Edini t Zedinjenih di ^tmk Vc(|a u vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. l he unly bio? entail uau* -i in the United States s- issM frery day czeepč šuda/i —: aid Le(al Holiday«, s— -s 50.000 Readers. TKLmrOM FMilHl: CORTLANDT. Entered m gocond-Claa« MrtHr. geptembr II. 1903, at U» Fort Office at Hew York, N. Y, under the Act of Oongnu of March 8, 187». WO. 137. — fiTEV. 137. ——_____ TMLEFON FIB JAN*: 4*8T OO&TLAHDT, NEW YORK, MONDAY. JUNE 12, 1916. _ PONEDELJEK, 12. JUNIJA, 1916. VOLUME XXIV. LETNIK XXIV« Salandrin kabinet odstopil. Uspehi avstrijske ofenzive. MINISTRI SO ZATO RESIGNIRALI, KER JIM PO SLANCI NISO HOTELI DATI ZAUPNICE. — NEKA TERI PRAVIJO, DA BO BODOČI MIN. PREDSED NIK SONNINO. — NJEMU SE BO TUDI POVERILO SESTAVO NOVEGA KABINETA. — VSI ITALJAN SKI POSLANICI SE ZAVZEMAJO ZA VOJNO. — PRIHODNJI KABINET BO MORAL IMETI POPOL NOMA NACIONALNI ZNAČAJ. Hughes - kandidat. ——— t Roosevelt je odklonil, da bi ga pro gresivci imenovali, ker ni hotel, da hi sc stranka razdvojila. London, Anglija, J J. junija. — Danes je r^signiral italjanski kabinet, kateremu je načeloval ministrski predsednik Salandra. To se je zgodilo zategadelj, ker ni hotela dati jtoslaiiska zboniiea notranjemu ministrstvu zaupnico, ko j<* predložilo proračun. Rim, Italija, 11. junija. — »Sedanjo kabinetno krizo l.i» zeVi težko odstranit i. Kriza je nastala vsled te^a. ker poslanika zbornica nikakor ni zadovoljna s proračunom, kotvivga j<* predložilo notranje ministrstvo. Zunanji minister Soimiiio bo .skorajgotovo dobil na-vodilo ustaviti nov kabinet, dasiravuo je vsled nezaupui- ravnotako prizadet kakor Salandra. Ako sedanji kabinet <»«opi. m« ne ve, kdo bo naeeloval novemu. Nekateri pravijo, da Konniiio. drugi pa zatrjujejo, da Tliomaso Tit toni. sedanji italjanski poslanik v Franciji. \ govorniki so se zavzemali za vojno, vsled cesar je \v-iMt. da ni dala vojna povod sedanji krizi. Proti vojni je ed'Uole nekaj socialistov, ki pa sploh ne pridejo v pošte v. Ttaljauski kralj bo sprejel v najkrajšem času v avdi-enei / maujega ministra Soimiiio, predsednika senata in predsednika poslanske zbornice. Rim, Italija. 11. junija. — Ministrski predsednik Salandra je resiguiral z vsem svojim kabinetom. glasov je bilo za to, da se izreče notranjemu ministrstvu zaupnico, 193 glasov je bilo pa proti. V "era j je dospel s fronte kralj Viktor Emanuel, da se bo | m »svetoval z raznimi uplivnimi državniki. Vsa dežela se nahaja v velikih vojaških, fiuaiicielnih m odarskih stiskali. Se celo konservativci, katerim so vse razmere izvanredno dobro znane, pravijo, da sedanja ^ lad na forma ne bo mogla dolgo časa obstajati. fpliv socialistične stranke neprestano narašča. Vse ljudstvo je nezadovoljno s sedanjim vojaškim polonijem. Avstrijska ofenziva je vse izvanredno presenetila. Prebivalstvo se jezi na Anglijo in Francijo, ker nočeta poii.agati Italiji kljub temu. da ji preti zelo velika nevarnost. , , , < isopisje po vda rja. da je napravila Italija veliko na-liako. ker se je uoiešala v vojno. Vsi so bili prepričani, da ho v o j. »a le malo «'asa trajala. Dežela je bila pripravljena samo -ta šestmesečno vojno. Dunaj, Avstrija. 11. junija. — Avstrijske čete neprestano prodirajo. Da bi zaprli Avstrijcem pot do Vičence, >o uvedli Italjani protiofeuzivo, ki pa ni imela nobenega uspeha. Avstrijci prodirajo jugovzhodno od Asiago. Včeraj so zavzeli z naskokom M on te Lemerne in vjeli oUU italjanski h xojakoc. Dunaj, Avstrija, 11. junija. — Uradno poročilo av-stKjskeira generalnega štaba se glasi: — Naše čete so uspešno odbile vse italjanske napade. M ,nte Lemerne smo zavzeli z naskokom in vjeli 500 ita-IjansViii vojakov. Naši zrakoplovei so z velikim uspehom obstreljevali I olodvor v Čedadu. Povzročena škoda je precejšnja. Rim, Italija, 11. junija. — Italjanski generalni štab jHiroea. da so odbili Italjani pri Monte Lemerne vse av-strijs'-M napade ter vjeli 100 avstrijskih vojakov. M«*d Adižo in B rent o je italjanska ofenziva zelo us-pe-un. V Arso dolini so se morali Avstrijci umakniti ter izpra/iiiti postojanke v Posino in Astico dolini. 7adnje dni so vjeli Italjani preko 500 avstrijskih vojakov. Rim, Italija, 11. junija. — £riza, ki je nastala vsled ftdstopa Salandrinega kabineta, se ni končana. Najbrže se bo stvorilo koalicijsko ministrstvo, v kate-jem ImhIo zastopane vse stranke, in med njimi tudi radikalni socialisti. Rim, Italija, 11. junija. — Ob soški fronti se boji neprestano nadaljujejo. Mi imamo zdaj veliko lažje stališče, ker so morali od poslati Avstrijci veliko večino svojega voja'4va na sever proti Rusom. Artilerija je neprestano v akciji; infanterija se primeroma le malo udeležuje bojev. Na n a rud ni konvenciji republikanske virank^. ki se je koneald v soboto, je liil imenovan za predsedniškega kandidata elan vrhovnega sodiš«;« Charles E. Hughes. Na zadnjem. namreč tretjem " ballotu "*. je dobil Hughes 949^ trlasov. Roosevelt iS1-. \Weks .*{ l^odge 7. l)u Poni ."». La Folletle -i Progresivni hoteli na vsak nabili imenovati Roosevelta. vsled cesar bi se stranka morala razdvojiti. toda to j«' Boosevelt pre pre čil s tem. da je na mri I progr^siv ceni. da imenujejo Lodge /.a kom nromisnega kandidata, ker on no •'•e. da bi se stranka zoper razdvojila. Lodge je dobil sedem elasov. drugi so pa volili za Hughesa. Hughfs je kot vrhovni sodnik re sijjniral s sle«le<"*iiii pismom: Predsedniku : — Tem pot om resign i ram kot <-lan vrhovnega sodišča Združenih «lr-žiiv. .laz sem. gospod, vaš udaui. Charles Evans Hughes. Predsednik je resignacijo spre jel iu mu odvrnil: Dragi gosjf. sodnik Hughes: Prejel sem Vaše pismo, v kate r»*m ste resignirali kot vrhovni sod uik iu se čutim potrtega udati se Vašemu sklepu; Tašo resignacijo sprejmem. Vaš udaui. Wood row Wilson. Za podpredsedniškega kaudida ta so zbrali tharlesa \V. Fair banksa. Kolouel Roosevelt, ko je zvedel o izidu konvencije, je rekel žalostno : "Jaz sem s politiko gotov!" Včeraj se ni mož cel dan prikazal iz hiše in je imel vrata zaprta, da ni mogel liikak časnikar k njemu. Poročilo iz Washingtona se gla si. da bo kandidat Hughes prišel danes v New York, da se bo posve toval z drugimi republikanskimi voditelji, s kampanjo bo uajbržc takoj pričel. St. Louis, Mo., 11. junija. — V tem mestu su se pričeli zbirati de legati demokratične stranke, katere konvencija sc bo pričela v sredo. Za svojega kandidata bodo imenovali sedanjega predsednika W ilsotia. — Domneva se. da se še nobena kouvecija demokratične stranke ni vršila tako mirno kot se bo ta. Ueslo demokratov je: — "Mir. prosper i tee t a. 'preparedness'." Boji pred Verdunom. --i Francozi ao odbili nemške napade pri višini štv. 304. —r Nemci imajo velike izgube. — Nefoci in Angleži. London, Anglija. 11. junija. — Nemci s«» >.«• preteklo noč vrgli na francoske pozicije pri višini štev. •50-1. in na utrdbe nekoliko proti vzhodu «»d te višine. Napadali so z vso besimstjo, tenia francoske čet* so vse napade pop<>Jttouia odbile tako se jrUsi uradno poročilo fran ■•oske«ra v»»jiiH«ra urada. Vzhodno od reke Meuse sr obstreljevanj** nadaljuj«'. Nočno iK»ročiio fran«'o,keg voj ne^a urada s»> bere: Na severnem bojišču pred Ver dunoin ni bilo nikakih infanterij skill spopadov. Naša artilerija je pri Thiaumontu obstreljevala liem-še po/.i«'ij«> iu jim napravila pre "ejšuo škodo. Na ostalih frontah je pretekel da« brez večjih bojev, le pri < ham najrtie je prišlo do malih spopa dov. Popoldausko poročilo se jrlasi: Na obeh bregovih reke Meuse no se vršili vroči boji. Neniei so sc večkrat vrgli na pozicije na višini' •t v. :tm iu na utrdbe vzhodno od te višine, loda francoske čete so vse napade uspešno odbile. —Ko vražtiik je imel velikanske izgube. Berlin, Nemčija. II. junija. — Nemško uradno poročilo se o veljst v oni st..luik;i < Ha \V Bella, jih j" zapodil preko meje Bell ni inosrel bad i to v zasledovali. ker ni imel potrebneeiia orožja in streljiva To novieo je sporočil generalu Fuustouu T. A. Colemau. lastnik dotienega posestva, ki se nahaja zdaj v Portu Arausasu. Banditi so ukradli okoli osem-dnset konj. katere so jim pa po zueje vojaki, ki so šli Za njimi na ivtomohilih. vzeli nazaj. Ako se je vršilo kaj boja, ni znano. Domneva se, da je bil med do-tieuo bando tudi Luis de la Kosa. znani kolovodja banditov. San Antonio, Tex.. 11. junija. — Posvetovanje, ki se je te dni vrnilo med ameriškim generalom Pershingroni iu mehiškim poveljni kom Gaviro, ni bilo v nikaki zvezi /■ zahtevami mehiške vlade, nam '•ee. da se ameriške eete odpokliče, temveč sta se le posvetovala, ka ko se morata ravnati, da ne bo med <'arranzisti in Amerikauei prišlo do kakih spopadov. Chihuahua. City, Mehika, 11. luuija. — Carranzove čete so bile v soboto v boju z veliko eeto Villi-stov, — pravijo, da jih je bilo nad 600 — v okraju Rio Florido, ki se nahaja nekako petdeset milj južno »d Parrala. General Ijjnaeio Ramos. ki je poveljeval Carranzi--tom. poroea. da se je bitka vršila od jutra do večera. Zmagali so vo iaki mehiške vlade: veliko bandi tov je bilo ubitih, vee ranjenih. Irutri so se pa razkropili v gorovje. Colonia Dublan, Mehika, 11. junija. — V Pershiupfov frlavui stan. Ui se nahaja v tukajšni bližini, je prišlo troje ameriških trgoveev. ki so imeli svoje trgovine v Chihua-hui, katere so morali pa zapreti, ker so jih Mehikanci vedno napajali in nazadnje celo razbili okna. Ti Ainerikanei so potrdili poročilo, da so civilisti napadli ameriški konzulat in hišo. v kateri je urad nekega ameriškega kloba. 8 seboj so prinesli list "E1 Demoerata*'. ki je poluraduo glasilo Carran zove vlade, v katerem je več člankov in pozivov mehiškemu narodu, da se zoperstavi ameriški politiki. Avstrijski submarin potopil italijanski transport. Rim, Italija, 11. junija. — U-radno poročilo italijanske admira-litete se glasi, da je avstrijski podmorski čoln potopil italijanski transportni parni k "Priueipe Um-bero". ki je vozil v Jadranskem morju. Baje se je s parnikoin potopil velik del moštva. "Principe Um-berto'" se je potopil par minut nato. ko «*a je zadel torpedo. 