so prebivalci tukajšnjih vasi in zaselkov. Sicer je to njihova dolgoletna želja, ki so ji prisluhnile naše družbenopolitične organizacije in so ljudje začeli z zbiranjem samoprispevka. Na pomoč so jim priskočile tudi bližnje delovne organizacije. Ljudje torej v tej akciji niso bili osam-
?£,0,oi”-
^ze h jišel
krajevnega odbora orcev Ivana Viranta sem "a cesti> med vojaki. Pri-J, o J3,1 mi 0 Drganjih se-so jp , 0 znani vasici, v kateri Mm ata ^38 živeli in delali
SmeJTV tesarji’ zidarl1 111
siav;j|;' P° kapitulaciji Jugo-50 Drganjci takoj usta-Vaški odbor Osvobodilne
fronte, med vojno pa so nudili varno zavetje prenekateri naši partizanski enoti, zlasti pa cankarjevcem.
„Vsi mladi in zdravi Drganjci," je obudil spomine Ivan, „so se že v drugem letu vojne pridružili Dolenjskemu odredu oziroma Gubčevi brigadi. Drganja sela so med vojno žrtvovala osemnajst življenj,
Malčki iz obcestnih naselij in vasic so najraje v družbi vojakov.
Nova cesta že dobiva podobo.
POD ČRTO
Predsednik se je zatipkal
Ni se dalo prikriti, da je tovariš	opitem stanju razbijal,
razgrajal in se pretepal v obratu druz^' ^	(torej gostilni) in so ga
zato dali miličniki do iztreznitveker pa je bil tovariš Jernej predsednik osnovne organizacije simi • dogajanje dobilo družbenopolitične razsežnosti.	jfa ,
Razlaga za neprimerno vedenje W!!/n0 ^neia P0 je tako vsakdanje nepomembna, da nam jo je skoraj fi^prjjj^Rvati. Skratka, žena ga je postavila pred izbiro: ali da ostavko sedniško mesto v DOS ali — ločitev.	^
Tovariš Jernej je namreč delavec v	proizvodnji in je bil kot
sindikalni delavec ves čas svojega	delovanja v strahoviti
zagati, kadar je bilo treba kaj natippuj in iN. Iati velepomembne „ma-teriale' v predale (ki jih pač ni	Pač še sodi med umsko
pisarniško delo. Nekaj težav je že	z občinske ravni začeli
očitati, da .Administracije" nima v ^ v Ko daje bil fant že resno v skrbeh, da ga ne bodo kot predsednic ata vzeli v precep na tem ali

partizanski vojski pa so dala petdeset borcev in šestnajst oficirjev. Zdaj živi v vasi le kakih stopetdeset ljudi, v glavnem starčki in šolarji. Mladine ni, šla je v tovarne . . .“
Takšna je torej osebna izkaznica Drganjih sel — vasi, ki te dni živi v znamenju nove ceste, ki bo vendarle odprla novo stran v zgodovini in življenju gostoljubnih in naši skupnosti predanih ljudi. Čez dva meseca bodo njihove dolgoletne sanje uresničene, saj cesto gradi pravzaprav Jugoslavija v malem: Stjepan, Djordje, Ismet, Kiro, Naif, Ištvan, Vukoje, Alojz . ..
Vojaki so bili pred tednom že na tretjem kilometru, izkopali so nekaj tisoč kubikov zemlje in trdovratnega kamna. Normo, ki je precej ostra, presegajo za 15 do 20 odstotkov. Zato delavnik traja deset in več ur, vojaki maksimalne izkoriščajo vsak lep dan, ker ne želijo, da bi jim muhasto vreme prekrižalo načrte. Vojaki so novi prebivalci Vave vasi in Drganjih sel, tamkajšnji ljudje pa so jih kaj kmalu spoznali in vzljubili.
Besedilo in slike B. JAKOVLJEVIČ


onem političnem aktivu.
Težava tovariša Jerneja je bila P^f^J tem’ ker na sindikalnem dročiu ni nameraval hiti lenuh P 1 ,e vse to nnmmmln — ..
področju ni nameraval biti lena
to pomagalo, če — v
skrajni posledici - ni imel normalnega dostopa do pisalnega stroja kot simbola vsega resnično dokumentiranega dela. Kadar je prišel k tej ali oni tajnici — torej tajnici tega ali onega direktorja - so ga dekleta lepo pošiljala „naprej“, ker v njihovi sistemizaciji niti približno ne piše, da bi morale tipkati nekakšnemu tovarišu predsedniku Jerneju.
Kar tako se pa ni dal...
Začel je z rožami in bonbonierami in naposled mu je uspelo, da je omedil tovarišico Urško, tajnico pomočnika komercialnega. Iz čiste ljubezni mu je začela z vsem navdušenjem pretipkavati sindikalne „ma-teriale", tako da je delo sindikata tudi v administrativnem smislu zacvetelo na vsej črti.
Ko je tovarišica Majda zanosila, so se pa stvari — porušile na vsej črti. Kaj je naposled preostalo tovarišu Jerneju, smo že slišali. Ko je dal ostavko, je lahko le še dal kandidatu za svojega naslednika koristen nasvet:
..Poslušaj, Matjaž, če nimaš razumevajoče žene, se raje na daleč ogni predsedstva v DOS. Veš, tipkanje za sindikat lahko hudičevo veliko stane..."
Tig

»DOM« DOMA IN V SVETU
Ustvarjalne domače roke

Trideset let je tega, kar je bilo v Ljubljmri ustanovljeno izvozno podjetje „Dom“. Že takoj na začetku, preden je začelo tako načrtno razvijati svoje poslanstvo, je imelo zelo velik pomen: z izdelki, ki jih je izvažalo in prodajalo doma, je predstavljalo domovino, hkrati pa so iz tujine v zameno za stvari, ki sojih brez uvoza materialov in brez investicij izdelovale pridne slovenske roke, prihajale prve devize.
Po tridesetih letih načrtnega dela in zelo vestne poslovne in tudi kulturne politike se je edino tovrstno in eno največjih jugoslovanskih podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo izdelkov domače in umetne obrti, razvilo v veliko podjetje. S poslovnimi enotami, ki so po vsej Jugoslaviji, „Dom“ odkupuje od trideset tisoč izdelovalcev in kakih 1100 dobaviteljev — industrijskih podjetij, zadrug in drugih organizacij.
ORGANIZIRANA
DOMAČA OBRT
Največja zasluga ,,Doma“ je nedvomno v tem, da danes spominek iz Slovenije najdemo na vseh petih kontinentih v tisočih in tisočih domovih ljudi, ki so za kratek ali daljši čas obiskali Jugoslavijo. Načrtno odkupno pa tudi vzgojno delo ,Doma“ je že zdavnaj obrodilo sadove in tako se ne more zgoditi, da bi s polic tega uglednega podjetja odšlo v svet nekaj, kar ne bi pognalo korenin na domačih tleh že pred stoletji, kar bi bilo nevredno dobrega okusa in kar v sebi ne bi nosilo prvin, ki jih izdelki domače obrti morajo imeti.
Vsega tega pri „Domu“ ne bi zmogli, če ne bi načrtno usmerjali svoje poslovne politike, v kateri zavzema ugledno mesto tudi vzgoja kadrov. Mnogi tečaji, seminarji, šole, v katerih starejše, predvsem pa mlade uče, kako se izdelujejo dobri izdelki domače obrti, so poroštvo, da so izdelki resnično takšni kot morajo biti, hkrati pa tudi pogoj, da je marsikje v naši ožji domovini domača obrt sploh še obstala. Toda kljub velikemu poslanstvu, ki ga ima podjetje, njegovo delo, predvsem pa njegova prizadevanja, da domača in umetna obrt ne bi izumrli, le niso naletela na razumevanje, ki bi ga zaslužili.
OPUŠČANJE OBRTI
Prava domača obrt, ki ji ni moč streči s stroji, kaj šele z avtomati, izdelovalcem spo-minkov in uporabnih predmetov ne prinaša bogastva. Lončarji, vezilje, izdelovalci suhe robe in mnogi drugi izdelovalci spominkov se samo z domačo obrtjo ne morejo preživljati. To jim je le dopolnilno delo, ki pogosto pomeni bolj veselje nad uspehom dela rok kot pa omembe vreden dohodek. Res pa je, da je domača obrt najbolj razvita prav v tistih krajih, kjer je možnosti.Ta zaslužek
ŠIRJENJE
POSLOVANJA
Podjetje „Dom“ si prizadeva, da bi svoj program širilo tudi v prihodnjih letih. Predvidevajo, da bodo klasične izdelke domače obrti in široke porabe dopolnjevali z vsemi izdelki, ki so namenjeni za opremo stanovanj. Ta prizadevanja so združili pod geslom „vse za dom". Obenem si prizadevajo, da bi domači in tuji trg popestrili z uvajanjem izdelkov za otroke. Radi bi poskrbeli predvsem za veliko izbiro igrač.
Naj naš obisk v ,,Domu“ sklenemo z ugotovitvijo, daje podjetje že zdavnaj prestopilo republiške meje in da sodeluje z izdelovalci izdelkov domače obrti po vsej Jugoslaviji, da že dolga leta uspešno trguje na Zahodu in Vzhodu. Zadnja leta je podjetje navezalo svoje poslovne stike s številnimi deželami v razvoju. S prodajo blaga kar 2560 kupcem zalaga s svojimi in uvoženimi izdelki trgovsko mrežo po vsej Jugoslaviji in izvaža v trideset držav na vseh petih kontinentih.
Vezene prte, bluze, obleke, čipke, suho robo, lončarijo ... vsega sploh ni moč naštevati, ,Dom“ že dolga leta izvaža na vse kontinente sveta.

najmanj in je zato dinar, zaslužen z izdelovanjem izdelkov domače obrti, še toliko bolj dragocen.
Toda številni predpisi in zakoni, predvsem pa včasih samovoljno ali pa preveč togo izvajanje predpisov v nekaterih občinah povzročajo, da je vse manjše zanimanje za izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti.
Mnoge domače obrti so že skorajda usahnile, le s skrajnimi napori podjetja „Dom“ so se ohranile. S ponosom lahko zdaj v „Domu“ ugotavljajo, da število proizvajalcev spominkov oziroma izdelkov domače obrti ne upada več tako kot je včasih, čeprav prav sedaj grozi, da bodo lončarji prenehah vrteti svoja vretena.
OZKA
DAVČNA POLITIKA
Razvijanje domače obrti ima nedvomno ob zelo močnem nacionalnem in kulturnem pomenu tudi socialni in ekonomski pomen. „Tega pa se na marsikateri občini ne zavedajo dovolj in prav sedaj bijemo bitko, da bi v Filovcih, znanem pomurskem lončarskem kraju, plačevali izdelovalci glinenih izdelkov davek tako, kakor ga plačujejo lončarji v Ribnici. Ribničani se zavedajo, kaj jim pomeni domača obrt in tudi vedo, da se le od nje, vsaj kar zadeva lončarje, ne da tako živeti kot od drugih obrti, kjer so na voljo stroji," pravijo v podjetju „Dom“ in zagotavljajo, da si bodo še vnaprej prizadevali, da bodo ohranjali čimštevilnejše izdelovalce domače obrti in da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da se bo domača obrt, če že ne razvijala pa vsaj ohranjala na današnji proizvodni stopnji.



iz osnovnih organizacij
10. julija 1976
novice iz organizacij
DELAMARIS
Spremeniti delitev med tozdi
Analiza samoupravnih odnosov v OZD ,JDelamaris“ je v glavnem dobra, vendar posveča premalo pozornosti družbenoekonomskim odnosom, saj samo-upravljanja ne smemo ločiti od gospodarjenja. To so med drugim ugotovili med nedavnim pogovorom generalne sekretarke RS ZSS Ivanke Vrhovčak, sekretarja RS ZSS za kadrovsko politiko Humberta Gačnika in članov predsedstva kraško-obal-nega sveta ZSS s političnim aktivom Delamaris.
Tako v analizi kot tudi med
pogovorom s> ugotovili, da je treba še marsikaj razčistiti v delitvi dohodka med posameznimi temeljnimi organizacijami, ki zdaj ni povsem v duhu zakona o združenem delu. Prav tako bo temeljito treba proučiti, kaj lahko SOZD „Hrana-pivo“ še naredi za svojega člana — Delamaris. Slišati je bilo, da še ni takšnih rezultatov, kot bi jih lahko upravičeno pričakovah — zlasti na področju razvoja, obdelave tržišča in skupnih vlaganj v posamezne nove projekte.
MEGRAD LJUBLJANA
POMOČ POSOČJU
Kolektiv ljubljanskega gradbenega podjetja Megrad je na pobudo sindikalne organizacije delal eno prosto soboto za solidarnostno pomoč potresnemu območju v Posočju. S tem so ustvarili 160.000 dinarjev, ki so jih takoj namenili prizadetemu prebivalstvu. Po dogovoru s šta-
ŽELEZARNA RAVNE
bom civilne zaščite tolminske občine je Megrad poslal prizadetim krajem poleg denarne pomoči še 24 tovornjakov opeke. Ljubljanski gradbinci so po tej akciji sklenili, da bodo delali še eno prosto soboto in nadaljevali s pomočjo krajem in ljudem, ki jih je prizadejal potres.