56 parnikov potoljenih. Berlin, Nemčija, 11. junija. — Nemška admiraliteta je izdala poročilo. iz katerega je razvidno, da »o nemški in avstrijski čolni oziroma mine potopile 56 sovražnih ladij. skupno teže 118.500 ton. Tatvina pošte. V sredo zvečer je nek moški na Grend Centr. Terminal pred nosom poštnih uslužbencev ukradel vrečo priporočene pošte. Tatu še niso dobili. Rusi potapljajo tnrške ladje. Odesa, Rusija, 11. junija. — Ruski torpedni rušilci so v teku zadnjih dni potopili trinajst turških transportnih parnikov. Stavka železničarjev. Danes bodo železniški magnati naznanili delavskim zastopnikom, 5e so pripravljeni ugoditi delavskim zahtevam. / Nekateri delavski voditelji ao Ruske zmage ob celi črti. 100,000 Avstrijcev vjetih. RUSI SO ZAVZELI DUBNO IN BAČAČ TER OSVO JILrNEKO VAŽNO VlSlNO PRI TARNOPOLU, — AVSTRIJCI IN NEMCI POROČAJO, DA SO SE MORALI RUSI UMAKNITI. — URADNO PETROGRAJ-SKO POROČILO. — RUSI SO ODBILI^ NEMŠKI NA^ PAD IN VJELI PREKO 2,000 M02. — PREKORAČENJE^ REKE IKVE. — ZELO VELIK VOJNI PLEN. — NEMCI VDRLI V RUSKO POSTOJANKO. Ruski generalni štab je včeraj uradno naznanil, da ruska ofenziva prav dobro napreduje v Volhiniji in Vzhodni Galiciji, vrhovno poveljstvo avstrijske armade je pa sporočilo, da so se morali Avstrijci nekoliko umakniti, kw so Rusi v veliki premoči. Vsi se strinjajo v tem. da se odločilna bitka še ni začela Rusom poveljuje general Brusilov, Avstrijcem in Nemce in pa general Linsingen. Avstrijci so spravili na fronto par stotisoč vojakov, pa kljub temu ne morejo ničesar doseči. Vsi so prepričali i da tii več daleč čas, ko bodo Rusi zopet v Karpatih in se bodo nahajali na istem stališču kot v začetku svoje prvo ofenzive. Petrograd, Rusija, 11, junija. — Ruski veliki generalni štab naznanja: — Naša ofenziva v Volliiniji, Galiciji in Bukovini izvai'U'dno dobro napreduje. Sovražne armade imajo z vsakim dnem večje izgube in se neprestano umikajo. —• Zadnje dni smo vjeli izvanredno veliko vojakov iu zaplenili ogromno množino vojnega materiala. Va enem samem mestu sovražniske fronte smo zaplenili 21 žarkometov. dva proviantna vlaka, 29 poljskih kuhinj, 12 pudov bodečih žic (en pud je 40 funtov, op. ur.) 7,000.000 betonskih kock. 10.000 pudov premoga ter veliko množino municije, orožja in drugega vojnega materiala. | Na nekem drugem mestu smo zaplenili 30,000 patron. 300 zabojev patron za strojne puške. 200 zabojev ročnih granat, 1,000 pušk, dve strojni puški, ter nekaj topov. Vojnega materiala smo toliko zaplenili, da se ga dozdaj še ni moglo sortirati in natančno preceniti. Včeraj smo vjeli vsega skupaj štiri avstrijske gene-« rale, ::i.">,000 mož ter zaplenili 30 topov in 13 strojnih pušk. Kolikor se je moglo dozdaj dognati, so vjeli naši vojaki 1,549 avstrijskih častnikov in 108,000 mož. Pri Lutsku ob reki Styr so se pridružili Avstrijcem Xeniei in navalili na nas. Vnela se je strahovito vroča bitka, v kateri smo bili mi zmagovalci. Vjeli smo preko 2,000 nemških vojakov. Kače čete so zavzele mesto Dubno in vse utrdbe okoli njega. Veliko ruskih čet je prekoračilo reko Ikvo in stopilo v ofenzivo. Sovražnik se je ob reki Stiypi ob celi črti umaknil. Zavze1' smo mesto Bačač in nekaj drugih važnih avstrijskih pozicij. Sovražnik je vprizoril nekaj protinapadov, pa se mu ui niti na enem mestu posrečilo zmagati. V bližini Tarnopola se je posrečilo našim vojakom zavzeti nekaj postojank, ki so izvanredno velike strate-gične važnosti. Naša ofenziva traja neprenehoma od 4. junija. Toliko kot smo mi dosegli v tem kratkem času, ni dosegla v sedanji vojni še nobena armada. Berlin, Nemčija. 11. junija. — Vrhovno poveljstvo nemške armade poroča: — Južno od Kreva so nemški poizvedovalni oddelki-vdrli v neko rusko postojanko. Razdejali so sovražniske utrdbe in vjeli več kot eto Rusov. Dunaj, Avstrija, 11. junija. — Med Pripetom in besa-rabsko mejo se vrši silno vroča bitka. V Volhiniji so začele avstrijske čete na nekaterih mestih s protiofeuzivo in pognale Ruse vzhodno od Koli preko reke Styr. Sovražnik je imel zelo velike izgube. V-ieli smo skoraj 2,1)00 Rusov in zaplenili veliko vojnega materiala. Avstrijcem in Madžarom se je posrečilo zavzeti važno višino severozapadno od Tarnopola. Ob reki Strypi sovražnik ni več napredoval, kljub temu, da je nočindan napadi!. V severovzhodnem delu Bukovine smo se morali nekoliko umakniti, ker nam stoji nasproti prevelika ruska premoč. Berlin, Nemčija, 11. junija. — Danes je izdal nemški generalni štab sledeče poročilo: — V Galiciji in Bukovini je položaj neizpremenjeru Ob celi fronti se vrše zelo vroči boji. I vu, pri vhodu v Puerto Plata. Sail- i ta Dominjro, nasedel. —Vojni department je sporočil, da škoda, ki J je vsled tem nastala, doidftj if J 'ni in«M . -..SE a . JU »m Wftehioftoa, D. C., 11. junija. —I V?jni pisali nemški itt avstrijski časopisi, da je že zdavnaj uničena, prodirati ob celi gališki in buko- vinaki meji ter po celo samokres. Prišel je pred vojno sodišče, nakar ga je doletela gorinavedena usoda. Štefan Pawlowski, neki igralec, ki je užival na poljskih odrih veliko priznanje, je bil tudi od vojnega sodišča na smrt obsojen, ker so sumili, da je špion. Glasom pripovedovanj Paw-j rskijerih prijateljev, ae m j mi oblastmi, ki so zahtevale, da J jim ljudstvo izroči hrano, ki jo je samo zelo potrebovalo. Dalje se je v svojih člankih zgražal nad nemškim vojaštvom, ki je živelo v izobilju, medtem ko je narod trpel pomanjkanje. Ti članki so ga stali življenje. Teofil Neumau iz vasi Targow-ka je bil usmrčen. ker so našli pri njem revolver, s pomočjo katerega je poskušal okrasti neko trgovino. kajti njegova družina je bila že več meeeev v največji bedi. On je bil po poklicu zidar. Aaron lckowicz, Garneaska ulica; David Liberman 17 Mostovva ulica; Berek Przeworski, 59 Ogro-dova ulica v mestu Czenstocliovva so bili kaznovani z visoko globo, ker so ljudem prodajali več kruha kot o določala postave, poleg tega so jim pa nemške oblasti tudi zaplenile vse njihove zaloge kruha in moke. Herscli Adler je poskušal na svojo roko prodajati tobak iu cigarete. kar pa ni dovoljeno, ker za prodan je tobaka ima neka nem ška tvrdka monopol, vsled česar je bil kaznovan na tri mesce ječe iu G00 mark globe, dasi je poskušal dokazati, da je bil v t,o primo-,ran. ker drugače ne bi mogel preživljati svoje družine. Radi nošenja revolverjev so bili zadnji teden obsojeni sledeči : J. Gonzewski iz vasi Mokotoivo iu A. Barnicki iz vas Monk Novy, sta do bila vsak pet let ječe iu trdega dela ; Joef Kordowski iz vasi Drvva-le pa tri leta ječe in trdega dela. Navedel sem le par slučajev, ki so se dogodili nedavno. Nemški vojaški uradniki so izjavili. da morajo tako postopati, ker sicer jim ue bi bilo mogoče vzdržavati red. Ako bi hotel navesti vse slučaje smrtnih obsodb in drugih hudih kazni, bi lahko napisal knji- Na Poljskem so osebe, ki si vsak tak slučaj natančno zapomnijo. Ko bo prišel čas, bodo pa povedali poljskemu narodu, česar že ne ve. Iz našega kota. Povest. — Spisal Anton Jaklič. (Nadaljevanje.) Vil. Več le! je minulo. Medtem so v našem kotu ljudje umirali iu se rodili, bogateli in obuževali. Drobili so se kmetiški domovi in število kmetiškik pro-letareev je rastlo; eni so izgubili lastno streho in ognjišče, nekaterim je morda pač ostala »e streha in kos njive; največ je bilo tistih, ki so se še imenovali gospodarji, v resnici pa ni bilo njihovega nit*, ampak so bili le prosto v oljni hlapci, ki so na videz delali še sebi, v resnici pa vobovali onim. katerim so "dolg v ali. Ljudstvo je propadalo gmotno in duševno. Nekdaj ponosni, toda lahkomiselni kmetje so bili duševno potrti, brez volje, brez zavednosti in polni obupanosti. Ob vsaki priliki so se zatekali v krčme, da udnše skrbi v vinu ali žganju, pili, dokler so imeli kak božjak v žepu, iu še potlej, dokler se je dobilo še kaj na upanje pri krčmar-jili, kateri so potem, jpisali — z vi- •Iicami. Pozimi so se zatekali v hrvatsko šume, da niso vedno gledali revščine in so morda še kaj zaslužili za dom. Ko pa ni -bilo tudi v hrvatskih šuuiaii več zaslužka in jim je glad kazal svoj reži-či obraz, obrnili so se ljudje v A-meriko, da uteko uboštvu in lakoti. '' Amerika! Amerika! Amerika!" Tako je zašuiuelo po našem kotu. Nova nadu je poživila naše ljuidstvo. Vzdigaiili so se v trumah iskat sreče prek morja. Kmetje so prodajali živino, da so imeli za pot, ali so si pa izposojali na visoke obresti pri vaških oderuhih. In ko so zarožljali v našem kotu prvi dolarji, izgubilo je ljudstvo razum. *'Amerika! Amerika! Kdo se bo tukaj trudil za oderuhe- in davke, sam pa stradal!" Kdor je le mogel, dobil je denar na posodo. Nekateri so dobili od znancev iz Amerike vozne liste in tako so šli drug za drugim, možje in mladeniči, dekleta — sami krepki in delavni ljudje; doma so pa ostati e žene, otroci, stari ljudje in pa oni, ki so biii v ljudskih žuljih odebeJeli in ki so o teh bridkih časih imeli Ameriko — doma. Šteanpihar 'm tovariši so postali v tem oaaa molje. Vse j*i je očit- iSSJI^S®* "Stempiltar je dejal, mora že biti tako!" Pri Šteiupihaiju se je pilo, ko so odhajali v Ameriko, pri Šteni-p ili ar ju so ostali prvi amerkkanski dolarji. Tako je rastel njemu kupček. posestvo za posestvom je padalo v njegove roke... Naši ljudje so imeli le svobodo trpljenja in stradanja, o svobodi delovanja se še govoriti ne more. Kadar so prišlo volitve, izvoljeni so bili denarski veljaki s svojimi pomagači iu tisti, katere so ti hoteli imeti poleg sebe: odvisne ljudi. Stempiliar je s svojimi tovariši tfkazoval občinam, on je povsod in vselej zastopal naš kot pred svetom. Ljudstvo je postalo proti tem mogotcem brezpravno, ker je bilo gospodarsko v rokah teh veljakov. Ko so posojali donar. devali sc ljudem zanjko okoli vratu, in kc so bili tako oštrkaui, drli so naše kmete potem prekupčije. Kar j« imel naš kmet na prodaj, prodati je moral tem ljudem, in kar j( kupovati, kupiti je moral od tel ljudi. In kako se je godilo to? Bolj nego vse besede govor dejstvo, da so ti ljudje, še preči malo leti neauaniči, postali oblast ni bogatini. Amerika našim domačinom n prinesla sreče. Zlato, ki je prišle v naš kot, gotovo ni intolo božjega blagoslova. Možje in mladeniči, kateri sc trpeli in služili v Ameriki, propa dali so.telesno, a prislužek, kate rega so'pošiljali domov, poznal s« tli skoro nikjer. Žene so morali najemati delavce, ki so bili seda, dražji, kakor so bili prej; gospo dariti niso znale, in veliko brez skrbne je in zložneje se je živelo ker so se žene tolažile, da možj< iu sinovi služijo lepe denaree, ka terih ne more zmanjkati. In šlo j* čez potrebo v prodajalnice za lišj in potrato. Nujžaloslnejjje je pa, da se ji pojavljal v veliki meri Tira vsi propad. Izginili so zakonska zve stoba, domači mir, ki^čainska lju bezeai. Onemogli in postarani so s< vračali naši možje iz Amerike, ka mor so šli pred nekaj leti ko krepki možaki, veseli življenja iskat denarja. • Skrbni možje, ki so se zbirul ob nedeljskih popoldnevih in zim s-k ili večerrh. modrovali so o ten in onem. Tožili so se na slaibe ča se in ugibali, s čim in kako bi s pomagali. "O. ko bi ne bilo teh dolgov!.. O. ko bi bila naša živina in pri delki dražji!... O, ko bi se cene I je kupovalo!... Še bi se živelo j še!" | "Zakaj se pa drugim godi do ibro? Glejte Štempiliarja! Ali n (mar boljši, kakor smo mi*/7' ogla sil se je kakšen nezadovoljne/ "Kakšne dobičke dela v proda jalniei iu gostilni! Mi koštruni!' j "Tihi! Tiho!" I Oprezni možje so takoj potOla žili uporneža, zakaj vedelo se je da imajo JStempihar in tovariši pi vaseh ogleduiie, ki brž sporočajo kaj je kdo zalega, dasi resnične ga, spomnil o njih. Iu maščeval nosti teh mogotcev so se ljudj' bolj bali kakor revščine. Strah j' brzdal množico, da ni očitno na stopila proti izkoriščevalcem. Čboštvo in obup sta tiščala sle he m vzlet ljudskega dulia k tlom j Dobro je bilo, da. so ljudje v tel časih A'saj radi brali. Iz časniko* ,so se prepričali, da se tudi dni j girn ljudem ne godi bolje, da s ! pa izkušajo pomagati z lastnim 'posojilnicami, -zadrugami in kakoj še mogoče. Previdnejši so "govorili: "0, ko bi tudi pri nas imeli ka. i takega! Gotovo ,bi nam bilo bolje ' Pozabljeni smo! Nihče se ne bri ga za naše gorje! Kaj bo z nami Nikogar nimamo, iu eelo oni, k morejo skrbeti za našo srečo, pa dajo drug za drugim v mrež* Štetmpiharjevcev, kjer potem lah i ko pozabljajo nas!" ' "Pomagajmo si sami!" so vpil mlajši vročekrvneži. | "Toda stari, ki so doživeli h marsikaj, so zmajevali s sivim glavami in modrovali: | "Ne! Ni ino»goče pomagati si Tudi utopljenec se še nikdar ni z« lase z lastno roko izvlekel iz luže Mi se utapljamo! Mi tonemo i 1 morju revščine! Le milost naši! prvakov nas vzdržuje /še pri ne kakšnem gospodarskem življenju ker brez nas tudi oni ne more j < tako ziožno živeti! Ali propademc gotovo!" ] "Kako si pa pomagajo drugod j Brali smo, da m ljudje pomagaj< sami. da so čim dalje bolj pri mo či, čim dalje bolj aami syoji Ti ko pijejo toliki 1" rjali « vnb&fMk ■ -: i.tt ■ ----=— »i i III'-« j "Bedaki, ki časnikom in knji-^ gam verjamete!V posmehovati so se odreveneli starci. "Verjemite' nam, ki smo doživeli že marsikaj (in vemo mnogo. Ljudje so trpeli od nekdaj iu bodo še trpeli, ko nas več ne bo tukaj!" , "Zakaj se godi dobro našim za-j jtiralcem? Mar niso tudi oni ljud-jev kakoršni smo mi*" 1 "Bog tako hoče! Po božji volji so si opomogli!" "To pa že ni res! Bog noče ni-kake krivice, uikake ošabnosti. ni-] kak;? sile, a«npak ljubezen. Ali nas zatiralci ljubijo, kakor Bog hoče t Bežite!" Mlajši niso verjeli starejšim iu so še pristavljali: "Tako! Eni naj stradajo močnika, drugjui naj bi pa ostajalo mesa in vina ' To naj bi bila božja volja? O. ne, ue! Dostikrat smo smo že slišali: Pomagaj si sini in Bog ti pomore! Bog nam pošilja bolezni, a prav po njegovi volji rastejo tudi zdravilne rastline! — Pomagajmo si!" Stari so se le posmehovati, češ: "Bedaki! Neumni otroci! O, pride starost, pride spoznanje!" Takrat so se -vrnili v kot nekateri rojaki, ki so se izšolali v tujini ter dokopali do ugodnega so-cijalnega položaja. Ti ljudje so šele na tujem prav spozuali uapake svojih rojakov. Spoznavali so koristne naprave, s katerimi bi bilo morda pomoči ljudski bedi. Preši-njetii ljubezni do rodnega kraja in svojih rojakov, sklenili so napeti vse moči svojega duha. da oproste dobro, toda revno ljudstvo. Dalj časa ni imelo njihovo delo nobenega uspeha, ker so ostajali premalo časa doma. Ljudje so pač braii knjige in časnike, toda ' lotili se niso ničesar, ker niso ve-' deli, kako. Prišel je v naš kraj tudi mladi ! učitelj Koron, ki je bil ves vnet za 1 prospeh kmetiškega stanu, pa v socijahiih vprašanjih dobro iz- - obrazen. Kmalu je spoznal, kak-1 šue rane razjedajo naš kot, za tu je sklenil pomagati ljudstvu. Lotil se je vse stvari resno. Bilo mu je pa tem lažje, čim bdj so bili ; ljudje na to že pripravljeni. V nedeljo popoldne so se v * Stranski vasi zbirali možje ua > Slobodnikovem vrtu. da t am v senci prerešetajo novice, ki so se bile nabrale med tednom, pokade 1 liekaj pij) tobaka, pozabavljajo malo čez svoje zatiralce m previ-1 soke davke, nasmejajo se dovti-poiu tega ali onega soseda ter se ' tako odškodujejo za nevoljo in »trpljenje vseh delavnikov minule-(ga tedna. Smeha in govorjenja je bilo do-' sti. Ko je pa že pojemala živali- > uost, oglasi se mladi kmet Dobra-vee, ki je doslej največ molčal in zaiuišljen zrl predse: 1 "Možje, nekaj bi vaui povedal, pa vem, da mi ne boste verjeli." "Kaj?" "Koren! Ta naš Koren, ta naš i ..... novi učitelj na mer j a pri nas na praviti posojilnico. Danes teden imamo shod. Tako sem slišal pra- > viti." • "Pij, ej, posojilnico! Komu ue - ki?" poskoči Travože 1. Drugi obmolče, čakajoč, kaj - pride. ! Dobrave« ga zavrue: ' "I, komu? Nam vsem! Kdor bi bil potreben, ta bi dobil -v posojilnici. Kdor bi pa imel denarja, naložil bi ga tudi tam." "Tega je pa treba! Vsak dobi 1 denar, kjer hoče na posodo, kdor ga pa ima, posodi ga laliko na vi-; soke obresti!" vpije Tra vozel, ki | je imel nekaj stotakov pri ljudeh. "Ti, Tra vozel, lahko govoriš tako. ker je>mlješ obresti. Kaj pa pravijo oni, ki jih morajo da jati?" | "Kolnejo, verjemite mi, da koljejo!" oglasi se sosed Dolžan, ka ; terega so morili dolgovi. "In men-. da si tudi ti že preklet, Travožel, 1 ti duša odrta, ki tako lahko in smehljaje spravljaš žulje ljudskih ' rok!" Pritrjevalen smeh odobrujc Dolžanove besede. L "Kaj i? Vsak postopač iu za-pravljivec govori tako!" srdi se ' Travožel. i "Zakaj pa ti ne posojujfŠ. ti Dolžan, he? Zdi se mi, da tudi te-! bi obresti ne smrde! *' "Oh, smrde, smrde!" vzdihue . Dolžan in sc zlekne po travi. Dobravee se oglasi: "Nikar se ne prepirajta! Dol-žau j« revež, ki mora plačevati , visoke obresti. Ti. Travožel. bi pa i se ne bil, čeprav bi jemal tiekoli-jko nižje obresti. Toda ves, da ne j očitam ravno vsega tebi, drugi so '.hujši. Saj veste, kako je bHo Ši-i mončku. Ko bi bil nesel denar i shranit v hranilnico ali posojilni- - co, še aedaj bi bil mož, tako je pa k berač. Upgilk je upnik: 1 PteSuj tau I oDrortfl, B^Mjtj fii P** ® omaj ( mu! In ako pre moreš še kak nov-čič, pusti ga v njegovi produjal-nici ali gostilni. Jaz pravim, poso-jibiiea je pri nas prav potrebna, in kar je še več: tudi mogoča: o tem sem govoril že s Korenom, ki j me je o vsem poučil." | Možje so bili radovedni, kaj je Dobravee vse slišal. Prerešetovali so vse na dolgo in široko. Dolžan -in Travožel sta se liekolikokrat Jsporekla. Ko so se razhajali, auia-jevaili so starejši, češ: "Ej. ej. iz te moke ne more biti kruha, čeprav bi bil dober! škoda! Koron se zastonj ubija s to (mislijo. Našega stanja ne bo izboljšal. Kar ni mogoče, pa ni hio-j'goče. Še Štempiharju se bržkone ' zameri vsled tega." (Dalje prihodnjič). 1 VABILO na PLESNO VESELICO, j ki jo priredi j društvo "Slovenski Bratje" št. S. D. P. Z. v torek dne 4. julija 1916 v Mike Buliehevi dvorani, '2. St., Thomas, \Y. Ya. Začetek točno oh 4. uri popoldne. Vstopnina za in«>>kc je samo r>0<, dame so vstopnine proste. Igrala bode izvrstna gmlba. !i Tempotoiu so vabljena vsa sosednja slovenska društva iz Tho-1 masa in Davisa, \V. Ya., da se naše veselice poliioštevilno udeleži-! jo iu pripomorejo k lepšemu uspehu. V enakem slučaju vam bode 1 tudi naše društvo v pomoč. Za I vsestransko postrežbo bode skrbel v to izvoljeni odbor. I Člane našega društva pa opomi-' njain na 'sklep zadnje seje, da kdor se nt* udeleži veselice, bode " plačal v društveno blagajno $1.00, .'oddaljeni člani plačajo le oOf. 1 Na veselo svidenje 4. julija! Za odbor: tajnik društva, wx 1'J, 14,"24-—G v NAZNANILO. ' t lanom društva "Julranja Zar-" ja" št. 11 S. 1). 1\ in P. Družbe v ('onemairgh. 1':».. ni- naznanja, da j se poliioštevilno udeleže pl'ihod-I nje redile inese/*nč seje. ki se bode ' | vršila dne 2. julija ob 10. uri do poldne. Na dnevnem redu imamo '■|Vee važnih si.vari za rešili. (.'lanom u«>ri omenjenega dru-5|štva se tudi naznanja, da ako ka-Jjteri izostane, bo moral plačati 2 »C "(v društveno blagajno. Bratski pozdrav! Blaž Brezov šek. tajnik. 1 _M 2-13—e)__ INDIJANSKA REZERVACIJA - v Colville. Wash., je odprla za - naseljevanje. Vlečenje se vrši 27. - julija. Okrog -100.000 akrov. Zeni-l Ija za sadje rejo. poljedelstvo. mlekorejo in živinorejo. Natančna , mapa s popisom in pojasnilom a ' poštnino v red stane -$1.00. Vojaki, mornarji i ali njih vdove* civilne S ali španske vojne se lahko uknji- - žijo pri agentih. Na zahtevo vam ii pošljemo tozadevne listine, ako - naznanite, kje ste služIli. Smith & McCrea,-!