Ogrožena letovanja
Svet sindikalnih organizacij Železarne Ravne je pred dnevi razpravljal o odprtem pismu komisije za počitniška letovanja pri občinski izobraževalni skupnosti. V tem pismu predstavniki ravenske izobraževalne skupnosti omenjajo težave, ki jih je povzročilo nepričakovano povišanje cen letovanj šolskih otrok vKarigadorju.
Ker So starši otrok, ki bodo letos letovali na morju, že prej nakazali denar, se je po podražitvi pojavilo vprašanje, kje in kako dobiti dodatna sredstva, predvsem pa kdo naj bi na Ravnah pokril primanjkljaj 50.000 dinarjev. Ztoti še, ker bo v Ka-
rigadorju poleti letovalo iz ravenske občine kar 500 otrok. Zaradi tega se je svet sindikalnih organizacij Železarne odločil, da iz sklada skupne porabe prispeva za letovanja otrok polovico sredstev.
Omeniti moramo, daje to verjetno zadnje letovanje ravenskih otrok v tem kraju, kajti prav letos bo potekla pogodba med občinsko skupščino Ravne in skupščino občine Buje. Zato se že pogovarjajo predstavniki obeh občinskih skupščin o podaljšanju pogodbe oziroma o odkupu zemljišča v Karigadorju. Tako bi lahko ravenski otroci še naprej letovali v tem prijetnem kraju ob jadranski obali.
BREST CERKNICA
NOVA ORGANIZIRANOST SINDIKATA
V skladu s priporočih o novi organiziranosti in delovanju sindikata so v tovarni pohištva Brest ustanovih dve osnovni sindikalni organizaciji. Dogovorili so se, da OOS ne bi imela več kot 300 članov, dosedanja sindikalna organizacija pa je imela kar 720 članov. V prvi osnovni sindikalni organizaciji (skladišče lesa in furnirja, furnirnica, klejama, razrez plošč, krojilnica, oddelek za vodenje proizvodnje
in operativno-tehnična kontrola) je predsednik Štefan Močnik, v drugi osnovni organizaciji (nanos ploskovnih elementov, nanos masivnih elementov, pakirnica, odprema, pogonski servis in skoraj celotna režija) pa je predsednik Viktor Žnidaršič. V Tovarni pohištva pričakujejo, da bo na novo organiziran sindikat veliko laže reševal življenjske in delovne probleme zaposlenih kot doslej.
CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLEDOM -CELICA POD DROBNOGLEDOM
Kaj bo treba še spremeniti?
V Melaminu, kemični tovarni Kočevje, so delavci, organizirani v sindikatu, podrobno proučili svojo samoupravno prakso; osnutek zakona o združenem delu pa so sprejeli kot napotilo za akcijo.
dot
bo
bor
Skl
Na zboru delavcev popoldanske izmene se pogovarjajo o samoupravljanju in o spremembah, ki jih terja osnutek zakona o združenem delu.
Najprej Stane Remžgar, direktor OZD, govori o pomenu zakona o združenem delu, potlej Tanja Svetličič, predsednica izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije, razloži, kaj vse so ugotovili, ko so v zadnjih nekaj mesecih — tudi in predvsem v sindikalnih skupinah — delali analizo o tedanjem samoupravnem organiziranja
ŽE DOSLEJ
JE BILA SAMOUPRAVA LAST DELAVCEV
Dopoldne so mi pripovedovali:
Naša Šercer, predsednica odbora za javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu:
„V naših Novicah smo objavili najpomembnejše člene iz osnutka zakona, potem smo o njih govorili na sestankih sku-pin.“
Tanja Svetličič, predsednica sindikata:
„Hkrati smo se v sindikatu dogovorili, da bomo našo samoupravo, ki je že doslej bila last delavcev, primerjah z določili zakona. In smo jo. Na številnih sestankih smo zbrali naše dosedanje izkušnje in ko smo jih primerjali z določili novega zakona, smo se odločili za nekatere spremembe."
Stane Remžgar, direktor:
„Sindikat je pri nas res najpomembnejši sestavni del vsega tistega, čemur rečemo delavsko in družbeno samoupravljanje. Zato je bila naša osnovna organizacija nedavno tega tudi od-
likovana s srebrnim znakom zveze sindikatov."
Pripovedovali so mi o svojem upravljanju „prek“ delegatov in referenduma ter o odločanju na zborih delovnih ljudi. V vsaki delovni skupini so volili enako število delegatov v delavski svet, odbor za delovna razmerja in v odbor delavske kontrole, ne glede na število zaposlenih.
Ugotovili pa so:
„Ni zasedanju delavskega sveta, odbora za medsebojna razmerja in na sestankih samoupravne delavske kontrole odločajo delegati z večino glasov, praviloma pa v skladu z mnenjem delovne skupine. Pri sprejemanju teh odločitev se zastavlja vprašanje, kdaj lahko delegat samostojno odloča o problemih, ki so na dnevnem redu, kdaj pa mora vprašati za mnenje svoje volivce. Pri nas smo se doslej, da bi se delegati oziroma delegatske skupine laže odločali, predvsem zavzemali, da bi vsaj sedem dni pred zasedanjem delavskega sveta dobili delegati svoje gradivo. Nismo pa še povsem uveljavili načela, da bi delegat lahko govoril šele potem, ko se sporazume o stališčih s svojimi volivci. Tudi za seje odbora za medsebojna razmerja je gradivo dano v razpravo delavcem po skupinah, vendar je slabost v tem, da so delegati odbora za medsebojna razmerja izvoljeni neposredno, od delavcev, za svoje delo pa so odgovorni vsemu kolektivu in ne le volivcem."
NOVE POBUDE
Tako so se v razpravi izoblikovale številne nove pobude. Število delegatov za delavski svet podjetja in za samoupravne odbore naj bi bilo v bodoče od-
visno od števila delavcev v samoupravni delovni enoti.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu bodo v bodoče, kot terja, zakon, volili delegati delavskega sveta, ne pa več delavci neposredno; komisijo za realizacijo ukrepov zaradi kršitev delovnih dolžnosti pa bodo volili tako kot delavski svet, vendar bodo v njej največ četrtina članov ljudje izven delovne organizacije. Njih bodo izvolili na predlog zbora združenega dela skupščine občine Kočevje tako kot delegate v delavski svet.
Nhj zapišem še nekaj njihovih ugotovitev:
.jbhša delegacija v SIS je iz svoje srede izbrala za vsako posamezno SIS svojega delegata. Delegacija v zboru združenega dela pa je sklenila, da se sestaja pred vsako sejo zbora, oblikuje stališče o gradivu in se odloči za glasovanje; delegata — imamo dve delegatski mesti — pa sta že vnaprej določena po abecednem redu. Delegacija zbora združenega dela se je morala odločiti za- takšen način, ker so poprej hodili na skupščinske seje le isti delegati, zdaj pa naj bi se sej udeleževali vsi."
Poslovni odbor bi moral biti po določilih njihovega statuta izvoljen (pa ni bil), njegove pristojnosti, zapisane v statutu, pa niso uskladili z našo zakonodajo.
V statutu bodo tudi morali zagotoviti, da bodo v bodoče o več pomembnih zadevah odločali z neposrednim izrekanjem, večjo vlogo bodo dobili delegati delavskega sveta, zbore delavcev pa naj bi sklicevali samo takrat, ko gre za najpomembnejše odločitve v delovni organizaciji.
Rekli so mi nekako takole: „Ko ocenjujemo samoupravno organiziranost, ne moremo mimo ugotovitve komisije za proučitev možnosti za ustanovitev TOZD v našem podjetja V minulem letu je komisija ugotovila, da v naši OZD za sedaj ni možnosti za ustanavljanje TOZD, se pa kažejo zametki, ki bi se utegnili razvijati v temeljne organizacije. To spoznanje bo treba letos ponovno proučiti in omogočiti morebitne spremembe."
Na sestankih v sindikalnih skupinah so govorili še o prizadevanjih za integracijo Melanina v SOZD „Polikem“, ki niso izpolnila njihovih pričakovanj, pa zato ne nameravajo zapustiti te sestavljene organizacije; v njej naj bi v prihodnje več storili, da bi uresničili svoje integracijske težnje. Kazalo pa bi, da se činv prej dogovorijo o tesnejšem sodelovanju z lesno industrijo; lani so ji namreč prodali 47 % vseh svojih proizvodov, leta 1980 pa bo, kot predvidevajo, kupila lesna industrija že 60% njihovih izdelkov.
Vse te izkušnje, ugotovitve in pripombe so prinesli na zbore delavcev.
Na zboru delavcev popoldanske izmene so vsi glasovali za sprejem osnutka zakona o združenem delu in za akcijo, s pomočjo katere bi svojo samoupravo naredili še bolj delavsko.
Ko sem odhajal iz Melanina, sem šele doumel, zakaj mi je Ivan Vesel, sekretar občinskega sindikalnega sveta v Kočevju, nekaj ur poprej dejal:
„V tej delovni organizaciji se je sindikat res dobro organiziral."
JANEZ VOUC
ton
srei
bi,
Uč,
skl
Up
ob
sar
Mi
dij
Ul;
ob
uje
Ul
sk
4
!e
Pr
sk
14
Oa
h
šo
lei
Pc
el,
te:
oc
Ul
oc
m
0
te
šč
V
ta
k:
D
n:
U
o
2;
V;
1;
ti
si
$
NAŠI PRIJATELJI
JANKO ŠKET, Miklavčeva 38, Ljubljana
Tri desetletja zvestobe
Tokrat vam za spremembo predstavljamo enega naših najstarejših naročnikov. Med tistimi, ki jim že od osvoboditve naprej poštar vsak teden pušča v nabiralnikih naš časnik, je tudi Ljubljančan Janko Šket, upokojenec iz Miklavčeve ulice.
Prav je, da ga vam pobliže predstavimo: rodil se je pred 71 leti v Gorici, kjer je končal osnovno šolo, v Ljubljani pa realko in štiri semestre filozofije. Vse do upokojitve pred šestimi leti je bil aktiven sindikalni delavec, zato je razumljivo, da je do danes ostal zvest našemu listu. V podjetju Elektro Ljubljana-mesto, kjer je dolgo let opravljal odgovorne dolžnosti vodje splošnega sektorja, je najprej, kakor se danes rad spominja, kot sindikalni aktivist „skrbel za stenčas in fizkulturo". V prvih povojnih letih je vajence vodil pri splošni vadbi na telovadiščih na Prulah in v Polju, ko pa je spoznal, da se za telovadbo zanimajo
tudi dekleta - članice kolektiva - je organiziral vadbo tudi zanje.
„Toda, to je bila le ena stran moje sindikalne aktivnosti. Naj se ozrem še na druge, kako hudo je bilo na sestankih sindikalne podružnice, ker ni bilo posluha za konstruktivno delo in pravo sodelovanje članov sindikatov pri nadaljnjem uveljavljanju vseh tistih pridobitev, ki jih imamo danes na podlagi našega samoupravljanja. V tem smislu je bil v prvih letih po vojni opredeljen tudi koncept Delavske enotnosti. Občutek imam, da je bila predvsem agitator za uresničevanje nalog, ki so nas čakale pri obnovi porušene domovine."
Janko Šket, ki še danes aktivno sodeluje v delu društva upokojencev občine Ljubljana-Moste-Polje in pri vodstvu meščanskih sindikatov, je polnih 30 let redni bralec našega časnika, med svojim službovanjem v podjetju Elektro Ljubljana-mesto pa je bil med
najbolj prizadevnimi poverjeniki DE, saj je skušal pri čini več članih svojega kolektiva zbuditi zanimanje za naš časnik.
Z večletnimi izkušnjami seje izoblikoval kritičen odnos do našega časopisa, zato smo želeli zvedeti, kaj v njem pogreša, česa si želi, kaj mu v DE ugaja in še kaj.
Ko se naš sogovornik v mislih vrača na svoja zadnja službena leta, rad pove, da so prejšnja leta prihajali izvodi DE kar v podjetje, potem pa so v sindikatu sklenili, da bodo naročniki dobivali časopis na domove. Meni, da takšna oblika prejemanja časopisa omogoča, da ljudje v miru in pozorneje preberejo članke o vsem, kar jih zanima.
In kaj ga zanima, kaj je tisto, ki vsekakor najbolj pritegne Sketovo pozornost?
..Kaže, da so pravni nasveti v DE najbolj brana rubrika. Veliko naših ljudi se srečuje s podobnimi težavami, kot jih obravnava ta rubrika, zato z zanimanjem prebirajo nasvete, ki jih posreduje vaš^strokovnjak. Vendar se mi zdi, da bi morali to rubriko še bolj razširiti in ji nameniti več prostora. Sičer pa v DE zasledim, seveda zdaj že
kot upokojenec, vse, kar ..potrebu- j jem“. Najbolj me zanimajo prispevki o , sejah vodstva slovenskih sindikatov in njegovih republiških odborov, članki o šolstvu in preobrazbi srednjega šolstva, o usmerjenem izobraževanju, 0 solidarnosmih akcijah, o posojilu za ceste ... Skratka, zanima me vse, o ! čemer pišete, seveda pa imam tudi nekaj svojih predlogov. Želel bi več reportaž. humoresk in kozerij. ki človeka spodbujajo k razmišljanju."
Prav gotovo pa Janko Šket ni niti I prvi niti zadnji med našimi zvestimi Sil naročniki, ki so prepričani, da bi v or- |r ganizacijah združenega dela z zanima- T njem prebiralo Delavsko enotnost več : ljudi, če bi imele osnovne sindikalne ^ organizacije na voljo več denarja in bi tako same naročale več izvodov DE- m
.	'«t
,.Verjetno bi bilo prav," je še od ;0| koncu dejal naš sogovornik, ,.če bi po- ^ slej DE posredovala več odgovorov in a konkretnih rešitev za težave, s kateri- „ mi se ljudje vsak dan srečujejo na svo- 0 jih delovnih mestih. Nedvomno bi P takšna usmeritev časnika pritegnila ^ nove naročnike in povečala njihovo P zanimanje za Delavsko enomost."
IVO VlRNlK
>
TEMELJNI KAMEN KOPER: 2. julija so tu slo-Vesno položili temeljni kamen za Jlov dijaški dom. Že jeseni 1977. e*a bo sprejel pod svojo streho °0 učencev in učenk. Temeljni amen je bo navdušenem pojavljanju množice položila jela Bonin, ki kot kuharica jrskega dijaškega doma že 27 deli z mladimi vse tegobe jega in dotrajanega dijaškega °ma. Navi dijaški dom v Kopru eden 'od 23 domov, ki jih jo zgradili v Sloveniji. Madno z družbenim dogovo-t0lT1 združujejo delovni ljudje jjstva, ki naj bi omogočila, da ^Pridobili 7.500 novih ležišč za Ucence in študente.
ZDRUŽEVANJE
SREDSTEV
BREŽICE:	Po podatkih
jpne strokovne službe samo-Pravnih interesnih skupnosti 0“^*ne Brežice so podpisnice jtoupravnega sporazuma o juževanju sredstev za gradnjo 'jaških domov združile do 28. jja letos iz naslova svojih jezno sti iz lanskega in letoš-"Rga leta 350.559.70 din.
ŽIVLJENJE
IDRIJSKEGA RUDARJA LJUBLJANA:	Ob dnevu
jarjev so v prostorih sloven-jga etnografskega muzeja v Jdbljani odprli razstavo „Živ-Jenje idrijskega rudarja11, ki jo je Pripravil kolektiv te ustanove ^"paj z mestnim muzejem iz ■je. Na svečani otvoritvi je jtopil komorni zbor Zorko Celovec iz Idrije.
MATURA ODRASLIH , VELENJE:	V rudarskem
jskem centru se je to šolsko let° šolalo v oddelkih za odrasle P°klice elektro šole, tehniške rfektro šole (šibki in jaki tok) ter tehniške strojne šole 205 "Braslih. Štirideset jih je že "•aturiralo, dvanajst med njimi z °dliko, še enkrat toliko pa jih bo "'aturiralo jesenu
V. Š.
KLUB
SAMOUPRAVLJAVCEV LJUBLJANA-BEŽIGRAD: dnevu samoupravljavcev so v '6J občini imeli ustanovno skup-^'"o kluba samoupravljavcev. Mificirali so samoupravni spo-lijm o ustanovitvi in delovanju jba in program dela za letos, klovne organizacije, ki so čla-il’ce kluba in ki bodo po tem jrazumu poravnale finančne Obveznosti do kluba, bodo imele Ugotovljeno družbeno izobraže-jje in usposabljanje svojih dedcev na osnovi skupno spreje-Iega programa in brez dodatnih koškov.
RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA MORAMO USKLADITI S CILJI DRUŽBENO DOGOVORJENE ŠTIPENDIJSKE POLITIKE
Kaznovana nedoslednost
Odločna zahteva, da štipendiste iz združenih sredstev preusmerimo na razpoložljive kadrovske štipendije
Kako uskladiti izvajanje štipendijske politike z določili družbenega dogovora in razpoložljivimi sredstvi? To je bilo osnovno vprašanje, o katerem so razpravljali in odločali delegati na nedavni seji republiške skupne komisije podpisnic samoupravnih sporazumov o štipendiranju.
V zadnjem času smo slišali mnogo pripomb in kritik zavoljo nedoslednega izvajanja družbenega dogovora o štipendiranju. Nskateri so zaradi tega, ker v štipendijski politiki že v prvem letu nismo dosegli vseh pričakovanih in zaželenih uspehov, predlagali, da v osnovi spremenimo družbeni dogovor. Vendar — katere so glavne pomanjkljivosti in nedoslednosti izvajanja štipendijske politike v praksi?
Da bi odgovorili na to vprašanje, moramo ponoviti osnovne cilje in izhodišča, na katerih je zgrajen sistem štipendiranja. Nova štipendijska politika, ki temelji na solidarnosti delavcev, ima trojno funkcijo: socialno (izenačevanje materialnih pogojev šolanja), kadrovsko (načrtno usmerjanje mladine v poklice, ki jih potrebuje združeno delo) in intelektualno (motiviranje za boljši in uspešnejši študij). V izvajanju štipendijske politike pa, žal, marsikje niso dosledno upoštevali celovitosti ciljev štipendijske politike, kar je privedlo do hudih neskladij. Stalno naraščanje števila štipendij iz združenih sredstev in zmanjševanje kadrovskih, nedoslednosti pri upoštevanju socialnih kriterijev — vse to je povzročilo, da sredstva, ki jih združeno delo prispeva za štipendiranje, ne zadoščajo več za kritje vseh potreb. Sredstva iz 0,5 % od osebnih dohodkov pritekajo neredno, kar še povečuje stisko pri rednem izplačevanju štipendij.
Drug problem, ki se kaže v izvajanju štipendijske politike, je uveljavljanje solidarnosti, ki temelji na čistih izračunih pritoka sredstev in potreb po posameznih občinah. Tudi pri tem načelu je marsikje odpovedala doslednost, ‘da ne rečemo poštenost. Skupne komisije v mnogih občinah izkazujejo večje potrebe od resničnih, zadržujejo več sredstev, kot jih po-
trebujejo, s tem pa otežkočajo solidarnostno prelivanje. V težnji, da bi čim več sredstev ostalo doma, si skupne komisije niso prizadevale prenesti štipendiste iz združenih sredstev na kadrovske štipendije, ki so v TOZD še vedno na voljo.. Tako se je število štipendistov iz združenih sredstev od januarja do maja povečalo za 4.000, namesto da bi se postopno manjšalo. Marsikje se občinske skupne komisije podpisnic ne sestajajo in prepuščajo celotno delo strokovnim službam.
TREBA JE TAKOJ UKREPATI!
Na seji republiške komisije so bili zaradi pomanjkanja sredstev sprejeti sklepi, ki naj bi predvsem pripomogli h gospodarnejšemu in bolj doslednemu iz-vaj anj u štipe ndij ske politike. Glede na razpoložljiva sredstva in izkazane potrebe občinskih komisij bo v mesecu juniju možno pokriti kakih 70 % planiranih sredstev (štipendije se izplačujejo za nazaj). V mejah teh sredstev morajo zato občinske skupne komisije že pri izplačevanju štipendij za mesec junij in za naslednje mesece uveljaviti nekaj bistvenih ukrepov. Ti pa so predvsem naslednji: štipendistom, ki prejemajo do 500 din štipendije iz združenih sredstev, se štipendije prenehajo izplačevati od vključno junija dalje. To pa ne velja za štipendiste, ki prejemajo raz-liko med kadrovsko štipendijo in štipendijo iz združenih sredstev. Ta sklep je utemeljen s predpostavko, da ta znesek štipendije ne pomeni pomembnega vira za preživljanje štipendista. Učencem in študentom, ki so stanovali v času šolanja v dijaških oziroma študentskih domovih, se zmanjša štipendija v juliju in avgustu za 650 din, tistim, ki se vozijo, pa za 200 din. Skupne komisije pa naj pri tem ravnajo glede na ma-
terialni položaj štipendista in razpoložljiva sredstva.
Vsem učencem, ki niso izdelali razreda, ter vsem, ki jim poteče absolventski staž, se naj takoj ukine izplačevanje štipendij. Podaljšanje izplačevanja je možno le v izjemnih in dokazljivih primerih.
Mimo teh sklepov, ki obvezujejo vse občinske skupne komisije, da resno in v celoti pretresejo sestav štipendistov iz združenih sredstev, so delegati ponovno zahtevali, da vse štipendiste, ki prejemajo štipendije samo iz združenih sredstev, v TOZD pa so na voljo kadrovske štipendije, takoj preusmerijo v TOZD. Prav tako je republiška skupna komisija sprejela sklep, da od 1. septembra dalje ne bodo odobravali štipendij iz združenih sredstev, dokler ne bodo pokrite vse kadrovske štipendije. Seveda pa morajo vsi štipenditorji (TOZD in samoupravne interesne skupnosti), ki so štipendije razpisali, najkasneje do konca avgusta obvestiti vse prosilce štipendij o odločitvah glede prošenj za štipendije.
Zaostriti je potrebno tudi roke glede vlaganja prošenj za štipendije. Doslej so skupne komisije večkrat obravnavale prošnje za štipendije. V bodoče pa naj bi jih obravnavali le ob začetku leta in izjemoma letos za zamudnike še v januarskem roku. V jesenskem roku bodo komisije odobravale štipendije le tistim prosilcem, ki bodo vso dokumentacijo predložili do
30.	septembra (učenci) oziroma
31.	oktobra (študenti).
Ob koncu naj -povzamemo še zahtevo delegatov republiške skupne komisije; naj se takoj sestanejo vse občinske skupne komisije ter zagotove, da bomo sprejete odločitve dosledno izvajali. Občinske skupne komisije morajo bolj neposredno spremljati tudi izpolnjevanje obveznosti TOZD tako glede plačevanja prispevkov za združena sredstva kot glede izvajanja določil družbenega dogovora o podeljevanju kadrovskih štipendij.
TILKA BLAHA
4. julija so položili temeljni kamen za nov koprski dijaški dom — Foto: Jaka Jeraša
STE NEMARA PREZRLI
Preusmerjanje v gostinske poklice
Gostinsko turistične organizacije iz vseh štirih občin koroške regije imajo široke načrte za prihodnji razvoj, pri čemer mislijo tudi na zadovoljitev potreb po organizirani rekreacijski in turistični dejavnosti naših delovnih ljudi. Scer pa je mogoče pričakovati, da bodo izredne naravne lepote krajev med Peco, Uršljo goro in zahodnim Pohoijem privlačevale tudi vse več turistov iz tujine.
Za uresničitev razvojnih hotenj na področju turizma in gostinstva bodo v prihodnjih letih v občinah koroške regije porabili dobrih 200 milijonov dinaijev. Ob tem pa potrebujejo do leta 1980 kakih 250 novih gostinskih delavcev, v razdobju 1981—1985 pa še nadaljnjih 250. Sicer pa polovica že zdaj zaposlenih v gostinskih in turističnih delovnih organizacijah nima ustrezne strokovne izobrazbe.
Kadrovske težave na področju turizma in gostinstva bodo v koroški regiji rešili z ustanovitvijo poklicne gostinske šole, ki bo delovala pri šolskem centru. Tako bo uresničena dolgoletna želja, da tudi koroška regija dobi poklicno gostinsko šolo, njena ustanovitev pa bo predstavljala uresničitev ene od nalog na področju razvoja usmerjenega izobraževanja.
Mladi iz Dravske, Mežiške in Mislinjske doline se doslej pravzaprav niso odločali za gostinske poklice predvsem zaradi oddaljenosti tovrstnih šol. Vpisovali so se pač v šole, Id so jim bile bolj dostopne. Zato v šolskem centru, v okviru katerega delajo zdaj že 4 šole, poudarjajo, da se po ustanovitvi poklicne gostinske šole število dijakov ne bo povečalo. Napovedujejo namreč, da se bo zmanjšal vpis v šole za prodajalce, ki ima trenutno kakih 400 učencev.
Poklicna gostinska šola pri šolskem centru bo izobraževala učence za poklica kuhar in natakar v oddelkih za mladino in odrasle. Trenutno je združeno delo koroške regije razpisalo že več kot 70 učnih mest za ta poklica.
A. N
ODMEV
V 22. štev. DL 5. junija-sle v uvodniku ponovili zahtevo slovenskih sindikatov po brezplačnih učbenikih. Navajam primer, kako se je tega problema lotila osnovna šola Nula Cilenšek iz Griž.