- Eagle Bhlg.. Spokane, Wash. (12-6—17-7 I j ----- J NAZNANILO. Tempotom obveščam Jožeta, j Lovrenca iu Mihaela Boc, doma i/ . Zajrradea pri Orosupljeui, o smrti , njih brala Dominika Boca, kateri je umrl dne 25. maja t. 1. Ako j kdo želi natančnejših pojasuil, L» naj se obrne lia: . Martin Miklich, i P. O. ttox m\ Victor, Colo. __(7-1V-6)_ s Kad bi izvedel za naslov svojega a prijatelja FRANKA HRVAT. Doma je iz Lokve na Krasu. Pred G. meseci je bivul v Fayette, Pa. Če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam i oglasi. — Anton Mevlja, R. F. 1 D. J, Box ltil, New Alexandria, i Pa. (9-12—G) i POZOR ROJAKI! brado, ^d" te^t 'JSStesiraaŠ^« - rim. rmne. opeklin«, bol«, taf. krute i* Krta«?, pot M BfgV falfjf mvUM V p|f PO- poh»cq»« od«tr»piia. Kdor bi naja »dravils bn> - ja^^&^sSafc I wmmrkahi> poiuupo. JAOOB WfllgfElflj, ' j' im M. M. K, Turnima e, Kratka zgodovina naša nora domovina. < imbolj «.«# napadali protisužeuj-sko gibanje. večje je zanimanje postajalo zanj. I »a so mogli bolj iih|N'hii knuvt'iK'iju. pri kateri so se 0 teiu posvetovali. Pozneje se je vrnilo m- konvencij iu leta lb4U v meseeu aprilu mi formalno usta novili stranko. katero so potem imenovali "osvobodilno stranko \ Pri predsedniških volitvah leta I'»I I je bil izvoljen /,a devetega predsednika Henry Harrison, ki se je zaprisegel I. marca 1841. toda predscdnikoval je le en uiesee. kajti 4. aprda je umrl iu na njego-vo itieMo j«- prišel dobn Tyler. Za njegove administracije s,, ni dogodilo ničesar posebnega, ker ui bila politika še nikdar tako zmešana kot takrat. Poslanska /borni «-* je bila demokratična, senat li-lierab-u. Tyler pa ui spadal k nobeni iziue«l teli dveli strank. Ker Tj I era ui podpirala ue ta iu- ona stranka, mu je bito nemogoče. da bi hitro kaj ukrenil glede Tesala, ki m- je takrat že zelo razvil in je Aiuei ikaueein dišal. Leta lh21 je Mehika, ki se j«- več let borila za svoImhIo. dobila svojo neodx isiioxt. ko s»- je Španija u-klonila tako. kot se je nekoč Anglija Amerikaiu-em. Mehika se je takrat uazivala Združen«' države mehiške", med njimi je bil tudi Texas. Toda prebivalcem v Texasu so ^e /del** razmere pod novo mehiško vlado neznosne iu so se leta 1 » uprli in leta 1 so proglasili Texas /;> samostojno republiko. kraja je Texaneauom težko slo v boju proti Mchikauceui, tiHia po/in >i S4» dobili pomoč iz Združenih držav m leta llsUti so .\|elnk;*ii<-e pri Syii Jacinto premagali. Zmage niso praznovali z največ-litu veseljem samo v Texasu. tem-tudi po celih Združenih državah. L** t a 1 s:t7 so neodvisnost l"< sasH priiKizuale Združene države. Anglija. Kram ija in Belgija. Kmalu nato. ko so omenjene držav- pripo/.uale njeno neodvisnost, je mlada republika zaprosila Zdr. države, da bi jo sprejli v Inijo. Toda v Texasu je obstojalo suženjstvo. vsle.l česar so proti suženjski m i si jenik i nasprotovali. Leta 1M4 je Tyler napravil t oblastmt \ Texasu tajno pogodbo /a auektiranje in v aprilu istega b*ta je to naznanil senatu. 1'ri prilnnluji narodni konveu | eijj. urnim- ko so imeli iiHineu ime-j novati predsedniškega kandidata, so teuill zelo nasprotovali, so demokrati imenovali za kandidata .lauiesa K. Polka kateri je bil tudi iz Vol jell. Tvler. ko Je videl rezultat volitev Je Silil kongres v deeeiubru 1*44. da se Texas tvkoj anektira. kar s,, j,. 1,-tii |s4."i tudi zgodilo. Potem ko s«, i mt-11 enkrat Texas. tO demokrati zahtevali, da se kaj Ukrene glede Obregnila, ki je bil pod nadvlado Združenih držav in Kako je nastala vojna. ^ S S Mri "lure, kateremu so v*e razmero v diplomatičnih krogih v H v ropi dobro znane, piše v itew-voiški ' * K veiling Mail". da bi vojna v se no nastala, čeprav lie bi bili Anglija iu Nemčija prišli % nasprotje glede trgovine. Mi . Met'litre je bil v pogovorih z ogrskim ministrskim predsednikom grofom Tiszo. dalji- z grofom Appou v tem ni baronom BunaJiom. avstrijskim zuuajnim mrstrom. iz katerrii je puNid.td« »e je sedajna vojna prn-ela med Avstro-Ogrsko' • ti Husijo. Met "lure pravi, dai se mu je voc-, Stat reklo, da je uLtimatu.ni Srbiji spisal grof Tisza ui tako pov z roil to *tra-*uo vojno. Nekateri av-itro-ogrski politiki so se že več-J »trat izrazili na sb-deče načine: "Da. da. mi auto povzročili vojno m smo na to ponosni " ALi pa: '* 1'ltiiuatum Srbiji je imel namen povzročiti vojuo. Srbija je morala' dobiti svojo kaz^u." V j m »govoru a TUzo je MeClure kar naravnost vprašal: j "Zakaj je pa A v st ro-Ogrska po-; nlala Srbiji tako noto ter zahtevala, da srbska vlada odgovori v oiteimuat tridesetih urah?" "Zato", je odgovoril Tisza, 'ker so intrige in težnje Srbije ogrožale obstoj nase države.*' * Zakaj "te pa zahtevali, da vami (Migovori v osemiuitiridesetih u-rati ga je MeClure nadalje rp ratal. 'Zato. ker smo vedeli, da dru-( I« dvakrat poprej smo na&e ar-B#t aasUJU wo^kirrfi. vsled d* mm CHARLES EVANS HUGHES — REPUBLIKANSKI KANDIDAT ZA PREDSEDNIŠKE VOLITVE. bi se Nemčija. Francija. Italija in mi združili skupaj in nagovorili Avstrijo in Kusijo. da ne prekoračita mej. preduo nam bosta dali priliko, da j »osrednjem o in stvari drugače obrnemo." * Angleški poslanik v Petrogradu je 2."V. julija posvaril angleškega zuuajuegj ministra, da ako bo Rusija mobilizirala. Nemčija to ne bo gledala. temveč bo tako vojno napovedala. * * * * Ruski zuuajni minister je 'J!*, julija poslal ruskemu |H>siauiku v Parizu sledečo brzojavko; "Ker mi ne moremo vstreči željam Nemčije, nam ue kaže dni gega. kot da pričnemo s pripravljanjem iu upoštevati, da je vojna skoro neizogibna." * * at Istega dne je petrogradski dopisnik londonskega "Timesa" br-zojavil. da se je mobilizacija ruskih ai mad pričela lutli v Kijevu, Odesi. Villi! iu Varšavi ter da so tri velik«» armade na nemški iu avstrijski meji. * * * Nt itiški cesar je angleškemu kralju :>1. julija poslal sledečo br zojavko. katero ji- " Noi ddeutsehe AlgeiiielUe Zeitung" priobeila — 0. avgUsta : "Najlepša hvala /a Tvoje pri-jateljsko sporočilo. Tvoji predlo gi popolnoma strinjajo -/. mojimi idejami in z informacijami, katere sem danes dnbif / Dunaja, ki sem jili poslal v London. Ravnokar se-m od državnega kaucelarja zvedel. da je dobil poročilo. je ear zapovedal inobiJizaejjo cele njegove armade iu uiornariee. On ni čakal ua rezultat, kateri bi mogoče prišel iz mojih intervencij, ter mi n«* pošlje zdaj nikakege pojasnila. Zdaj grem v Berlin, da bom vkrenil potrebne korake za varnost mojih vzhodnih mej. na katerih so se že zbralo številne ruske čete." s * * V on Bethmann-Hollweg je 31. julija govoril v nemškem državnem zboru: "Ruska vlada je s svojo mobilizacijo povzročila, da se nahaja naša država v nevarnosti, iu povzročila je., da ka'biti«ti evropskih držav niso mogli nadaljevati s j posredovanj e.m. ko je postajalo ravno uspešno." * * Časopisje v Petro gradu je prineslo 1. avgusta sledeče naznanilo : Njegovo vladarsko Veličanstvo je odredilo, da se postavi rusko armado in mornarico na stališče. katerega bi morali zavzemati v slučaju vojne. Prvi dan mobilizacije je bil včeraj, 31. julija 1914.'' * * ** Angleški "Beli papir" dne 31. julija: " Von Be.thmanu-Ho41weg je rekel Edward Gosheuu. angleškemu' poslaniku v Berlinu, da nemška vlada ne more pustiti države brez obrambe, medtem ko sc druge države oborožujejo in povečujejo svojo vojaško moč. Kaneelar jo ravin« ko je ruski car apeliral na nemškega cesarja, da v imenu njunega starega prijateljstva vpliva na Dunaju, da lie bi prišlo do sovražnosti s Srbijo." t Veinški kaneelar je 4. avgusta rekel v di/aviieiu zboru: "Rusija je podtaknila ogenj. Mi s j n o v vojni z Rusijo in Francijo: — v vojni, ki je nam bila vsiljena. — Mi smo vedno vztrajali na stališču, da se avstrijsko-srbski spor konča med Avstrijo in Srbijo. Vse države so bile za to. zlasti še Anglija; edino Rusija je temu nasprotovala. . . '' ~ ^ * i To je par brzojavk iu govorov, \/. katerih človek, ki za v.sako stvar prime, ncihote sklepa, da je 1<» krvavo vojno povzročila Rusija. j Komur so pa razmere, ki vladale med avstrijskimi in nemškimi diplomati, znane, pa ve. da sc pričetek vojne ni s.knlial z ognjem. katerega je povzročila iskrica v Sarajevu, temveč j« iskra /.e leta in leta tlela v Berlinu in na Dunaju. I I mor avstrijskega prestolonaslednika j'- dal povod, da so dobili nemški in avstrijski diplomati dober izgovor /a napoved vojne. Mislili so. tla bodo s svojim militarizmom podjarmili Evropo in razširili genuanstvo. Pravijo, da je ruska mobilizacija povzročila svetovno vojno; pravijo, da bi morali Avstrija iu Srbija sami med seboj poračunati in da ni bil "biznes ' Rusije, da se je vtikala v avstrijsko-srbske afere. | Vsak pa. ki trezno misli, mora vedeti, da. je bila Rusija popolno-^ ma opravičena braniti Srbe. Ru j sija je dala Srbiji svobodo in kot taka je imela dolžnost braniti nje-] no neodvisnost. Rusija ."e ji' mobilizirala: s tem pa še ni bilo re-.' čeno. da bo vdrla v Nemčijo ali Avstrijo, ako ne bo Avstrija od-1 nehala od svojih zahtev napram Srbiji in tako preprečila vojno med njo in Srbijo. V slučaju, da bi Združi ne države dale Filipinom neodvisnost, in ako bi potem .Japonska Filipine napadla, bi Združene države ne držale rok križem in gledale, temveč bi napovedale vojuo Japonski. — To je le nekak primer. Kot je i/, angleškega "Belega papirja" od 31. julija razvidno,' je nemški kaneelar sam rekel, da je ruski car sam prosil nemškega' Viljema, da bi vplival ua Dunaju, da ne bi Avstrija pričela s sovraž-uosl'ini napram Srbiji. Seveda prej se je Rusija pripravila. da bi za vsak slučaj bila v stanju deželo braniti, katero je ona s krvavimi vojnami osvobodila in vstauovila. Rusija je torej prosila, da Av-i-i^rija na napade Srbije. Rusija ni imela sklepa Avstrije ali Nemčije brezpogojno uapasti.J Gospodje ua Dunaju in v Berlinu so dobro vedeli, kaj bo povzročila slučajna vojna med Avstrijo in Srbijo; dobro so vedeli, zato so jo pa tudi pričeli, kajti tako izvrstnega povoda še niso inirfi ^n^HJa^** mogoče ne bo ZA lEDINJtENE DRŽAVE SEVERNE AMERIK*. Sedsž: FORBST CITY, PA. Mmrftflnii« da* 21. }•««•« j« 1902 v drla »i re»n«yt*«m*. GLAVNI LKADMK1: Predsednik: JUŽKF PKTEKNEL. Bex t« Wlllock. Pa f. podpredsednik : KAKO L ZALAR. Box 547, Forest Clt.v. Pa H. pod predsednik: LOl'IX TA L'CH Alt, Box lloek JSpriugs, Wjo. Tdjui k - JOHN TE L BAN. Box 7U7, Forest City, Pa. II. t.ijuik: JOHN OSOLIN. Box 4«U. Forest City. I'a. Blacnjuik: MARTIN MUH I C. Box £17. Forest City. Pa. PoviblašOeuee: JOSIP ZALA.lt, 1004 Nortli Chicago St.. Jollel. IU. VRBOVM ZDRAVNIK: j Dr. MARTIN IVEC. WW Chicago St., Jollet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: ICNAC PODVASN1K, 47;t4 Hatfield St. PittsL.uigb, Pa. I. uadzorutk: JuHN TORNlO, Box tt£!t Forest City, Pa. II. uadzuiuik: FRANK PAVLOVČlO. Box To.".. Couetiiaii^b. I'a. III. uyizoruik: ANDREJ SLAK. 7713 lssler Ave., Cleveland. Oblo. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBRKŽAN. Bex 72. Kast Mineral. Kana. I i« rotuik: MARTIN ŽTEFANCiC. Box 78. Fiauklln. Kan«. II porotnik: MIHAEL KLOPČlC, Davsi-u Ave., H. F. D. 1. lireeu- Cleid, Detroit, Mieli. UPRAVNI ODBOR: Predseduik: ANTON HOČLVAR, R. F. D. No. - Bm U^, BridgeiMjrt U I. upravnik: ANTON DEMŠAR. Box 135, BrougUtuu. Pa. II. .lpravnik: PAVEL OBREOAK, Box 402, Witt, III. Dopisi uaj se pošiljajo I. tajuiku Ivau TeJliau, p. O. ll0x 707. Forest Citv. Petina. Društveno glasilo: "G L K 8 N A R O I> A". v i Želodčno vprašanje v Nemčiji. Berlin, Nemčija. junija. —. 'Brezžično v Sayville. N. V.). _ Te dni sc vrši v Berlinu zborovanje zastopnikov vseli večjili iu manjših nemških mest. pri katerem se posvetujejo ^lede brane in preživljanja Ijudstva. Rezultat posvetovanja prvega dne je bil. da je "diktator" lia-toeki odredi, da mii delavei. ki težk i tb'lajo. laliko dobijo gotovo množino mesa iu masla. NEGOVANJE V BOLNICI J I N I POMAGALO H.H. von Sehlicku, tovarnarju Bolgarskega Krvnega ' "aja, kateri je s sto tisoči bolniii v stalni zvezi iu danzadnem dobiva na kupe zahvalnih dopisov od onih. katerim je Bolgarski Krvni Čaj povrnil zdravje, je naš rojak A. I Belančič. 10 Water St.. Hath. Me. pisal sledeče pismo: 1 "Moja žena je mnogo trpela na želodčni bolezni in k re ill v tre-jbtllin in je bih. iloljfo časa v hol-niKlllci. Kakorilitro je pa izšla iz j bolnišnice, poskušala je pili Bolgarski Krvni Ta j iu po kratkem zavživanju so ml nehal i krči iu želodčn.' bolečine" Eno veliko skalijo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja z- 5 mesecev za 1 dolar v gotovini. Money pli ekspres order ali pa 8 povzetjem kamorkoli pošljemo: j MARVEL PRODUCTS C0. 9 Marvel Bldg. Pittsburgh, Pa. Pripomba: Ako hočete pošilja-tev osigurati, pošljite 10c. več. NAZNANILO IN PRIP0R0-ČIL0, Cenjenim rojakom v Clevelan-du, Ohio iu okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik Mr. 7£AKK MEH, kateri je pooblaščen pobirati naročnino na naš list, knjige in druge v našo strogo spadajoče posle ter izdajati pravo veljavne potr-. dila vsled česar ga rojakom naj« topleje priporočamo. Anglije. Mislili :-o. da bo Anglija odstopila kar se je tudi zgodilo, toda le deloma, namreč samo o-zemlje oil "Skalnatega gorovja" do obale in potem je pa mejila črta. ootegniena od Juan du Fuca do Pacifika. Polk iu senat sta bila s t e m zadovoljila iu •"». avgusta l.s-pi so to razglasili. Dve leti po-zneje. namreč 14. avgusta 1848 so proglasili ono ozemlje v Obregonu za pokrajino Združenih držav. Ko je prišel Texas v Unijo, se j je smatralo za ujegovo mejo Rio Uraude od njenega izliva do 42 stopinje severue dolžine. Ta meja 'ui bila pogodu Mehikaneem. ki no vstrajali. da je zahodna meja Tex a sa Nueees reka. Predsednik Polk je pa Mehikancem nasprotoval in leta 184G je zapovedal generalu Taylorju. da je s svojo armado r>rekoračil reko Niieees in z dotičnega okraja prepodil Mehikance. Mehikancem to seveda ni bilo prav in so aprila 184li Ameri-kauee napadli, nakar je Taylor tozadevno takoj sporočil v Washington. Predsednik Polk je 1-. uiaja vprašal kongres, ako mu dovoli, da napove Mehiki vojno. češ. da "so Meliikauei prekoračili ameriško mejo in prelivali ameriško kri na ameriških tleh". Kongres mu je dovolil iu naslednji dan je upo k lieu I .^0,000 prostovoljcev. Taylor je pričakoval pomoči od predsednika in pustil Mehikance pri miru. ki so sc zbirali v velikih množicah. Ko je dobil ojačenje. jih jt1 napadel in 24. julija 1840 premagal mehiškega generala Ampudijo s tem. da mu je vzel mesto Monterey. Med časno je pa predsednik poslal generala Win field a Seotta v Mehiko, da je prevzel vrhovno poveljstvo. Kii j»- dospel t.ia. namreč v januarju leta 1M7 je zahteval od Taylorja. tla mu je dal ua raz pola go lU.tKMJ mož. Ko je Santa Anna, mehiški poveljnik, čul, da je Seott vzel Tavloru velik del njegovih čet. je Taylorja napadel, meiiee. da ga bo zdaj lahko prema-Lral toda Taylor je imel taki* po-•ieije. da je Mehikance zlahka potolkel. p« tem porazu jo je Santa Anna vdaril za Seottom. toda ga ni tlobil, ker se mu je pravočasno umaknil. Leta ls4e.ga prestolonaslednika", je odgovoril; iiiiuisterski predsednik. j "Toda. ali niste vedeli", ga )»• vpra?šal nailalj«-. "da bo Rusija j gotovo krt^kočila na pomoč Sr-! biji';' "Naše afere s Srbijo se niso popolnoma nič tikale Rusije in torej J je niso tudi nič brigale. Afere s Si bi;o so bile sauto naše in srbs»ke. J Kaj bi Zdiužeiie države rekle, ako bi se Japonska vtikala v mehiške' zadeve?" ie odvrnil Tisza. "Da. recimo, da vaše afere s Srbijo niso nič brigale Rusijo, to-d« ali nis-te v««deli. da se bo Rusija vseeno brigala?" je McCiure' nadalje* al. "Mi smo tudi na to nekoliko i mislili, toda nismo pričakovali ni-kakih hudih posledic iu sklenili, da Ne napravi konec srbskim iii-trigam", ga je zavrnil. . ji MeClure je nadalje vprašal, če ' niso mislili na to. da. aico pojde < Rusija v vojno, je mogoče, da bi i iKi^tala evropska vojna. f "NaJse zadeve s Srbijo se niso : popolnoma nič tikale Evrope. tsrb-J ske intrige so postajale nevarne m uepreuesljive. Ker je bila Srbi- 1 ja majhna, smo bili vedno zelo 1 potrpežljivi, toda ko se je izvršil} atentat ua našega prestoluuasled- ! nika. smo bili pirunorani odstra- 1 niti srbsko uevamowt". se je Tnea ] zagovarjal. j Po vedenju iu guvorjeoju Tiazej in drugrii ogrskih poiitikov. — ] pravi MeClure, — j« mogel skle- j pati, da so smatrali trbdke nepri-. < leni svetu. Kot se je angleškim diplomatom zdelo irsko vprašanje najtežje in najnevarnejše: v ta keui položaju -o bili tudi avstro-ogrski pobtiki. 3Ir. MeClure potem nekoliko o-uit nja o Tis/ovi (xsobnosti. On jc eden najbolj uglednih in močnih državnikov v Kvropi. Zlasti je vnet za šport. V svojem življenju se je že tridesetkrat dvobojeval: enkrat, odkar je ministerski pred-sedmik. Popolnoma gotovo je. da je on sestavil noto. ki je bila iskra, katera je povzročila veliki evropski požar. t!rof Appouv i. spošno^uaui ogrski politik, je McC'luru rekel: "Bili smo pri ni o ran i končati srb-ke uepostavnosti. štirih kv tih se je dogodilo več slučajev, da so bili avstrijski dostojanstveniki v nevarnosti. Umor Franca Ferdinanda v Sarajevu je pa napolnil našo mero potrpežljivosti. Prepričan sem. da ue bi bilo prišlo do se-dajue svetovne vojne, da ne bi bila Rusija, še ko so se vi>,ila med nami in srbsko vlado pogajanja, izdala ukaz za splošno mobilizacijo. dasi jo je Nemčija svarila in jo opomnila, da bo Nemčija vsled take mobilizacije njej napovedala vojno." Baron Burian. avstrijski zuuaj-ui minister, je rekel, da je bila Srbija Rusiji le nekak torpedo, s katerim je hotela predreti Avstrijo. Ta avstrijski diplomat je položaj. v katerem se je nahajala Av-S stro-Ogrska. razložil tako-le: "Avstrija je imela ua svojih mejah veliko "Mehik". Srbija j«' obstoj naše drža v t zelo ogrožala ; to je pa mogla, ker jo je podpirala Rusija, tilidali smo. dokler ni preseglo naših mej." Mr. MeClure pravi. da. ko se j.-štirinajst, dni vozil po A v si ro-O grški. je videl, da je vlada ljudstvo popolnoma prepričala, da. je bila p rim orana napasti Srbijo, vsled česar je nastala vojna.. Dne 24. julija 11'14 je Edward Grev rekel: * Ako b<« Avstrija napadla Srbijo. bo ruska vlada primorana stopiti v akcijo, kajti v to je bo prisililo ljudsko mnenje. -— Ako bo Avstrija vdaril a na Srbijo, bo vsako posredovanje zastonj in brezuspešno. sir Edvard Grey se je na vso moč ti'udil. da bi se vojno med Avstrijo in Srbijo preprečilo, ker na ta način bi bilo mogoče odst.ra-j uiti. vsaj začasno, velikansko ne-' varnost pred svetovno vojno. * a * Mr. MeClure je tudi priobčil sledeče takte, ki se tičejo pričetka vojne: — Sir K-dward Gi'ey. aJigU-ški najni minister, je 24. julija l!'l l brzojavil angleškemu poslaništvu! v Berlinu: "-Jaz sem rekel. da. ako bi avstrijski ultimatum Srbiji direktno I ne povzročal vojne med Avstrijo in Rusijo, bi se jaz ne vtikal vmes.j Neodstraailjiva nevarnost je. da bi A\strija. vdrla v Srbijo, vsled če-j sar bs bila Rusija, radi ms-kegn slovanskega mišljenja, primorana vdreti v Avstrijo." i i sir Edward Grey je isti dan tu-i di brzojavil F. Bcrtie-ju, angle-šktuuu poslaniku v Parizu: i "Rusija bo priiiroitana stopiti v, akcijo, ako Avstrija napade Srbi , jo: prisililo jo bo narodovo mnenje. Ako Avstrija enkrat vdere v Srbijo. j»- vsako posredovanje brez pomena.'