Ni šoli deluje pionirska zadruga. Ob koncu tega šolskega leta je izdelala sezname, kaj vse bodo učenci potrebovali v naslednjem šolskem letu. Učenci so namreč pri zadrugi naročili šolske potrebščine, saj jih bo zadruga lahko za vse učence nabavljala pri grosistu po cenah, ki so seveda nižje kot v redni trgovini. Poleg tega so letos učenci in njihovi starši sklenili, da bodo ob koncu šolskega leta prepustili šoli vse stare učbenike, zato pa bodo nove, za naslednje leto šolanja dobili v šoli. Tako bo — v glavnem odpadel vsakoletni nakup šolskih knjig.
FRANC JEŽOVN1K
*
Nepogrešljivo
zadovoljstvo
t. Žirovnici na Gorenjskem živi Peter L ki že dve desetletji posveča ves svoj | osti čas amaterskemu kulturnemu delu.
Več> v kulturno dogajanje v svojem kraju h kot dijak vključil že pred vojno, in če i eta združimo s tistimi povojnimi, je s "ro tesno povezan že več kot 35 let. se je Sitar po odsluženju vojaškega j a vrnil na Jesenice, se je kot izučen toini ključavničar takoj vključil v takratni ^taini komite SKOJ. Postal je mladinski ^Ust, že kaj kmalu pa ga je, kakor se -es rad spominja, pot vodila na prvo ’ v'Jenjsko preizkusijo", na gradnjo avto-i e Zagreb—Beograd. Na eni največjih v°jnih mladinskih delovnih akcij je ravljai več odgovornih funkcij. Izkušnje, P s'jih je pridobil, so mu prišle še kako rav> saj se je p0 vrnitvi z delovne akcije Jučil v poklicno delo pri CK LMS, ko pa
je prišel spet na Jesenice, je najprej delal v sindikatu, potem kot tajnik pri tedanji Ljudski prosveti, da bi nazadnje ..pristal" v Železarni, kjer je še zdaj. Danes je predstojnik oddelka za izobraževanje odraslih pri železarskem izobraževalnem centru. In prav po Sitarjevi zaslugi imajo železarske Jesenice svoj izobraževalni center, ki je v zadnjih dvajsetih letih vzgojil generacije mladih železarjev.
Sitarja pa je vedno pritegovalo še prav posebej kulturno delo. Že takoj po vojni je na Jesenicah sodeloval pri ustanavljanju različnih kulturnih skupin in društev, skrbel je za dobre in požrtvovalne mentorje, sam pa je tudi organiziral številne mladinske kulturne manifestacije.
— Letos mineva natanko dvajset let, odkar kot predsednik vodim DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica—Breznica. Dru-
štvo je nastalo po združitvi DPD Svobode in KOP Žirovnica na moj predlog, saj ni kazalo, da bi v tako majhnem kraju cepili kulturne moči. Kljub temu, da sem prevzel društvo, lahko neskromno povem, da je bilo naše delo zadnja leta izredno pestro in razgibano, vselej tesno povezano z dogajanjem na območju žirovniške krajevne skupnosti.
Sitar je bil tisti, ki je znal vsa ta leta v bogato -kulturno aktivnost v Žirovnici vnesti mnoge novosti, različna predavanja, filmske večere in druge oblike kulturnega udejstvovanja, vse, kar je bilo privlačnega za kar najširši krog mlajših in starejših krajanov.
- Ko govorim o pestrem delu našega društva, mislim predvsem na dejavnosti sekcij. Naj vam jih pobliže predstavim. Člani dramske sekcije pripravijo vsako leto tri premiere. Še pred leti smo imeli kar tri pevske zbore, danes pa smo ponosni na moški oktet, ki je slovensko, narodno, umetno in partizansko pesem že večkrat predstavil tudi zamejskim Slovencem. Lani so jim sledile še pevke, tako da imamo zdaj kar dva okteta, ki z uspehom nastopata na številnih proslavah in kulturnih prireditvah v jeseniški občini. Poskusili smo tudi z izobraževalno sekcijo, filmsko vzgojo in folklorno skupino, vendar ni šlo. Pa ne po naši krivdi, pojavile so se finančne težave in prostorska stiska, vse to pa je prispevalo k
Peter Sitar je že dvajset let predsednik DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica—B reznica
temu, da danes 60 aktivnih društvenih članov sodeluje v dramski sekciji in v obeh oktetih.
Kljub temu pa Sitar ne posveča vsega svojega prostega časa žirovniški Svobodi. Njegovo delo na kulturnem področju je zelo vsestransko. Slišali smo, da je kot po-
verjenik Prešernove družbe v zadnjih trinajstih letih pridobil v Žirovnici skoraj 200 rednih naročnikov te priljubljene knjižne zbirke. To pa je za kraj, kakršna je Žirovnica, zavidljiva številka.
- Zaslug za to ne gre pripisovati le meni, v veliko večji meri moji ženi Mariji. Že tam okrog šestdesetega je bila v Žirovnici poverjenica Prešernove družbe, njena prizadevnost pa me je tako navdušila, da sem ji priskočil na pomoč. Tako sem tudi sam postal poverjenik Prešernove družbe. V občim Jesenice je 500 naročnikov knjižne zbirke PD, od tega sva jih 250 pridobila midva z ženo. V Železarni imam danes 35 stalnih naročnikov, kar pa je za ta kolektiv odločno premalo. Znano je, da se na Jesenicah ljudje veliko bolj ogrevajo za šport kakor za kulturo. Mogoče bo z leti drugače, zlasti še, ker si skupno z vodstvom jeseniških sindikatov prizadevamo, da bi vsaka večja delovna organizacija imela vsaj enega kulturnega animatorja. Resnično bi želel, da bi v teh prizadevanjih slednjič le uspeli. . .
I. VIRN1K
Ali ste v vaši delovni organizaciji že izbrali zaupnika Prešernove družbe?
sindikati po Jugoslaviji
TRGOVCI IZ LESC NAPREDUJEJO
»MURKA« VSE LEPŠA
Nakupovalni center, ki ga gradijo v Lescah, je eden prvih sadov povezovanja s proizvajalci in razvijanja dohodkovnih odnosov med trgovino in proizvodnjo
Prvega julija 1954 sta bili v Lescah dve prodaj dni, ki sta kasneje prerasli v trgovsko podjetje Murka. Dvaindvajset let je dovolj dolga doba, da se je majhno podjetje močno razraslo in se utrdilo na Gorenjskem. Danes je namesto šestih zaposlenih, kolikor jih je bilo leta 1954, že 230 prodajalk in prodajalcev ter drugih delavcev, ki sestavljajo kolektiv Murke, ki oskrbuje potrošnike na Gorenjskem v 12 prodajalnah.
Tako kot se je počasi, preudarno in z gotovostjo razvijala Murka od začetka pa do današnjih dni, tako naj bi se razvijala tudi vnaprej. Srednjeročni program razvoja od 1976. do 1986. leta predvideva veliko povečanje prodajnih površin skupaj s povečanim prometom, predvsem pa na podlagi združevanja sredstev trgovskega podjetja s sredstvi industrije.
NAKUPOVALNI CENTER
Največja novost, ki jo obeta Murka, je prav gotovo nakupovalni center v Lescah. Center bo grajen tako, da bo že v prvi fazi lahko uspešno deloval, prav tako kot potlej, ko bo povsem zgrajen in bo blagu in kupcem na voljo približno deset tisoč kvadratnih metrov površin. Najprej bodo zgradili salon pohištva.
,JC sodelovanju smo povabili lesno industrijo in bomo na podlagi skupnih dogovorov, na podlagi samoupravnega sporazuma skupaj vlagali v to investicija Podobne samoupravne sporazume smo podpisali tudi s tovarnami cementa. Vanje smo vložili svoj delež pri rekonstrukcijah, tako
v Anhovem kot v Trbovljah, cementarne pa nam bodo zagotovile cement ...“ pravijo v Murki in razgrinjajo načrte iz srednjeročnega plana:
„Mimo novega trgovskega centra načrtujemo novo trgovino na Bledu. V starem hotelu Park smo imeli trgovino, ker pa so ga porušili, je ni več. Zato smo se odločili, da bomo v spodnjih prostorih novega hotela, v katerem bodo najrazličnejše trgovine, kupili lokal za novo trgovino. Razen teh investicij v Lescah in na Bledu bomo novo trgovino odprli tudi v Radovljici. Tu bo trgovina s 6500 kvadratnimi metri površine. Mimo tega načrtujemo tudi nove skladiščne in upravne prostore. Stali naj bi nasproti Žita v Lescah ob industrijskem tiru. Seveda pa vsega tega ne bomo zgradili do leta 1980. To so načrti, ki jih moramo začeti uresničevati v tem srednjeročnem obdobju, prednost pa imata nakupovalni center, katerega del mora biti odprt do leta 1980, in trgovina na Bledu, ki mora biti odprta hkrati z novim hotelom, torej bržčas že na zimo letos .. .“
POPREČNI ZASLUŽEK 3.600 DINARJEV
Glede na razširitve in na dokaj težavne pogoje poslovanja trgovskih organizacij so v Murki z višni osebnih dohodkov zadovoljni, saj je poprečni osebni dohodek 3.600 dinarjev. Vendar pravijo, da na vseh delovnih mestih vsi delavci niso povsem zadovoljni z osebnimi dohodki in da bodo takoj po dopustih v skladu s samo-
upravnim sporazumom pretresli svoj sistem nagrajevanja.
STABILIZACIJSKI PROGRAM
Stabilizacije se v Murki niso lotili le s parolami, marveč tudi z dejanji, zato so s svojim programom tudi uspeli. Vse, kar lahko poveča dohodek trgovske organizacije, so upoštevali in izvedli. Od varčevanja, do delovne discipline.
Letos so sestavili nov stabilizacijski program in upajo, da jim bo prinesel še nekaj več rezultatov kot prvi.
Ker so se pravočasno pripravili na vse ukrepe in ker so smotrno gospodarili že od nastanka podjetja, jih tudi letošnji zaostreni pogoji gospodarjenja niso presenetili:
,JCo so vsi nehali kupovati, smo mi kupovali dalje. Na policah naših trgovin ni zmanjkalo ničesar, izbira je ostala takšna kot prej ali pa se je celo povečala. Seveda pa skušamo čimbolj zožiti krog dobaviteljev," pravijo in dodajajo, da so poti Murke povsem jasno začrtane;
,,Brez povezovanja ne moremo računati na razširitev poslovanja, na zadovoljevanje naših kupcev. Zato smo se že začeli povezovati s proizvajalci. Pred nami je podpis nekaterih sporazumov. Prizadevali si bomo, da bo naše trgovsko podjetje tudi v prihodnosti odprto za vse resne dobavitelje, ki so pripravljeni z nami tesno poslovno sodelovati," razlagajo svoje razvojne načrte v Murki.
E. P.
10. julija 1976 stran
SINDIKATI BiH O ORGANIZIRANI SKRBI ZA ODDIH
Z rekreacijo proti bolezni
Organizirano pošiljanje delavcev na dopust, ga financirata sindikat in delovna organizacij3, je že pokazalo večstranske koristne učinke
Analize, ki so jih izdelali v zadnjih letih, opozarjajo na ogromne izostanke z dela tako v gospodarstvu kot v družbenih dejavnostih. Gre za zgovorne kazalce, ki kažejo, kako visoko ceno plačujemo zaradi vsesplošnega napredka, naporov za vse bolj učinkovito gospodarje-
OD SARAJEVSKEGA DOPISNIKA
nje, urbanizacije mest, spreminjajoče se strukture prebivalstva in podobno. Vse to so pojavi, seveda ne vsi. ki se vedno bolj neugodno odražajo na zdravju in delovni sposobnosti zaposlenih.
Ni nam treba dvomiti, da so tudi možnosti za boj proti takim in podobnim posledicam precejšnje in raznovrstne. Seveda pa jih moramo iskati predvsem na področju nadaljnje humanizacije življenjskih in delovnih razmer zaposlenih.
Pri uresničevanju te. nedvomno prvenstvene družbene naloge, imajo velik pomen tudi programi rekreativnega okrevanja delavcev, ki jih v SR Bosni in Hercegovini v svoji dejavnosti izvajajo sindikati, predvsem pa
njihov biro kreacijo.
za oddih in
šilj*-
Akcijo organiziranega po nja delavcev na okrevanje MeS ni svet ZS Sarajevo, denin1^ uspešno izvaja že od 1966. le dalje. Zgled Sarajeva je bil P • buda drugim, da so tudi 82 ^ začeli zagotavljati več sredst6 za to obliko obnavljanja del° nih sposobnosti zaposlenih.