* Ako bo kak nepristranski zgodovinar pisal zgodovino sedaj ne vojne, bomo videli, da ui nobe* drug svetovni diplomat bolj jasno videl, kaka nevarnost je pretila Evropi, ko je Avstrija poslala Srbiji oni ultimatum, kot ravno Sir Edward Grev. '* * * Nek list je pisal: "Da je ruski car res zapovedal delno mobilizacijo, je razvidno iz brzojavk med nemškim cesarjem hi ruskim carjem od 30. julija 1914. ko je car na cesarjevo zahtevo. da mu pojasni, zakaj mobilizira. odgovoril, da je to Rusija storila pred petimi dnevi vsled "Mire j enega povečanja armade. Torej je Rusija pričela mobilizirati 25. julija." • * * Grev je 25. julija 1914 brzojavil angleškemu poslaniku v Pe-tr o gradu: t "Avstrijsko postopanje napraln Srbiji bo v najkrajšem času povzročilo, 16W9 1. 500. 38. Sv, Jožefa, štv. 76., Oregon City, Oregon. Pristopili: Felix Dugolin M. 18509, 500, 35: Louis Buue 76 18310. TKJO. 40. Suspendiran: Frank Muren 94. 15163. 500, 18. Sv. Jernej, štv. 81, Aurora, 111. Pristopil- Valentin Kandoui 87, 18515, 1000. 29. Sv. Andreja, štv. 84, Trinidad, Colo. Su*>|»'tidit-Hiii: (i kad a John V.i. 17381, 1000, 21; Vrtačnik Anton S7, 17966. 1000. 28. 1'rtan: Valenčič Jaeob 74, 15910. 1000, 38. Sv. Jožefa, štv. 85, Aurora, Minn. Pf stopil k društvu sv. Ime .b-zus štv. 25, Eveleth. Minn.- Au-tou Oven S6, 177*4, 1000. 28. Sv. Jošefa, štv. 89, Gowanda, N. Y. Pristopil • Emil Tribuson 96, 18511. 500. 19. Suspendirani Ciber«-k Tomaž KH. 17720, 500, 26; Pust Johu 74, 15552 500, 36. Sv. Frančiška, štv. 99, Moon Run, Pt 7.opet sprejeti: Petelin Josip 85. 13238. 500. 25; Debeve Frank 68. 2001. 1000. 36; Debeve Jera 79, 9090, 500. 27. Su^prndii-iuii Coršitt John S2. 6386. 500. 25; Subic John 86, 1<24. HXH) 26; Jesenko Paul 82. 16048. 1000. 31; Uoršiu Marija 8&. 9K*>. 500, 22. 0 Feliksa, štv. 101, Walsenburg, Colo. Ku-p.'ndirani: John Filipr-ir 71, 16052. 1000. 39; David Suster->1. 72. -*9l:». 1000. 33: John Kost-lic 87. 17959, 1000. 28; Urša Ko-ntelie 83. 17861. 1000. 31. Sv. Marije Vnebovzete, štv. 103, Collinwood, O. /opi-t sprejeti: Hermina Homkt 88. 15822. 500. 24: Frances Logar« 97. 17608. 1000, 17; Johana Valencich 94. 15128. 500. 18; Jožefa Must ar 77, 14189. 500. 38; Frances Martinjak 89. 18231, 500,26 Jugoslovan, štv. 104, Chicago, m. Suspendirani: Frank Andrijaš 86. 14285, 500. 25; Louis Sar d^« h 7*;, 14298 500, 35; Fanny Sardach 88, 14490. 1000. 23. » Sv. Martina, štv. 106, Butte, Mont. Suspendirani: Dajčmau Martin 83. 15750. 500. 29; Perjbn Stefan HO. H60 1000. 22; Stefauič Jernej 78. 14719. 500, 33; Perjori Ka ta 84, 831*3, 500, 22. 9w. Janeza Krstnika, itv. 106, Davis, W. V*. Pr« stopil k društvu sv. Jane za Krstnika štv. 71, Collinwood, Ohio Andrej Skrinjar 81. 14598. 1000. 30. Suspendiran: Frank Svigelj 91. 18276, 1000. 21. Duluthski Slovan, štv. 107, Dnluth, Mfam. Suspendiran: S. Sinolej 73, 18099, 500, 42. s? t v Sv. Antona, štev. 108, Youngstown, O. Hfe Snspeadirnai: Ignac Logar 84, 7475, 1000, 23; Mike Jerina, 82 1771, m> 27 jgtoton PiiOer. 39, 10407, ^00, 19. ^ tov. 119. sMb**, Mkm. Glavni stan bolgarske armade. 25. maja. — (Dopis Časnikarske Zveze). — General Nikolaj Jekoff. vrhovni poveljnik boljrarske ar made, se je danes izrazil, da ni bol gurski namen napadali za vezni ke v flrški. ker — kot je rekel — ako ,i<' jrrška vlada za Našel boš deželo prepreženo '/. železnicami fer šole, eno do dve milji narazen Ako te zanima cerkev, našel jo bos katoliško prav v bližini. Našel boš vse, potem se nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so tukaj tako dobri kot kjerkoli drugje. Videl boš, da ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko različnih rastlin z \spehom prideluje, kakor v tukajšnjih krajih. Pronašel boš, da vedo oni ljudje, ki te dežele nikdar v'deli'niso, povedati o suši in bolezni, prebivalci teh krajev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu rojake zdrave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal se baš, da imamo izvrstno pitno vodo. Našel boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija brez vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tu-kaj. lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega ne dobiš nikjer. * PRIDI ZDAJ IN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO. " r FRANK GRAM, NAYL0R, MO. POSEBNE PONUDBE SO: 40 akrov ravnine, izsekan gozd, en aker izčiščen, aker $25.00. 80 akrov ravnine, mala hiša, gozd izsekan, aker $25. 120 akrov ravnine, mala hišica, 1 aker čist, aker po $23.00. 200 akrov ravfiine, gozd izsekan, aker po $24.00. 160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, 5 akrov čistih in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00. V?o to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam v najem ter plačam po $5.00 od akra. Imam valovite kmetije, deloma čist svet s hišami od $10.00 do $30.00 aker. Vsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dam deset let časa za izplačati z 5 ali G% obresti z garancijo, da se svet čisti. JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRfPRA-VIM ZA ORATI ZA $7.00 DO $10.00 PO AKRU. Vse navedene ponudbe so poleg Slovencev, šol in železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežban čebelar dobi 10 panjeviebet pod obvezo da da meni ju-mja polovico medu kot popolno plačo. FRANK GRAM,, Naylor, Mo. i Jauesh in Jobu Germ. SaUtfa, Colo, in okoUea: Loola Cm stello (The Bank Saloon). Clinton. I ud.: Lambert Bolskar. Indianapolis. Ind.: Alois Rudman. Woodward. In. in akolten: Loku Podbregar. Aurora, III.: Jerne] B. Verbl«. Chicago. 111.: Frank Jurjoveo. Depae, m.: Dan. Badovlnac. Joliet, HL: Frank Laurlcb, Job o Za letel In Frank Bamblch. La Salle. 111.: Mat Komp. Nokomis, 111. in okolica: Math. Clai-shek. Oglesby, I1L: Matt. Hrlbernlk Waukcgan, DL in okollen: Fr. Tet covšek in Math. T>grin. So. Chicago, IU.: Frank Cerne. Springfield, I1L: Matija Barborli. Cherokee, Kans.: Frank Režlanik. Columbus, Kans.: Joe Knafelc. Franklin. Kans.: Frank Leskoree. Frontenac, Kans. In okolica: Frani Kerne in Rok Finn. City, Kans.: Peter SchneUer Mineral. Kans.: John Stale. Kiugo, Kans.: Mike Pencil. Kitzmillcr, Md. in okolica: Frank Vodopivec. Calumet, Mich, bi okolica: Parol Shalta in M. F. Kobe. Manlstlaue. Mich, in okoUcn: Fran) Cotxian. So. Bun Mick. In okoUcn: M. U. Llkorich. Ctiisbotia, Minn.: K. Sgonc ln Jasol Petrich. Duluth. Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, ln okoUcn: Iran OooSe VI. L. Kapah. Jos. J. Peehel ln ix»uli It. Perušek. Eveleth, Minn.: JnrlJ Kotze. Gilbert. Minn, ln okellcn: L. Veeal. Bibbing. Minn.: Ivan Poufie. KitzviUe, Minn.: Josip Adainich. Naehwauk, Minn.: Geo. Mauciu. New Duluth, Minn.: John Jerina. Vlrginin, Minn.: Frank HroraQch. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Klein. Mont.: Gregor Zooec. Great Falls, Mont.: Math. Urlch Red Lodge. Mont.: Joseph Jeraj. Bonndup, Mont.: Tomaž Panlln. Gowandn, N. ¥.: Karl Sternite. Little Falls. N. I.: Frank Gregorka Cleveland. Ohio: Frank Sakser, J tfarlnCič, Ghas. Karllnger. Jakob Boo aik, John Prostor in Frank Meh. Bnrhertoo, O. In okoUcn: Math Krt mar. Bridgeport. O.: Frank Hočevar. Colliuswood, O.: Math. Slapnik. Lorain. O. In okolica: J. Kuinse h Oouls Balant. Niles, Ohio: Frank Kogovšek. Koongstown, O.: Ant. Klkei). Oregon City. Oreg.: M. Justin. Allegheny. Pa.: M. Klarlch. AmbrMgc. Pa.: Frank JaUeu Bessemer, Pa.: Loula Hribar. Braddock. Pa.: Ivan CJerm. BridgevUle, Pa.: Rndolf Pleterfrk Burdine, Pa. in okolica: John Dem Sar. Canonsknrg. Pn.: John Kokllch. Cecil, Pa. in okolica: Mike KoCevar C—<—■ugh, Pn.: Ivan Pajk la Joht ZupanCiC. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Bonghton, Pa. In okollen: A. Den «ar. Darragk, Pa.: Dragutln Sla via. Dunlo, Pa. in okoHea: Joseph Suhoi Export, Pa.: Frank Trebetz. Forest City. Pa: K. 22aLar in Frank Lcben in Math. Kamin. FncoU. Pn.: Anton Valentin««. Greeoskurg. Pa. la okoUcn: looopt Novak. Irvfn, Pn. In okoUen: Fr. Demflar. lohnotsnu, Pn: Frank Gabronja h John Poianc. Luzerne. Pa. in okolica: Antou Ooolnlk. Meadow I—da, Pa.: Georg Scholt* Malima, Pa.: Math. Klkelj. Moon Knn. Pn.: Frank Maček. PltUbnrgk, Pa. In okoUcn: Z. Jakaht L Podvaanlk. L Magister in U. B. Ja kohidL liitt Bcthkkf, Pn.: Jernej Ko privflok. Mocttoa, Pn.: Anton Hren. Unity SttL, Pn,: Joseph SkorlJ. West Newton, Pn.: Joolp Jovaa. WlUeck. Pn.: Fr. gems ln J. Pete* ▼aaahi, Dlak; Anton PelBfe. Wlnterenartera, Utah: L. BlaMek. Black IHomiai, Weak.: G. J. Pi renta. Wwh, W. fa In okoUca: J. BroMck Thmiii, W. Va. In okoBanr Prank Kodjan In A. Kmentken. Konorfm, Wis.: Aiolsonrtwr Pandb Mil a anli no. Win.: Josip Tratnik la Aqg- Collander. ^MiJI", Wla.: Heronlm Svetlin ln Jigeslevanska } , Padar. t . Spiral Kraguljev, Vsakemu človeku se ne godi Vedli o tako. kakor bi se moralo goditi. Tudi blateuskemu padarju se ni. Pa kaj moremo za. to* Po »v?ui krščanskem svetu s«* je pisalo leto 18.. 'torej je bilo že davno), ko ko dobili Blatimo i prvega zdravnika. Ne veiu. kaj je dovedlo gosposko do tega koraka. Pri zadujom ljudskem Mletju so bili našteli v Blatnem koiuaj petsto glav. vendar so spoznali potrebo, da s** naseli v vasi zdravnik, takrat obče imenovan "padar". -trebi." Tako j«- ugibal oea župan, glava Blatnemu, ki je edini znal nemški v vasi. Neko nedeljo po blagoslovu «e J je fieiav&lao muzal vaški birie, iti lio je /e do skrajnosti j»ri ki pela radovednost vasrauov, naznanil je poslušalcem s par besedami prihod pada rje v. Blateiiei pa mi zopet modrovali,1' kako da je prišlo do lega. "Bo menda zopet katka kuga ! ali kali, pa iiae* lic puste uuireti". je dejal star očanec. **No, ravno prav: moja ILska je ' zbolela, bo imel kaj zaslužku", je pravil drugi. Vragov .Janez pa j«* kričal: "Alo, Klateiiska mladina: sedaj le po buoalt in po rebrili, sicer bo -pri n:;s suha za padarja!" *>tare ženice, ki so že marsikako 1 zel skuhale iu ozdravile že uino- J go stegno, tarnale so danes, da jbiu bo i.adar ves zaslužek poUral ' ii» še na stara leta bodo morale . popustili zdravilstvo. Par dni pozneje pa je privlekel Andraj s svojim kljunetoiu padarja v Blatno. Ni* vetu, so mu li Blateuei naročili. da naj jim malo pokaže padi rja. ali pa je storil to inubasti ' Andraž kar na svojo roko: ko je pii\<»/il do znamenja, je obstal iu * pokazal padarju vso vas. "Moj 1 koujivek se rad malo plaši, zato * pa moram vedno |n>ew>i voziti po vnsi \ j*- pristal pomenljivo, zavil 1 potem proti cerkvi, izbral naj- * daljšo pot po kredi vusi, šel potem 1 še malo po srte/.i mimo "Kovače- ' vili"; šele ko je obvozil vse ulice. • zavil jo je k županu. 4 Danes je pa tudi bila vsa vas p«.koncu. vse je hotelo videti pa- ] da rja. Stalim ookum ni padar nie kaj I ugajal; prerokovali so slabo o pri- j hodnjosti Blatnega, ker bo imelo ; tako gxnspodo v svoji sredi. ! Dekelta pa so skrivoma glodale, ee je kaj h p, kako brado ima, ka- < ke ooi iu kdo ve, kaj vse so Iskale na njeni. ] Pa so m* strašno varale; če je bil vse, lep ui bil padar Slak. tu- { di mlad ne: brado je imel kozlov-i»ko, lase srseec; nobeno dekle se ^ ui iiotelo zaljubiti vanj. Po pra viei rečeno: bile so Blatonke iz ' birinc. Nelu.teruikoiu pa je bil vendar * po godu. "Nie ne bo hudega", so se tolažili. "Blateuei smo tiči; pri nas se živi po domače; ui hudimaua. da bi se nas ue privadil tudi ta škrie — ee je le človek!". (>'a župan, znani z gospodo, so dejali: 1 "Sik j«* slak — in ee je tudi saiuo ime; menda ue bo nič prida uelinče. Pa počakajmo!" j Bil je res izprva križ: Blateuei niso imeli nobene spalnice za go spod o. "Na seno naj gre ležat, če jo kaj fanta!" so menili ndkateri; a vsakdo se je bal za svojo mrvo: kako lahko bi jo uročil in krave bi ne dajale mleka. Srečni Blateuei, da Slak ni bil človek, ki bi potreboval zlatih gradov v svojo zadovoljnost. Bil je mož popolnoma materija len. Ko* pečenke, polic dobrega viua — in Slak ti je pozabil vse drugo. Kar pri iupauu so mu napravili postelj; trda je bila res, vendar še predobra. Visoko je že stalo solnce ua oefcu, ko je i$lak m v t-duo grel svoje kosti. Minulo j« nekaj let. V Blatnem ni še nič novega; župan še vedno župani, pa-d#rj;t, »li kakor nnvaduo pravijo, ^m iTil**>rhradui; to so si ljudje pripovedovali čud ue roči. Pa prišel je zopet in s se boj je pripeljal žeuo. To ti je bili prava! Slak je kar trepetal pret njo. iu ue ve se, ali jo je bolj lju bil, ali se je je bolj bal. Vse svoje študije je posveti uervozrteti svoje žene, a tli ji mo jfel priti v o ko m. Žena je bila via dariea v hiši in Slaik je bil njeu vet u i sluga. "Der Kraiuerisolie Bauer wild ajK-li dem Arzt liieht viel zu ver-dieiien gebeu, jioeb deuselboii begali ren, es inoge iliau der Tod sehier :'uf den Lippen sitzen" (" K ran/s ki kmet tudi zdravniku ne bo dal dosti zaslužka, in tudi klical ga ne bo, čeravno se ga do-tiče roka smrti"), tako piše že naš slavni Valvasor, in tudi Slak je čutil to istiuo toliko, da ga je strašno bolela, zakaj denar iu ou se nista mogla trpeti. Kako naj dobi denarja, ako ui zaslužka? Kako naj bi bil zaslužek. ako ui bolezni.' Težava revs velika, ker kuge v onili časili Slak še ui znal delati. A kaj si je izmislila modra buča 1 Slak j«* bi! pristaš onih ljudi, ki pravijo, da sta človek Ln žival eua-ka in iz istega rodu. Čimbolj je to premišljal, tem verjetnejši se mu je zdel ta nauk. liazlagal si je to tako-le: "Olove-k je podoben živali — torej je Človek tudi žival. Ako je pa tako, je I udi žival človek, iu jaz. ker sum človečki zdravnik, seiu obenem tudi živalski." Po tem usodnem in srečnem sklepu se je stanje Slaku zinalu z boljšal o. V Blatnem je živina zbolela večkrat ka4ioi pa ljudje. Če je pa kdo vaščanov po naključju *zbo-kfl, mislil si je Slak zopet: Žival je človek, človek je žival, zatorej zdravila, ki po 11 migajo živali, pomagajo tudi človeku — iu še ec-uejša so! Zaradi tcga so dobivali blateuski bolniki mučna in obilna zdravila "ad purganduin". V svyje beležke, v katerih je imel zaznamovano vso "rogato"( klijeutelo, je zapisal večkrat, da bi si časa ne tratil: "Pri Andražu sta zboleli dve kravi — ena v hlevu, druga v sobi." Tak zdravnik je bti torej naš dolitar Slak. V gostilni "pri Muhi" se je zbirala zvečer vaška "inteligen-J ea": gospod župan, vaški učitelj e tutti quant i. Mirno je sedel Slak pri vrču piva in eelo uro ga vrtel med pr-j sti; t upa ta ui ga je malo posrknil: tedaj se mu je n&nansko razjasnil obraz, in zopet ga je gledal. Na steni je odbila deseta ura: še en velik požirek iu hitel je domov ves v strahu, da bi ne bilo prepozno. Marsikdo mu je očital, da so boji piva. Tedaj pa je jel na dolgu in na široko razlagati korist zmernosti: "Zmernost, to je prva stvar pri človeku. Zakaj, da stavim primero, zakaj napenja kravo:* Ali ne zato, ker s«.' je preob-jcdla? Od zmernosti ni nikdo bolan." Viri pa nam pripovedujejo čudne roči o SI a kov i ameruosti. Ko bi bil prišef na večer na Sla-kov dom, videl bi bil pred njiui polno stoklenico vode; videl bi bil nadalje, kako jo je vlival koza^ee za kozarcem vase in kako je potom kakor napihnjena žaba hitel v gostilno k svojemu vrčku piva. Slak. prebrisana glava, je dobro vedel, zakaj to dela. V gostilni so strašne izkušnja-ve; en vrčuk da komaj slast človeku : kako lab ko bi jih pognal še dva, tri. štiri po grlu! Iu vendar je bil Slak stanoviten. "Ne boš, pa ne boeš". je odganjal ves čas, kar je bil v gostilni, zlobne misli. Izkušujave so bile res velike, zasluge pa ogromne! — l>a. pripovedovali so celo, da je Slakova ženka vsa jedila za večerjo le na pol solila, da bi "preljubega" soproga preveč ue žejalo. V politične pogovore se Slak ni rad spuščal: pravici na ljubo moramo povedati, da je bil padar v takih rečeh poqmluoma neveden. "Oh, politika", je vzdiliuil, ko je videl, da no more nasprotniku več odgovarjati, "oh. politika, to je naša duševna in telesna poguba iu moraono se je ogibati kakor prepovedanega sadu. Oh. saj še dobro pomnim ono nesrečno leto: takrat sem bil politik. Pa kaj, kmalu bi me bili vtaknili! Naka, Slak. sem dejal, politika ni zate. od tega ue moreš živeti. Od tedaj sem pustil te reči. Polič vina pa dober kruth, ta je narod!*' Dvakrat pa so za ves teden po-greneli Slaka "pri Mttihi" To k ' Okrajni glavar je iniel priti ol svojem obhodu po okraju tudi \ Blatno. Padar je Slak je kmalu izumil, kako naj ga Blateuei spodobno poraste. "Nosili ga bomo", je dejal; *" obilen je res, a štirje ga nesemo in če je iz svinca : saj sem še saon ob taki priliki večjega lirusta nesel, kakor je glavar." Predlog je bil sprejet, štirje koren jihki, med njimi padar, so se odločili, da ga bodo nosili po vasi. Vse ljudstvo je bilo na nogaii, ko je prišel glavar; takoj pri cerkvi ga je zagrabila četvoriea in liajd z njim na rame! "Sam bi ga newel, sam. priuioj-duuaj; laJiak je kakor pero!" je kričal Andraž, ki je imel le noge glavarjeve na svojiti ramah. Ljudstvo pa je kričalo: "Živel naš glavar, živel!" A nekdo je j očal pod glavarje-, vini bremenom. Slak je pričel prvi omagovati; hudo je sopihal iu krvav pot mu je lil čez čelo. Ze je vzdihoval: "Au. au. moje kosti!" A nikdo ga ni čul, vedno buniegši so bili živio-kliei. "Andraž, Andraž!" je klieal zopet padat*. "Ali ti je kaj težko?" "Nič, nič!" je odgovarjal uo-sač. " Wag. hi eni tudi lie... Au-' draž, drži. drži!... O gorje, ue morem več!" Spodrsnilo mu je, telebnil je na tla. nanj pa ogromna teža glavarjeva. Se bolj so odmevali živio-kliei.' padar pa j»* pobral pote iu prav robato rentačil proti domu. • "Ne. nositi pa. ne maram nikdar več! Te sieve so takoj izpustile. *am pa. oh. nisem mogel vzdr-j vzdržati." j Pretipal se je potem po glavi in po nogah, če ima vsa rebra; k sreči so bila še vsa skupaj. Svoji žen k i pa je rekel: i "Izvrstno blamažo so napravili!" " I Legel je v posteljo, de val si gorke obkladke na ramo. nič ni jedel, nič pil; šele čez teden dui je zopet priromal k Muhi. Blateuei pa so brli strašno hudi na padarja. zakaj glavar je zapisal vas Blatno v "črno knjigo"" in to vse radi Slaka ; on je nasve-toval nošenje in je teleibnil z njim po tleh. Zbrali so se vaški fantje in ugibali, s čim. bi osmešili padarja. Vratgov Janez — ta t i. je bil pripravljen ža vse; za kozarček žganja je šel metat se s samim pe-kleuščekom. Tega so si izvolili va-1 Ški fantje v svojo porabo. ! V nedeljo ua večer je bilo. Padar je sedel 'zopet pri Muhi. Ta dan je bil njegov god. Brezskrbno je zrl predse in premišljal srečne in žalostne trenutke svojega življenja; priromal je v svojih mislili ravno do tje, kjer "smo glavarja nosili", in obenem je poskočil, kakor da bi ga bil pičil« gad, in udaril se po čelu, rekoč: "Tepec", in nato je pozval že šesti vrček piva. Doma se nocoj ni bil oborožil proti izkusil javi; mesto steklenice vode je pil nocoj vino. Srečen, ki tako brezskrbno živiš in ue vidiš oblakov, ki se obirajo nad tvojo glavo! Od nasprotne mize ga je opazo val učitelj. "Zmernost, zmernost!" klical utu je. "Danes vas bo noeoj napenjalo kakor Anžetovo kravo." A Sla>k nocoj "Ne vidi nič. ne sliši nie, Kot bi bil mrtva stvar." Pridno je zabadal v krožnik, ki je stal pred njim — nocoj že druga poreija —. potem pa, ne meneč se.za drage, udrihal veselo po mesu. " A zdajci je prahitel Lukanov v gos-tilno. "Hitro, gospod, dolitar, liitro", pričel je trobiti Slaku v uho, "tlii-tro! Vragov Janez leži gori za Skalo, kar mrtev je." Jezno je pogledal Slak poročevalca, potem pa mu je motrilo oko ostali kos pečenke. "Moram", je dejal čez nekaj časa. "moram, dolžnost..." iu kot bi trenil, je imel celi kos pečenke v ustih, grdo se je uakrein-žil, peklo -ga je, strašno peklo, in tako je oddiitel k 'bolniku. Viri nam pripovedujejo marsikaj o tem potu. toda. tudi nam se mudi. Le to povemo, da je bil široki pot noeoj Slaku preozek, celo drevesa so mu bila na potu, zaradi česar je tudi zaklel večkrat kakor ponavadi. Gori za Skalo pa se je ofltaala skoraj vsa vas; ženske so tarnale, .maski so ugibali, kako da ee je Prkmei fei llf^ j je zopet navlekel žganja, pa ga je' sežgalo." ' Prijel ga je za roko, — pa še zde najti ni mogel, vlekel ga je za nogo. trobil mu v ušesa, potem pa' je poslipšr.l. ali mu še bije sive. Nič! Tudi ko bi s kladivom bilo, nocoj bi ga Slak ne bil Čul. Vstal je, i>otipal se za glavo potem pa pomenljivo dejal: "Mrtev je, sežgalo ga je. Tepci, zato ste me prišli klicat : Mar menite. da znam tudi mrtvece obujati?" ln hitel je zopet k tolika ji j dragi Muhi. ' Drugi dan se je zaznalo po vsej vasi ua daleč in na široko, da dolitar .Slak liič ne ve, da je Vrago-vega Janeza, ki se je le potuhnil/ zaznamoval mrtvim. | Vragov Janez je b>l namreč prišel že navsezgodaj trkat na dolitarjevo okno. j Slak je ostal sedaj zopet ves teden doma, pa čudno se je izpreme-uil. Več ni bil tako pokoren svoji ženki. zato ui nič čudnega, da sta včasih- vkup trčila kakor dva trda kamna. Po enem tednu pa si j«- Šel jezo zalit k Muhi in izkušnja v ni več preganjal. In odslej je hodil zopet redno. Osem gumbov je imel pri i »uknji, iu kadar je odpel osmega, takrat jo spravil mož še osmi vrček pt>d kapo. Pa bil uiu je žalosten konec. 