Za primer naj omenim0,, je januarja, februarja, marca,jjj, nija, septembra in oktobra la s pomočjo biroja za oddih inr kreacijo odšlo na rekreath^ okrevanje -341 zaposlenih ' različnih sarajevskih delovnjv organizacij. V primerjavi z 's mi meseci v letu 1974 je t°™ | imelo možnost okrepiti svCl. zdravje kar 17% več delavk ' Štiri desetine potrebnih srev štev zagotavlja Zveza sindikat BiH. preostanek pa delovfl organizacije, katerih delavci bili na okrevanju.	,
Čeprav so podobne rezulri dosegli tudi drugod in bi : smeli reči, da so spodbudni, P. v ZS BiH opozarjajo, da se ne ^ ; smeli zadovoljiti z dosežen^' V rekreacijskem okrevanju “ j lavcev. ki ga organizira sindik2 s pomočjo biroja za oddih inre j kreacijo, bi morali namreč v deti predvsem humano akcij0:| ki ji velja v prihodnje posveča1 še več pozornosti.	,
ESAD NJEMČEVh
HRVAŠKA
Delegati in SIS
Podatki nedavne ankete sindikata Hrvaške so pokazali, da sestav posameznih delegacij ni dober. Zato bodo predlagali, naj bi za vsako skupino sorodnih SIS ustanovili eno delegacijo, ker bi to omogočilo uspešnejše delo. Delegati se še niso navadili, da je nujno potrebno predlagati račune delegatski bazi o svoji aktivnosti in ravnanju, tako pa bo vse dotlej, dokler ne bo vsem jasno, da je izredno pomembno izbrati prave ljudi na prava delegatska mesta. Značilni so primeri, da so na prvo sejo neke samoupravne interesne skupnosti prišli skoraj vsi delegati, na drugo tri četrtine, na tretjo pa
komaj nekaj več kot polovica gatov. Vprašanje je, zakaj delega ne prihajajo na seje in kakšna je 0 govornost za neupravičene _ ostanke. Najpogosteje se opravie2 jejo s frazo, da je delegatski sisie še mlad in da se ljudje šele navajaJ | na nove oblike samoupravnega t3'r. nanja. Seveda to ne bi smelo bi opravičilo, ker imamo že veliko P° zitivnih izkušenj, ki opravičujef trditev, da se z delegatskim siste mom nismo zaleteli in prenagli*'1 da je družba in samoupravna skup" | nost dovolj zrela, da ga še izpop0 [
Poti iz osamljenosti
Piše: Azra Kristančič, dipl. psihologinja
Velike delovne organizacije in velika mesta so lahko najbolj samotni kraji. Ni čudno, da se mnogi čutijo osamljene. Kot posamezniki ne smemo pričakovati mnogo pozornosti; verjetno nas drugi opažajo, vendar nam tega ne pokažejo.
Ob tem je treba povedati tudi drugo resnico. Nihče nam ne bo posvečal kdove kakšne pozornosti in ne bomo imeli prijateljev pa tudi nobenega vpliva ne in ne besede, če se sami ne bomo vedli prijateljsko in prijazno.
V prizadevanju, da bi jih drugi opazili, mnogi delajo hude napake. Kaj doseže fant, ki svojega fička opremi z najrazličnejšimi okraski, po možnosti še
z zvezdo v krogu, ki je izginila s kakšnega mercedesa; ali pa dekle, na kateri visi na kilograme neokusnega nakita? Res je, pozornost, ki si jo tako želijo, zbudijo,' vendar bi mnogo bolje in lažje živeli brez takšne pozornosti.
Zato še enkrat: kdor želi pozornost in prijateljstvo drugih, mora biti takšen tudi sam do drugih.
Kako pokazati to željo brez zoprnega vsiljevanja?
Nekaj primerov: Pozdravljaj človeško in prisrčno, ne mehanično! Ko rečeš — „zdravo“ — se nasmehni. Pozdrav naj bo takšen, kot pozdravljaš prijatelja. Ne požiraj pozdravnih besed, temveč jih pravilno po-
udari. Hkrati poglej v oči tistega, ki ga pozdravljaš in ne — denimo — v časopis. Med delom prenehaj vsaj za trenutek gledati v stroj - ali v načrte in poglej človeka, ki te je ogovoril. Pokaži, da ti je ljubo, ker ga vidiš.
Pri delu srečujemo mnogo ljudi. Ne čakajmo, da oni prvi pokažejo prijateljsko vedenje. Vedno velja pomisliti, da so okrog nas možni prijatelji, ki čakajo, da jim pokimamo z glavo. Mnogi med njimi so verjetno bolj osamljeni, kot smo mi.
In če resnično želimo iz osamljenosti, velja vzljubiti čim reč ljudi, vzljubiti jih čimprej in jim to kar hitreje tudi pokazati.
Prosti čas namesto plačanih nadur
VPRAŠANJE:
Sindikalna organizacija nekega podjetja v Idriji vprašuje:
Delavec je opravil določeno število nadur. Za to delo bi dobil plačan osebni dohodek, 50% višji od navadnih ur. Delavec pa bi namesto plačanih ur raje koristil proste ure ali dneve. Ali lahko delavec koristi toliko prostih ur, kolikor je prej naredil ur preko polnega delovnega časa? Ali mu je treba tudi število tako opravljenih ur povečati za 50 %?
ODGOVOR:
Člen 27. zakona o medse-
X
kupon
PRAVNIK SVETUJE
bojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci ureja primere, ko lahko delavčevo delo traja prek polnega delovnega časa. Po členu 29 tega zakona se čas, ki ga je delavec prebil prek polnega delovnega časa na delu, šteje kot poseben delovni pogoj, ki se upošteva pri merilih, po katerih delavci odmerjajo pravice, odvisne od dolžine delovnega časa (osebni dohodek, letni dopust itd.). Iz tega določila torej sledi, da ni možna nadomestitev nadurnega dela s prostimi dnevi ah s prostimi
urami. Čas, ki ga delavec prebije na delu prek polnega delovnega časa, mora biti plačan s posebnim, najmanj 50-od-stotnim povečanjem osebnega dohodka. Če opravlja delavec delo na delovnem mestu, kjer se pogosto pojavi upravičena potreba po nadurah, se to lahko upošteva tudi pri odmerjanju števila dni letnega dopusta. Nadomestitev, kot rečeno, ni možna, zato tudi ni možno, da bi na račun določenega števila nadur delavcu odobrili določeno število prostih ur, povečanih z3 50%.
:_ ... :
-t
__—----
liiii
NOVI
»PARK
HOTEL«
ŽE
POZIMI!
Veliko zanimanje za novi hotel obeta, da bo zaseden in rentabilen — Načrti za obnovo preostalih enot v sestavu TOZD Hoteli
»Hoteli Bled“ so Viatoijeva TOZD, ki združuje hotela Park in Triglav ter gostišča Union in Zatrnik. Ta temeljna organizacija je sorazmerno mlada, če upoštevamo čas, kar je konstituirana, toda hoteli oziroma gostinski obrati, ki jih združuje, pa z izjemo Golfa nimajo najmanjše letnice.
„hhjveč pozornosti sedaj posvečamo novemu hotelu Park. Gradnja se je malce zavlekla,“ pravijo na Bledu in dodajajo:
»Zanimanje za novi hotel A kategorije je zelo veliko. Številne tuje agencije se neprestano zanimajo zanj, vendar prodaja ne teče tako, kot bi želeli, vzrok je preprost, pred hotelom še vedno stoje žerjavi in dokler je hotel gradbišče, agencije kaj nerade sklepajo pogodbe. Imajo pač slabe izkušnje z vsemi novimi hoteli. Tako v Jugoslaviji kot tudi drugje po svetu se kaj rado zatakne in se gradnja zavleče.11
Ponudbe gredo v svet vsak dan. Zavoljo zanimanja agencij delavcev v TOZD „Hoteli Bled11 niti ne skrbi preveč, da ne bi mogli razprodati vseh kapacitet za prihodnje leto.
»Dve stvari govorita v prid dobri prodaji. Prva je vgled, ki je ostal še od starega hotela. Veliko stalnih gostov je že nestrpnih in neprestano sprašujejo, če bodo prihodnje leto že lahko preživeli počitnice na istem mestu, kot so jih leta poprej. Drugi razlog pa je zasnova hotela, ki omogoča udobno bivanje predvsem tistim gostom, ki si žele zdravstvenega turizma. Tako kot je Rikli nekdaj oznanjal Bled kot klimatsko letovišče, bomo tudi hotel Park reklamirali pod tem geslom,11 pravijo na Bledu.
Potem razlagajo svoje načrte:
»Štipendiramo študenta na visoki šoli za telesno kulturo. V vrhnjih prostorih bo bazen z enkratnim pogledom na vso okolico in seveda predvsem na jezero. Tu, ob bazenu, bodo vsi prostori za aktivno rekreacijo. Predvsem med nemškimi gosti vlada veliko zanimanje za tovrstni turizem, za hotele visoke kategorije, ki nudijo veliko udobja, mimo tega pa omogočajo tudi aktivno rekreacijo.11
„GOLF“ SODI MED USPEŠNE Za prodajo novega hotela Park je toliko manj skrbi, ker njegove perspektive grade na izkušnjah hotela Golf:
»Ko smo odpirali Golf, je bilo rečeno, da je to hotel, za katerega ne bo zanimanja. Sami smo včasih podvomili, ali takšen hotel ustreza ali ne. Cene, ki smo jih postavili, so se zdele marsikomu previsoke. Razširil se je glas, da Golf ni za domače goste in da se bo tudi med tujimi našlo le malo takšnih, ki so pripravljeni odšteti toliko denarja za bivanje v hotelu A kategorije na Bledu.
Vse te govorice niso imele nobene osnove. Sloves najdražjega hotela si je Golf res pridobil, čeprav v resnici ni nič dražji, kot je Radin ali kateri drug hotel podobne kategorije. Danes je normalno zaseden, ima že stalne goste in je kakršnokoli govoričenje o visokih cenah povsem neutemeljeno. So pač cene, ki ustrezajo A kategoriji in nič več. To pa gostov, ki žele bivati v takšnem hotelu, ne moti. Niti ob kvaliteto storitev niti ob cene se nihče več ne spotika. Domnevamo, da se bo s hotelom Park dogajalo nekaj podobnega. Tujci bodo zadovoljni, domačini bodo nekaj časa negodovali, potlej pa se ga bomo navadili in bo delal vsq tako dobro kot Golf...“
»Hoteli Bled11 si prizadevajo, da bi lahko začeli obnavljati tudi druge gostinske objekte:
»Nkjprej bi radi obnovili Casino. Razprav in mnenj o tej blejski hiši je bilo veliko. Nekateri so menili, da jo je treba porušiti, drugi so vztrajali, da je Casino del Bleda, del njegove preteklosti in da ga je treba ohraniti vsaj na zunaj takšnega, kot je. Prevladalo je slednje mnenje. Radi bi zdaj Casino čimprej adaptirali, toda vsega naenkrat ni možno narediti. Prostori so zastarelo opremljeni in naravnost kličejo po obnovi. Prva razpoložljiva sredstva bomo zato namenili obnovi Casina.11
Za konec našega poročial z obiska v TOZD hoteli Bled še novica. Sedaj je že povsem jasno, da bodo hotel Park odprli v letošnji zimski sezoni...“ g p.
Ne samo vroče, ampak tudi težko -..
TOVARNA VERIG LESCE_
PRODOR V SVET
Za ladijske in snežne verige se vedno bolj zanimajo tuji kupci
uspeli, priča podatek, da je letos naročil Mercedes v Lescah kar 60.000 parov snežnih verig:
»To pomeni za nas že kar lepo proizvodnjo. V primerjavi s prejšnjimi leti bomo letos proizvodnjo snežnih verig podvojili,11 pravijo v tovarni verig in dodajajo, da pri tem povečevanju izvoza vse manj uvažajo:
„Z lastnimi močmi, z lastnimi strokovnjaki, z lastnimi konstrukcijami vse bolj nadomeščamo uvoz strojev. Šurovce uvažamo, vse drugo pa naredimo doma. S povečevanjem orodjarne oziroma z novo orodjarno pa bomo postali še močnejši ..
TUDI NA STANDARDU SE POZNA
Uspešnost podjetja pa seveda vpliva tudi na rast standarda. Ze osebni dohodki pričajo, da je podjetje uspešno. Lanski osebni dohodki, ki so znašali v poprečju 3.70 dinarjev, so se letos dvignili na 4.000 dinarjev. Bolj kot osebni dohodki pa govore o skrbi za standard številna stanovanja. Doslej je tovarni verig uspelo pomagati pri gradnji stanovanj 222 družinam, zagotovili so 60 samskih stanovanj, srednjeročni plan do leta 1980 pa predvideva, da bo pod streho 312 družin.
To priča, da v tovarni verig Lesce ne skrbijo le za proizvodnjo, marveč da jim prav toliko pomeni tudi skrb za delavca. Seveda pa je najprej dohodek, brez tega tudi vsega drugega ni!	E. P.
Pogled na rezkal ne avtomate v vijakami Tovarne verig Lesce
Tovarna verig lesce je iz leta v leto bolj znana svetu. Včasih so poleg verig kovali predvsem kmetijsko orodje in pluge, potlej pa so zožili program in razvili predvsem tri dejavnosti: izdelovanje verig, proizvodnjo lesnih vijakov in izdelovanje odkovkov. Tako specializirani danes pomenijo enega največjih proizvajalcev tovrstnih izdelkov v Jugoslaviji in v Evropi.
Zunaj meja Jugoslavije je Tovarna verig Lesce znana predvsem po \erigah. S proizvodnjo verig se ukvarjata dve temeljni organizaciji in sicer TOZD Verigama in TOZD Sidrne verige. Ko smo že pri tem: tovarno sestavljajo še TOZD Kovačnica, Vijakarna, Orodjarna in Vzdrževanje.
ZA VSE LADJE SVETA
Z dognano tehnologijo in veliko natančnostjo je Tovarni verig Lesce uspelo razvito proizvodnjo ladijskih verig. Že več let jih v vse ladje vgrajuje - domača ladjedelniška industrija, vse več ladijskih oziroma sidrnih verig pa prodajo v tujino:
»hhše sidrne verige priznajo vsi registri po vsem svetu, tako da s prodajo res ni težav,11 pravijo v tovarni verig in dodajajo, da so sklenili pogodbe o izvozu v Sovjetsko zvezo in da že več let izvažajo v Bolgarijo in v Romunijo, dobili pa so tudi licitacijo v Turčiji:
„Kar zadeva sidrne verige, se uvrščamo v vrh evropskih proizvajalcev. Sicer pa mimo sidrnih verig vse več delamo za lad-
jedelce. Znani smo po omčah. Skobcih ...“ pripovedujejo v tovarni verig in načrtujejo, da bodo svoj program, ki je namenjen ladijski opremi, še raz-širih. Sicer pa je že doslej na številnih ladjah vgrajenih veliko izdelkov te gorenjske tovarne. Samo lani so izvozili za
4.470.000	dolarjev, letos pa načrtujejo še nekaj večji izvoz: v plan so si postavili številko
4.712.000	dolarjev. Kot vse kaže, bodo ta plan celo presegli, saj so v minulih mesecih izvozili kar polovico svoje proizvodnje.
SNEŽNE VERIGE ZA MERCEDES
Mimo težkih oziroma sidrnih verig so v tovarni verig v Lescah povsem osvojili tehnologijo verig za rudniške trasporterje:
„Ti izdelki zahtevajo izredno kvaliteto. Doslej smo vse te verige uvažali, za kar smo v Jugoslaviji porabili veliko denarja. Sedaj z našo proizvodnjo zado-voljujemo vse zahteve jugoslovanskega trga, mimo tega pa čedalje več teh verig tudi izvozimo,11 pravijo v tovarni in dodajajo, da so pri transportnih verigah dosegli evropsko kakovost. Mimo tega pa so začeli izdelovati tudi nekatere dele za transporterje. Domači izdelki so veliko cenejši kot tuji in se vse bolj uveljavljajo tudi na tujih trgih.
Poleg težkih verig pa se vse bolj razvija tudi proizvodnja snežnih verig. Tudi tu je osnovno vodilo kakovost. Da so leški verigarji s tako svojo politiko
šport, oddih in rekreacija
KONČANE SO POSTOJNSKE DSl-76
Poslej po liga sistemu
Veliki pokal občinskega sindikalnega sveta v trajno last Postojnski jami
S svečano podelitvijo priznanj in zadnjo disciplino — balinanje — so se te dni končale letošnje delavsko športne igre postojnske občine. Na igrah je sodelovalo v 17 disciplinah več kot 140 ekip s skupno več kot 1200 udeleženci iz 32 sindikalnih organizacij.
Končni vrstni red v točkovanju za veliki prehodni pokal
Na področju telesne kulture in rekreacije v železarni Ravne je sindikalna dejavnost v polnem razmahu. Poleg številnih rekreacijskih izletov po Sloveniji prav sedaj poteka sindikalno rekreativno tekmovanje skoraj v vseh športnih panogah. Tekmovanje poteka med osnovnimi organizacijami sindikata, Iger veljajo stroga merila, da se tega sindikalnega tekmovanja smejo udeležiti le tisti člani, ki v tem letu niso aktivno tekmovali pri nobenem registriranem klubu.
Prav sedaj je končano tekmovanje v malem nogometu. Iger so naj večji uspeh dosegli člani OOS Topilnice. Slede: OOS Industrija noži, OOS D varna, OOS Valjarna itd. Da je tekmovanje doslej potekalo brez zastojev, je posebna zasluga vseh športnih referentov po posameznih OOS, ki obenem sestavljajo komisijo za šport in
občinskega sindikalnega sveta Postojna je naslednji: zmagali so predstavniki Postojnske jame, ki so zbrali rekordno število točk (71), saj so zmagali v šestih disciplinah. Ker pa so zmagali trikrat zapored in petkrat v presledku, so osvojili pokal v trajno last. Drugo mesto so zasedli Prosvetni delavci z 49 točkami, tretje pa Javor (38
rekreacijo. Za doseženo prvo mesto OOS Topilnica pa ima največ zaslug njihov referent Alojz Potočnik.
Tekmovanje v drugih panogah se nadaljuje.
Odbor za športno rekreacijo pri občinski zvezi za telesnokulturo bbva Gorica je že v začetku leta sprejel svoj program dela, ki ga poskuša kljub pomanjkanju kadra dosledno uresničevati.
Zadnja akcija pred letno sezono dopustov in počitnic je bii preskus telesne zmogljivosti po tako imenovanem Cuperjevem testu. To testiranje je bilo namenjeno delavcem iz vseh goriških delovnih organizacij. Glede na to, da je bilo to prvo testiranje po tej metodi, je bil obisk poprečen, saj se je povabilu na testiranje odzvalo le 45 delavcev iz Iskre, SGP Gorica, Mebla, Projekt biroja.
točk). Sledijo:	Nanos	(15
točk), ŽTP (18 točk), LIV (17 točk), Vojne starešine (16 točk), GG (15 točk), SAZU (14 točk), SDK (12 točk) itd. Pokal za naj večjo množičnost in disciplino so osvojili delavci Nanosa, posebno priznanje za discipliniranost pa GG Postojna.
Zmagovalne ekipe se bodo udeležile iger Primorske, ki bodo letos v Cerknici.
M sestanku športne komisije občinskega sindikalnega sveta s predstavniki osnovnih organizacij so se tudi dogovorih, naj bi se v prihodnje začele vsakokratne delavske športne igre že v mesecu oktobru, končale pa v maju. V vseh disciplinah bodo uvedli tekmovanje po liga sistemu.
Gostota in nekaterih drugih delovnih organizacij.
Odbor za športno rekreacijo je imel v programu tudi plavalni tečaj za odrasle, ki pa ga žal trenutno še ne morejo izvesti, ker novogoriški bazen ni uporaben in bodo akcijo bržčas izvedh v bazenu hotela „Argonavti“.
Dejavnost na področju telesne kulture in športne rekreacije je vse bolj množična. Zanjo se zanima čedalje več Novogoričanov. Dokaz za to je tudi dobro obiskana Trim steza v Panovcu v N)vi Gorici.
RAJMUND KOLENC
ŽELEZARNA RAVNE________
V polnem razmahu
Športna rekreacija na gorižkem_
PO PROGRAMU
Več sto planincev iz vseh naših republik in pokrajin se je v nedeljo dopoldne zbralo pri Aljaževem stolpu na Triglavu, da bi se udeležili svečane otvoritve nove planinske poti .»Planine Jugoslavije". Slovesnost ob otvoritvi YU trans\erzale, kakor popularno pravijo tej poti, je začel predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik,
o pomenu poti in zbliževanju planincev vseh narodov in narodnosti Jugoslavije pa je nato spregovoril predsednik Planinske zveze Jugoslavije Božo Škerl. YU transverzala povezuje 14 vrhov, po dva v vsaki republiki in po enega v vsaki pokrajini. V Sloveniji sta vključena Triglav in Raduha. — Foto: Milan Govekar

Srečanje
SLOVENSKIH TABORNIKOV V NOVEM MESTU
Več kot tekmovanje
Ob koncu minulega meseca so slovenski taborniki preživeli štiri dneve v Novem mestu. Starejše kategorije članstva so domovale pod platnenimi strehami ob novomeškem stadionu, najmlajši taborniki pa so preživeli štiri sončne dni v dijaškem domu „Majde Šilc" v Šmihelu pri Novem mestu.
Pravico sodelovanja na republiškem srečanju so si priborili tisti člani, ki so zmagah na področnih taborniških mnogobojih. Kakih 500 tabornikov ni samo pokazalo veliko izenačenost v znanju taborniških veščin, temveč so znova izpričali veliko pripadnost svoji mladinsko-vzgojni organizaciji, pokazali so veliko mero tovarištva, prijateljstva, izmenjali so si izkušnje, rodila so se nova poznanstva. V štirih dneh so se taborniki merili v posameznih panogah mnogoboja, poleg tega so si ogledali Novo mesto in se popeljali na izlet na Kočevski rog, kjer so si ogledali Bazo 20.
Murni, čebelice in medvedki so tekmovali v iskanju zaklada, lovu na lisico, v orientacijskem pohodu, streljanju z lokom, igri z žogo, premagovanju ovir, kurjenju ognjev in šaljivem tek-movanju. Rezultati so pokazali, da so ekipe bile dobro pripravljene. Vodstvo tekmovanja in posamezni predstavniki taborniških odredov so ocenili, da so nekateri vzeli tekmovanje zelo zares in bi bilo dobro, če bi se bolj držali gesla, da je pomembneje sodelovati. Kljub temu je mnogoboj zelo uspel. V vsaki starostni skupini je tekmovalo po deset ekip.
Tudi tekmovanje starejših tabornikov (nad 12 let) je lepo uspelo. Pomerili so se v signalizaciji,' postavljanju šotorov, orientaciji, lokostrelstvu ter v igri z žogo.
Zmagovala republiškega mnogoboja za leto 1976 so:
Murni (do 7 let): 1. OJ Jesenice; čebelice (od 7 do 10 let): OZV Rogaška Šlatina; medvedki (od 7 do 10 let); OČT Murska Sobota; čebelice (od 11 do 12 let); ODV Ljubljana; medvedki (od 11 do 12 let): ZO Ljubljana; tabornice (od 13'do 15 let): OSM Nova Gorica; taborniki (od 13 do 15 let): OŠK Sežana; tabornice (od 16 do 19 let): OSK Sežana; taborniki (od 16 do 19 let); ZO Ljubljana.
Srečanje je s praktičnimi darili podprlo več delovnih organizacij.
H.Jerčič
V__________________ s
10. julija 1976
stran
MUTA OB DRAVI: Košarkarski klub TVD Partizan Muta je j julija priredil „dan košarke14. Skupno je nastopilo več kot šesta#?, domačih igralcev, ki so se med seboj pomerili v pionirski, mladij in članski konkurenci. Največje zanimanje je veljalo za srečaijT med člani, ki nastopajo v medobčinski ligi in nekdanjimi igr®* Partizana.
Športne igre Polikem
Na sestanku predstavnikov članic združenega podjetja Polikem so se dogovorili o pripravah in organizaciji III. letnih športnih iger Polikem, ki bodo v soboto, 28. avgusta v športnem parku Kodeljevo v Ljubljani v organizaciji podjetja Commerce.
Tekmovalci združenih podjetij se bodo pomerili v
malem nogometu, rokometu, košarki, namizneih tenisu, kegljanju, šahu, balinanju in vlečenju vrvi, tekmovalke pa v kegljanju.
Prireditelj pričakuje množično udeležbo nastopajočih, naj zanimivejši pa bo boj za naslov ekipnega zmago; valca, ki sta ga doslej osvojili vrsti Donita in Save.
F. R-
JESENICE
Tekmovanje v balinanju
Komisija za rekreacijo pri konferenci sindikata v železarni Jesenice je pred kratkim izvedla tekmovanje v balinanju. V polfinalu se je pomerilo 29 ekip osnovnih sindikalnih organizacij v obratih in v skupnih službah.
V finale se je uvrstilo sedem ekip, ki so se med seboj po-
merile 25, in 28. junija. Po	1
movanju vsake ekipe z vsako80 1 rva tri mesta zasedle: ekip3 trugarna valjev, ekipa Jeki0' vlek in ekipa Transport. Sk' dijo: Hladna valjarna, Stroja3 delavnice, R. T. A. in Sektor z3 j ekonomiko in organizacijo.	(
B. P'
Rezervoar rezervne hladilne vode — jeseniško kopališče
VEDNO TOPLA VODA
Železarna Jesenice je pred nekaj ieti zgradila na Ukovi bazen za rezervno hladilno vodo. Da ne bi objekt stal mrtev, so ga uredili tako, da sedaj služi tudi za kopališče na Jesenicah. Vanj priteka iz toplarne železarne segreta voda,ki bi jo sicer spustili v Savo. Tako se na Jesenicah lahko kopajo tudi ob slabem vremenu. Plavalni klub Jesenice je v tem kopališču organiziral plavalno šolo, v kateri se bo letos naučilo plavati predvidoma okrog 120 otrok.
B.B.
VELENJE
Pokal za posebno osnovno šolo
Ob praznovanju dneva prosvetnih delavcev velenjske občine so organizirali športna srečanja v odbojki, kegljanju, streljanju in plavanju.
V skupni uvrstitvi je zmagala Posebna osnovna šola iz Velenja, druga je bila osnovna šola Karel Destovnik-Kajuh iz Šoštanja in tretja osnovna šola Bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki. Zmagovalna šola je prejela prehodni pokal občinskega odbora sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja.
Drugi rezultati: Kegljanje: 1. POŠ, 2. OŠ K. D. K. Šoštanj, 3. OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki.
Streljanje: 1. OŠ Karel Destovnik-Kajuh Šoštanj, 2. POŠ, 3. OŠ Gustava Šiliha Velenje.
Plavanje: 1. OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki, 2. POŠ, 3. OŠ Karel Destovnik-Kajuh Šoštanj.
Odbojka: 1. POŠ, 2. OŠ Bratov Letonje, 3. OŠ Karel Destovnik-Kajuh Šoštanj.
Udeležba na letošnjih športnih srečanjih prosvetnih delavcev ni bila zadovoljiva, iz osnovnih šol Antona Aškerca iz Velenja in Bibe Roeck Šoštanj pa ni sodelovala nobena ekipa.
KJ
RADOVLJICA
Uspelo
tekmovanje
V okviru delavskih športnih iger radovljiških sindikatov ob koncu junija je bilo v Podnartu
letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v streljanju z zračno puško. Pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta in telesnokulturne skupnosti Radovljica je tekmovanje organizirala strelska družina „Stane Žagar11 iz Podnarta, bh prvenstvu je nastopilo 112 strelcev in 23 strelk iz 18 osnovnih'organizacij sindikata, ki so tekmovali za posamezno in ekipno uvrstitev. Za ekipno uvrstitev moških so se šteli rezultati 5. najboljših tekmovalcev posamezne OOS, za ženske ekipno pa 3. tekmovalke.
Rezultati:	ženske- posa-
mezno: 1. Sonja Beguš 156 krogov; 2. Tilka Černe 124 krogov; 3. Mimi Rotar 123 krogov;
Moški posamezno: 1. Franc Lotrič 177 krogov; 2. Rudi Kokalj 166 krogov; 3. Janez Markelj 166 krogov.
Ženske ekipno: 1. OOS Iskra Otoče 370 krogov; 2. OOS KTP
Podnart 336 krogov; 3. KO^ GG BLed 243 krogov. .
Ekipno moški: 1. KOOS v riga Lesce 799 krogov; KOOS Elan Begunje 111 krogov; 3. OOS Iskra Otoče V krogov.	V. MATJAŠK
DRAVOGRAD ^
V počastiti dneva borc^j
Košarkarski klub Dravograj je pripravil v počastitev dne borca in občinskega prazn*1? zanimivo košarkarsko srečanj z ekipo ŽKK Maribor. .
Gostje so zasluženo zmaga*1 rezultatom 104:70 (49:26)> prav niso pokazali vsega, k
zmorejo. Najbolj prizadeven m igrišču je bil skoraj nezgreslj Dobrin, pri domačinih pa 56 J izkazal Sagmajster.	^
stavkovno gibanje gradbincev
(VII)
»Odzvali smo se pozivu partije...«
^Pomini Rudija Ganzitija)
tega smo lahko v ti-r1 usodnih dneh leta 1941 S^dbene delavce politično ^ščali, akcijski odbori pa so ^Precejšnji meri pripomogli, da Se gradbeni delavci tako "božično vključili v NOB. Za-te stavke je policija velik eJ našega aktiva kaznovala, ne-J pa jih je prišlo pred sodišče, radi letaka, ki smo ga ob tej ®Jki izdali, sestavil ga je Boris Jt-uč, sva prišla pred sodišče rT1 tovariš Berdajs in jaz. Ber-is kot predsednik, jaz pa kot Podpredsednik podzveze gradit delavcev za Slovenijo. Obtožena sva bila po zakonu zaščiti države. Da bi se laže ^motala, sem takoj v začetku ®zprave prevzel nase vso odgo-rnost za vsebino letaka. Ta-t je bila na ljubljanskem sodu skupina simpatizerjev komunistične partije. Tam je Prakticiral tudi Vlado Krivic. repričan sem, da je bila nji-. ova zasluga, da moja zadeva ni Pnšla v roke sodnikom, ki so po avadi zadeve po zakonu o za-, di države, marveč sodniku, ki J® obravnaval žalitve časti. Zgo-
dilo
se je tako, da mi je sodil
>	j ^ biuvvs,	iiju jv^
osip Rus, udeleženec ustanovna sestanka OF 26. aprila ^1. leta v Vidmarjevi vili pod ožnikom, tovariš Krivic pa je 1 zapisnikar. Po trikratni raz-ko^b'56111 ^ oproščen, medtem 1 mi drugi sodniki gotovo ^sodili najmanj 18 mesecev P°ra. Zagovarjal sem se v na-
rodnoosvobodilnem smislu.
ranilec, ki mi ga je preskrbela t^“> skoraj ni imel dela.
. Ko se je Lojze Ocepek vrnil iz koncentracijskega taborišča v ^njici, je bila ustanovljena osnovna partijska organizacija soooslikarjev in pleskarjev. Njen ^kretar je postal tovariš oopek. Obenem smo pri sindi-
katu
organizirali sekcijo sobo-
sjikaijev. Ta sekcija je bila zelo
^tivna pri vseh akcijah, ki sta Pn organizirala partija ali naš 51 udi kat. Sekcija je imela lepe ^Pohe tudi pri zbiranju podpisov za Društvo prijateljev So-^®tske zveze. Pripravljala je ui mezdno gibanje, bilo je že We Pripravljeno, vendar z akcijo
hitel
Osno
mogla začeti, ker jo je pre-
razpust našega sindikata, vna organizacija pa je de-
a naprej do prehoda v NOB. a organizacija je v kratkem asu svojega dela dosegla lepe us cehe.
Juiri leta načrtnega in poli-ičnega dela med gradbenimi uiavci so nas tako povezala, da
je enotnost in povezanost obstajala kljub razpustu. Seveda gre velika zasluga za to akcijskim odborom. Naša osnovna organizacija KP se je v tem obdobju povečala za tri četrtine, seveda brez tistih, ki so bili pregnani ali pa so se preselili. Sestajali smo se v stanovanjih naših članov, večinoma pa v Tomačevem v stanovanju Ivana Kavčiča..
Dogodki so se naglo vrstili. Demonstracije proti paktu Nemčija - Jugoslavija, ki smo se jih ves čas udeleževali, so trajale več dni zapored. Nato je sledil napad Nemčije in Italije. Naš aktiv je bil ves čas na nogah. Med drugim je partija izdala „proglas“ in pozvala vse zavedne Slovence k obrambi domovine. Proglas smo razmnožili v stanovanju Ivana Kavčiča v Tomačevem. Proglas je moral čimprej med ljudi. Časa je bilo malo, zato tovariša Jakič in Kopitar nista čakala noči, ampak sta naložila velike zavoje „Proglasa“ kar na kolesa in krenila proti Ljubljani. Mitničar na tomačevski cesti ju je ustavil, kakor vsakogar, ki je kaj nesel v mesto. Ker ga nista mogla prepričati o pomenu tega proglasa, je Jakič potegnil pištolo in ga spodil v mitnico. Proglas je srečno prispel v mesto.
Mnogo gradbenih delavcev, ki niso bili mobilizirani, se je na poziv partije prostovoljno javilo v vojsko. Takoj po razpadu stare Jugoslavije pa so gradbeni delavci iskali stike s posamezniki iz nekdanjega aktiva našega sindikata; hoteli so vedeti, kaj in kako dalje: Naše stare zveze so še vedno držale. Teže je bilo s tistimi, ki so ostali na nemški strani. Nemci so jim onemogočili prihod v Ljubljano, kljub temu pa jih je veliko začelo delati za NOB. Sprva smo vsi zbirali orožje, širili letake, organizirali še druge akcije. V mesecu juliju 1941. leta je bilo v Ljubljani več sto ožjih sestankov gradbenih delavcev. Zaradi pomanjkanja časa smo sestanke organizirali kar podnevi, celo med delovnim časom, da bi se jih lahko udeležilo čimveč delavcev. Ti sestanki so močno utrdili zavest gradbenih delavcev in razgibali dejavnost OF.
Kmalu po napadu Nfemčije na Sovjetsko zvezo se je naša osnovna partijska organizacija zadnjič sestala. Po navodilih CK
KPS je partijska organizacija na tem sestanku od vsakega člana zahtevala izjavo, ali se je pri-pravijen boriti v partizanih ali ne. Prijavili so se vsi razen enega. Naša osnovna partijska organizacija se je v novih razmerah razformirala. CK KPS je razporedil kadre takole:
Jože Čebokli se je takoj po vrnitvi iz Italije, kamor je bil pregnan, pred preganjenjem policije umaknil v Beograd. Jože Kopitar je postal sekretar rajonskega komiteja KPS in sekretar OF na Viču. Ivan Jaklič je odšel v Glavni štab partizanskih čet Slovenije. Ivan Kavčič je prevzel v okrožnem komiteju v Ljubljani dolžnost vojnega referenta in pozneje postal tudi okrožni komandant bh-rodne zaščite.
Franc Ogrin je odšel v okrožno partijsko tehniko v Ljubljani, kjer je sodeloval že prej. Po odhodu Ivana Kavčiča v partizane pa je prevzel njegove dolžnosti. Lojzeta Škoflana so ujeli Nemci ob razpadu Jugoslavije. Tovariš Božič je bil odrejen v okrožno tehniko k to-'varišu Ogrinu. Matevž Novak je sprva pomagal Ivanu Kavčiču, pozneje je odšel v partizane.
Franc Gajšek je že prej odšel v Kranj. V spopadu z Nemci je padel leta 1941. Tovariš Berdajs je delal na terenu v Dravljah in nekaj časa v gradbeni ekipi partijske tehnike. Ignac Tratar je po nalogu CK KPS odšel na politično delo. Martin Gorišek pa je bil dodeljen v okrožno tehniko, pozneje pa je vodil gradbeno ekipo CK KPS v Ljubljani.
Anton Tomič je bil dodeljen partijski tehnik. Lojze Ocepek je odšel na politično delo na teren.
Ivan Leskovar iz osnovne partijske organizacije sobosli-kaijev je leta 1941 partijsko deloval v Slovenski Bistrici. Bil je izdan, Nemci so ga ustrelili v oktobru 1941. leta. Lojze Gaj-zer iz iste osnovne organizacije je šel med prvimi v partizane in padel leta 1941.
Sam sem bil dodeljen v partijsko tehniko, kjer sem prevzel gradbeni sektor. Vsi drugi iz našega aktiva so se vključili v partijske organizacije, kjer so stanovali.
KONEC
Slikarski in pleskarski delavci iz Maribora ob koncu stavke junija 1940
S* 1	j l	Ker sem odločno / \ za samoupravno / j enakopravnost, ' J odrejam, da bova oba imela enak regres za dopust...! 1. Antič
m	u '|| BREZ BESED A. Novak
NAGRADNA
KRIŽANKA
Rešitve pošljite do 15.7.1976 na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA. NagradežOO, 150in 100 din.
DE	NAlItCjE KSVTO v SWU3I UAVA1	riicz.SMER El.lREBSM MKA-. MACH OMENAft«	V pfUVOU. SAVE	DALJŠE. CA^o\|Mt 0£>2£EO£	Ksal:) tOkie	NASLAVljA- H7E,NWO- ZUlt.NAZHMI	RAZLiStf rekvtA	ČčslU ftSAT£Q	MOBIER c-karles	jaP-PRSM »IsSF »Jft iM/m. Wtr SU flotl.ofcL	SRbSlU) Ke.vtt» bJMJO ? ITO.^A-	KRAT) V isnujiu-2U PoRE&A
Lfsmcsr cmouiGi ««rciz												
tbstsftoo CEPUČaA- WEbok» CDPISOJAH/E												
tanka iooiisa, Membhana					aiAS.jjioK				KATRAN			
					VftsTA MAtHU-A				PoKuaKUA S1. PdP0ikA			
|Mt 'CeS-PAPEŽEV				prote- stant								lokal
N*~ PlAiSlU)				moSajiIcKa TniCA						li/AN bRATRO		
				wl . Hecro 2NW0 Pomiku						KDOR 3 E. V ilegali		
'VaW			03t)IP					IM6NAA. ■VlEA-OIME.				
			VRIKS«. VR.41									
								SRLI7				
PtEMlSKj »JASloV					10)0«, R.\e.oLA							
					M&LO [LAT.:W^»							
OSHlTtJM 5jAS«aiE isavitE.							bALMATiN. 7EN. IME				PRE6»l£C 0PATI7E	NUAtl/A SAVEEOMir Polete
							malik					
Sestavil; L.N.	IT. KaOtlSI-							tfALCftft.. "SfottiuE ICfe				
	WL)SftrJ]E( UREDITSV											
Mc5w PoToMEiL				■VOCAN				NEETR.O- kcvu;ak	AVSlw;sitA ftoROČEm ACENCNA			
oče				fA&PoSlViK	StSlUBctC VETCoV				izRAsreK na glavi			
					3UŽM(v SRDEi.				SiaomosM »LMŠtai			
NIKEL;			CTAKiGd BUiJC.			?<®V027E. topa						
			&e. bos, IlUbEZUl			BmcVA MlAD.ibVtST						
%OL OtCtNE. lOSLIUE							keSIVALCl IRSKE					, sPoRMtUM H6D VAMI
							RNG.KIME CtoNDoN)					
?bWA7iUA VM&rri faičAVAj- EtAAJAil										VotE privSek		
										PAPI&a		
aLTA/MrEŠ MMEZ EVAUJAMtfcr TEn VCGIrtlK								PlAZiLEf				
								£MIL v Mjamic.				
hvmm MEsišle NA oMENK&M									NEVARNO msoieu;e			
Ante. MfiAtoTA			MfWA RACA						Star, SLOVAN			
- ^
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
MIŠKO KRANJEC, OSTROSTRELCI, STRANI, SRAKA, AROSA, BEG, EN, DAKI, KANAAN, EN, TAU, ČLEN, KIPENJE, TRN, AVGUSTA, TRS, OKLAHOMA, RAD, LEON, KAP, ADELA, VALONA, TIČA, IZ, ALOR, ARAM, SEP-TIMA, ALBUM, RlCET, ENA, DEKANAT, OKIS, NOVINEC, LAST, ERO, IRA.
N
Izžrebani reševalci iz prgšnje številke:
1.	nagrada, 200 din: Zorko Kotnik, 63327 Šmartno ob Paki;
2.	nagrada, 150 din: Franc Talaber, Mačkovci — Blok, 69202 Mačkovci;
3.	nagrada, 100 din: Ester Poropat, Na Pristavi 26/a, 65290 Šempeter pri Gorici.
Nagrade bomo poslali po pošti. __________________________________________/
Vsem zahtevam zadoščeno
Osnovni namen nove investicije v TOZD Mesna industrija KIK Pomurka je bil povečati zmogljivosti klanja in predelave, urediti in razširiti proizvodne možnosti v sedanjih starih prostorih, pridobiti nujno potrebne zmogljivosti za skladiščenje zamrznjenega mesa. Z novimi razmerami v proizvodnji želijo izpolniti normative evropskega in zahtevnega ameriškega tržišča. Predpisi ZDA in držav članic EGS o ureditvi in pogojih registracije klavnic, predelovalnih obratov, ki proizvajajo meso in izdelke za potrebe njihovega tržišča, so tako strogi, da jih z adaptacijo starih prostorov v klavnici ne bi mogli izpolniti. Zato je bila nova tovarna nujno potrebna, sicer bi morali opustiti izvoz na navedena tržišča.
Sodoben postopek klanja v novi klavnici je povsem mehaniziran. Delo poteka na tekočem traku, z urejenimi premičnimi stojali, s točno programiranim časom za delovni poseg, ki ga opravi mesar. Prostori so svetli, dokaj suhi, zračni, fizični napor pri klanju in obdelavi zmeren. Higienske razmere na delovnih mestih so natančno določene. Velike hladilniške zmogljivosti, tuneli za zamrzovanje mesa in skladišča za zmrznjeno meso so zelo pomembna pridobitev.
Prostori oddelka za proizvodnjo polkonzerv (pasteriziranih konzerv) zagotavljajo vse pogoje za nemoteno, sodobno urejeno proizvodnjo tega občutljivega in kakovostnega izdelka. Proizvodnja pasterizirane gnjati, pleč, mesnate slanine in junetine v oglatih pločevinkah po 6.350 g težkih, sodi v osnovni proizvodni program novega konzervnega oddelka. V namensko urejenih prostorih za razsekovanje svinj, izkoščevanje in sortiranje mesa bodo delavci delali na posebnih mizah s sterilizatorji. Higiena dela in vsakega posameznika bo strogo nadzorovana. Priprava slanice v zaprtem sistemu z urejeno sterilizacijo s pomočjo KV žarkov je velika tehnološka pridobitev, ki preprečuje okuževanje.
Zelo pomembna pridobitev bo tudi sodobna tehnološko izpopolnjena in delno avtomatizirana linija za obdelavo govejih in ■svinjskih črev. Delo v novi črevami bo čisto, lahko in kar zadeva higieno enakovredno delu v drugih oddelkih. Zaprt sistem odstranjevanja vseh klavniških odpadkov, strojno mletje, izpraznitev po ceveh s pomočjo pnevmatskega topa v zbiralni silos pomeni najsodobnejšo rešitev.
Velike 'hladilniške zmogljivosti, zamrzovalni tunel in skladišče za 1.600 ton zamrznjenega mesa so tehnološko nujni del investicije. Brez prostorov za zamrzovanje in skladiščenje zamrznjenega mesa ni mogoče organizirati industrijske proizvodnje mesnih izdelkov. Te zmogljivosti bodo koristile poleg Pomurke še celotni regiji za skladiščenje tržnih presežkov mesa, perutnine in mlečnih izdelkov ter drugega blaga.
ŠIRŠI POMEN NOVE INVESTICIJE
Z gradnjo novih zmogljivosti v mesni industriji stopa ta dejavnost in z njo vse kmetijstvo v Pomurju v novo razvojno obdobje, za katero bo značilna nadaljnja rast kmetijske proizvodnje in višja stopnja finalizacije v celotnem kompleksu živilske predelave. To je osnova, na kateri bo v veliki meri slonel razvoj celotnega agroživil-skega kompleksa v regiji.
Že sedanja pretežna usiperitev v živinorejo bo imela solidnejše temelje, za dolgoročno stabilno proizvodnjo. Ta prednost bo prihajala še posebej do veljave v kriznih obdobjih, ko bo otežkočena prodaja na tržišču. Kako pomemben dejavnik je to, so pokazale razmere lani, ko je imela mesna industrija precej zaslug, da ni prišlo do zmanjšanja staleža v živinoreji, posebno v govedoreji, ki se iz kriznih obdobij le stežka izkoplje. Vse dosedanje analize nam zelo jasno kažejo, da so bile pri nas odkupne cene v daljšem obdobju višje, kot pa so bile tam, kjer ni predelovalne industrije. Seveda tako stanje ni rezultat stihije na tržišču, ampak zavestne politike, da dolgoročno ni možno graditi odnosov med kmetijsko proizvodnjo in živilsko predelavo na načelu lahkega zaslužkarstva in zadovoljevanja trenutnih potreb posameznega partnerja.
Kolektiv KIK Pomurka pri svoji odločitvi o gradnji novih zmogljivosti ni izhajal le iz lastne računice, ampak je pri tem mislil na celoten razvoj kmetijstva v regiji in s tem tudi na razvoj takih odnosov, ki bodo njemu samemu zagotavljali dolgoročno stabilno gospodarjenje. Zaradi znanih težav v proizvodnji in prodaji mesa
tako v Jugoslaviji kot v svetu ta kolektiv sam bi bil sposoben uresničiti svoje zamisli. Tako je bilo že na začetku jasno, daje ključ za rešitev le združevanje dela in sredstev znotraj delovne organizacije in tudi na širšem prostoru. Novi objekti so torej rezultat skupnih naporov in razumevanja vseh tistih subjektov v delovni organizaciji POMURKA in zunaj nje, ki se za to naložbo tudi neposredno zainteresirani. Svoja sredstva so združile temeljne organizacije združenega dela v POMURKI in v GRUDI, ki je nosilec izvozne aktivnosti v tej dejavnosti. Širši interes slovenskega gospodarstva pa se je pokazal pri združevanju sredstev prek Ljubljanske banke.
Doslej smo bili delno omejeni pri prodaji naših proizvodov na tistih tržiščih, kjer so veljah strogi sanitamo-tehnični pogoji za proizvodnjo, kot denimo na tržišču ZDA. Ti strogi pogoji veljajo tako za sveže meso kot tudi za konzerve in druge mesne izdelke. V novih objektih pa bo imela Pomurka take sanitarno-tehnične razmere, ki bodo omogočale prodajo na najbolj zahtevnih tržiščih, seveda bodo morali delavci Pomurke maksimalno izkoristiti to prednost, sicer ne bodo mogli opravičiti dražjih investicij. Interes za to imajo vse TOZD v Pomurki, še posebej pa TOZD Mesna industrija, ki bo neposredno odgovorna za to, da bo investicija čimprej začela vračati vložena sredstva.
Vsi zainteresirani se bodo morali okrog novih zmogljivosti v TOZD Mesna industrija združevati in povezovati ter se enakopravno dogovarjati o vseh problemih, ki so pomembni za razvoj proizvodnje in razvoj družbenih odnosov v celotnem agroživilskem kompleksu, ki je navezan na te zmogljivosti. Tržne odnose bodo morali nadomestiti novi odnosi, ki bodo temeljili na dolgoročnih kriterijih in na medsebojni odvisnosti ter povezanosti zainteresiranih gospodarskih subjektov. Deliti si bo treba dobro in slabo, seveda na osnovi natančno dogovorjenih kriterijev, ob vsem tem pa bo treba posvetiti več pozornosti tudi individualni spodbudi tistih, ki več, bolje in ceneje proizvajajo. Zavedati se je namreč treba
dejstva, daje individualna produktivnost dela gonilna sila celotni gospodarskega razvoja. S cenami ne bo moč reševati vseh težav> ampak se bo treba obrniti k sebi in poiskati rezerve za povečali6 dohodka. Za nov korak v razvoju niso dovolj le tehnični pogoji ^ proizvodnjo in predelavo, ampak so potrebni tudi novi odnosj’ taki, ki temeljijo na enakopravnosti in na razčiščenih dohodkovni*1 odnosih, ko se dolgoročno ne more niti ne sme noben partfl6* razvijati na račun drugega partnerja.
Zagotovilo za usklajeni razvoj bo tudi drugačna samoupravna organi®, ranost v TOZD Mesna industrija oziroma v kombinatu Pomurka. N011 objekti so na eni strani tehnično-tehnološko zaokrožena celota, na drugi P3 je nova tovarna tudi ekonomsko in poslovno zaokrožen subjekt, zato je praV’ da bo tudi samoupravno tako organiziran, da bodo lahko prišli do vc!jj1'e interesi vseh tistih, ki so .združili sredstva za to veliko naložbo. Le urejen samoupravni odnosi bodo poroštvo in spodbuda za podobno združevanje sredstev na vseh drugih področjih delovanja kombinata in tudi pri vseh ti8® subjektih, ki bodo v SOZD povezani z dohodkovno soodvisno reprod® djsko celoto.
Na vi objekti v TOZD Mesna industrija bodo tudi realna osnova za delite^ dela oziroma specializacijo v regiji in na širšem območju. Pri tem ne gre in bo šlo za nikakršen monopol, ampak predvsem za čim boljše in racionalneje izkoriščanje družbenih sredstev. Sodelovanje na tem področju pa bo dol?°j trajno in stabilno le takrat, če se bodo povezovali in dogovarjali enakopraVI'j partnerji ne glede na sedanji in prihodnji obseg poslovanja. Taka usmerjen0* torej izključuje drobljenje družbenih sredstev na eni strani, na drugi strani P* tudi pomeni koncentracijo kadra, ki se bo ukvarjal z nalogami, kako * naprej fmaliziniti proizvodnjo in z vloženim delom bogatiti kmetijsko Pr° izvodnjo. To z drugimi besedami pomeni, da bodo morali v SOZD Poniu^8 načrtno reševati vsa razvojna vprašanja od primarne kmetijske proizvodni6 do prodaje gotovih izdelkov. Pri tem bodo morali težiti k temu, da njihova ponudba čimbolj pestra in celovita. Le tako in z enotnim nastop011’ na tržišču si bodo lahko zagotovili tisto mesto v družbeni delitvi dela, kij’1’1 glede na materialne in človeške zmogljivosti tudi gre.
E”
0
\l
Otvoritev novega objekta so se poleg delavcev in kooperantov KIK Pomurka udeležili tudi številni gostje in občani Pomurja
(
C
S
c
v
Š
\
r
r
t
3
F
l
I
s
t
c
i
I
I
I
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja CZ P Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNlC, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični ured-
nik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672. 323-554. 316-695 in 310-033:
komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SD Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski ban št. 501-620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din, letna na ročnina je 150,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plača0 j V ootovini. Tisk »Ljudska nravica«. Liuhliana.