1 Nekega dne pozimi so ga našli pred lastno hišo zmrznjenega. Ksantipa ui dovolila vstopiti Sokratu. ko se je privalil vinjen do- IUOV. j Ljudje pa so dejali: "Tepec. Iruge je zdravil, saunega sebe pa ji hotel." j Nesreča na nadcestni železnici. | Včeraj popoldne je nastala pred postajo 1 -451. ceste v New Yorku ui nadcestni železnici velika ne-; »reea. ko sta trčila skupaj dva vlaka. Motorman je bil na mestu mrtev. poleg tejjra je bilo ranjenih pa še več oseb, med njimi več zelo nevarno. ' Mestne oblasti so uvedle preiskavo. kaj je nesrečo povzročilo, j Va dotieni postaji je eel dan 'zelo irelik promet, toda družba ni hote a dozdaj povečati postaje in pre i redit i proge, dasi so ljudje in raz-' lični ljudi zahtevali, da to stori.' i Tornado. ; St. Louis, Mo., 8. junija. — Tor-, iado. ki je zadnje dni divjal po \rkansasu, Mississippiju, Missou- • ■iju in Illinoisu je napravil veliko j pečjo škodo in povzročil veliko | reč izgub življenj, kot se je prvot-io poročalo. — Dozdaj so našli v j oenjenih državah 123 oseb, veliko jih pa še pogrešajo. j Materijalne škode je več milijonov dolarjev. , j Vojna konferenca. London, Anglija, 9. junija. — Danes se je tukaj v uradu zunanjega ministrstva pričela vršiti zelo važna konferenca med visokimi uradniki angleške iu francoske vlade. Prisostvujejo vsi angleški ministri; med francoskimi sla pa med drugimi tudi ministrski predsednik Briand in vrhovni poveljnik Joffre. Stavka v Norveški. Kristiania, Norveška, 9. junija. V Norveški je izbruhnila splošna stavka. Stavka nad 100,000 delavcev. Zahtevajo izboljšanje delavskih razmer. Vlada je prepovedala prodajati opojne pijače. PRVA HHVASKULOVERSU TOVUM TAMSURIC V AMERIKI ^HV priporoča as rapso Slevenekim tem- knraikim s borom, kakor ^udi posa-msznikem, ki lj«. Mjo tam bate. V ^m tej tovarni ae tide- ^M^ I »jejo tam bars p« a^Mnjka listi. / I 8 rtih. l H Okra len« ao a bi- g H seri in veakevcp«' B H aim i relaml. B ■ Velika saleea S ^m^ vsakovrstnih goda) In najbel^lb gra fl^^^BB mofoaov ter B^^^^^m slovenskih plolč I. f^^^^k Veliki UoaLrova-. al canik e sUkoeai H V polljsoa vsak cm s VP bw : ^ «M flL CkAr Ava, r vabilo na izlet (piknik), katerega priredi društvo 'Boritejj* At. 1 S. D. P. Z. v Conemaugii. Pa.. v nedeljo dne 16. julija 1916 na Gonlitvnlianerjevi farmi, v bližini rojaka V. Rovanška na Wood vil le Heights. Tempetom vljudno vabimo vse roja ke ill rojakinje iz okolii-e. da se blagovolijo poliioštevilno udeležiti na gori omenjeni dan. kajti "•isti dobiček je namenjen za pokritje društvene blagajne. Za dobro pijačo in okusen pri-grizen bo dobro preskrbljeno. Torej na svidenje dne IG. julija pod lipo na Wood vi lie Heights! Z bratskim pozdravom Frank Pushnik, tajuik. _(10-12—6 ) DELAVCE SE POTREBUJE. Išče si* može za barvati kožuho-viuo. Stalno delo, dobra plača: Znaiistvo ni potrebno. Pridite pri-! pravljenj za delo. Vprašajte: Set i i tf Bros.. SK—!HJ Withers Street, blizu Lori ner St.. Brooklvn. N.Y. _ 12-1 -Ž—G > j oglas. Cenjenim rojakom priporočam ovoja naravna vina. šla^ ■■^HL i ^^^ iz najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rde^e vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko, belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100' proof močan tropinjevec gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih eenah je vštet tudi vojni davek' za vino. — Potovalni agent je rojak M. Žugel. S spoštovanjem S. JACKSE. Box 1(51 Rt. H*l*na C!al POZOR! HIPNOTIZEM IzSla le vsezkozl aanlmlva ; knjiga, kakoršne Se nimajo Slo-J venci ne tn ne v stari domovini. | Kdor Jo bo naroČil, jo bo s užit- • j kom prebral ln dobil vpogled v { marsikatere stvari, o katerih do-sdaj Se slutil nL Knjiga Ima preko ato strani, | opremljena je s dvanajstimi kra- j snimi slikami. V njej so natanč- i na navodila sa hipnotiziran je, v j njej so nadalje pojasnjeni pojavi, katere smatra navaden človek sa nenaravne. Stane 60 rentov. Tri knjige $1.5«. | Oni, ki nI 2 njo zadovoljen, nsj : Jo rne in dobil bo denar uazaj. j I ■ | Naročajte pri: | "SLOVENSKA KNJIGARNA". 1 P. O. Bes 1611. New York. N. ¥. VABILO na PLESNO VESELICO. katero priredi društvo sv. Al o j/j j a št. :1G JSKJ. v roneinaugh. Pa., v torek dne 4. julija 1916 v svoji lastni dvorani. Na 1veselieo vabimo vs»- člane ter druge rojake in rojakinje i/J okolice, da n;.\s blagovoli jo na go-| ri omenjeni dan poliioštevilno poseliti. Na veseliei nam l»o igrala na.)la>lj^i tukajšnja g<»dba. Pričetek bo ob 1!*. uri <|opuldaii. Vstopuitii« za moške dame so proste vstopnine. Članom gori omenjenega društva se naznanja, da bo m«»ral vsaki prispevati •svMo $1.1X1 v društveno blagajno, kateri s- ne bode veseliee udeležil, naj bo od Kad bi izvedel za naslov svojega* prijatelja JOllNA -MUlIUlii K Prosim cenjene rojake, če ktlo ve za njegov naslov, da g.i mi javi. ali naj se pa sani oglasi, — i .Michael (iraltur. K. .Vndcrsou' Store, Kinzua, Pa. (lO-lil—6) j POZOR! Vse eenjene tajnike slovenskih pevskih društev v bližini Wauke-gana, IU., kakor: iz rhicage. So. 1'hieuge. Jolieta, Kenoshe, Wis., Milwaukee. AVis., itd. prosim, da mi v najkrajšem času naznanijo svoje naslove, za kar se žo vnaprej zahvaljujem. Paul Battel, lot (I I.ennx Ave., North Clue a go, (8-10—6 J 111. 1 Dr. Richterjev Ijg PAIN-EXPELLER sa rtTMtka* Wltti-m, »ktrtU«! in M(il- Zf v zavoju, Pkot 10 H na^.kan tukaj. vsrutveno znam- Irichter ^ 74-50 Wa«kia|t«a St. • -Jp^ S»w T«k, M.T. liujaki iiaroi'-ajte se ua "lilas Nti- r(N.la", najvei'ji sloxen^ki duevulk v Zdr. drža vab. 1 dobite "GLAS NARODA" akozi atiri mesece dnevno, izvzemši nedelj ln po-stavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne sli-ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo "^Bl a 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. "^El ° Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne nnije. S ~~~ ~~ " Kadar Je kako drtiScvo namenjeno knpltl fnin<1ere. «a«t«vft. reaalja. grolbene Instrumente, kape ltd.. aH pa kadar potrebujete cro. verižico, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene aa cene tpraieta. UpraianM Vas stanf» le 32e, pa si bodete prihranili dolsrje. r'ejilke. več vrst pofilijam brezplačno. PiSite ponj. IVAN PA JE Ar CO. Conemauffk. Pa. Box 828. STO M J krepost. JEM Zdravniška knjižica 1 A. J^Mr/ Kažipot k zdravju. IMlm pove enostavno, kako se ueka- ^^RSHfUHSI^SH^yiBk V,tj^jh^1^^ tere bolezni, kakor je sifilis ali zastruplje- nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, ^^I^^^^K^^^^^^kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-H^^^^^Bftok, mehurne in ledvične teškoče, nalezljive iu druge moške ter ženske hblezni na spolno-urinamili organih, ^^^^^^Ptfl^SKdJpMi vspešno zdravijo privatno doma iu z majhnimi stroški Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih ■Hnil bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata M^P^BJIMB žila, revmatizem, katar, naduha in sliC-ue teškoče. na katerem izmeri sledečih simptomov: bolečine.v križu, bolečin« v 7^ibth. gla-vobel. izguba apetitu, kislubu v želodcu, po vraču d je hiane. bljuvanje, žolrnn ^^HliH rigunjo. nečist jezik, smrdeča sapa, izguba spanja, ulabe sanje, siabt>st in nagla H^BBHB!!! r^zburjrnost, nervuznost in razdrazenotit, onemoglost «>6 jutrih. črni kolobarji P°<- očmi, sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in srčna ^^^^^^^Hj^HIn tugal — Ti simptomi so znamenje, da vaš telesni sistem ni v redu in da potre- bojete zdravniških nasvetov in pomoči. f^^^^U^^HB Naša brezplačna knjižica vam pove dejstva glede teh simptomov in teš!;očf pove vam tudi o našem zdravljenju, ki pomaga moškim do zdravja, moti in ■i^^^Kjgtlj^H^H^^^H^^ Evsšosti, da so zopet možje. Zaloga znanosti je in vsebuje nasvete in podatke, I katere bi moral znati vsak modki in vsaka /.ruska, posebno pa tisti, ki ho name-^■■iilH^H ravajo ženiti. Iz nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja in kako bi se ^^^^Hf vaše teškoče obvladale. Citajte to knjižico, kažipot k zdravju, in okoristite ^H^^^n ae z ■1 Posilite ta kupon še danes. ^HBj DE. J. RUSSELL PRICE CO.. S 1000 Maduou A Clinton $«>.. Cfatca^o. II«. ^HH Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma JI zastonj in poštnine prosto. ^PH Ime............................................................. Vlff Bil Štev. in ulica ali Box No............................................ Hi^^HHb n. T. ^ ^ urMTa .,M«titM»»«i«tKf„ Ji- GLAS NARODA, 12. JUN. 1916. ^ A 1 ^ " ^ ^ ^ A A ^ ^ ^ ^ ^^ M ►< M M M m m m m h a i A EVOEN SUBs VEČNI ŽID |(Priredil J. T.) y yny w m m w p w w w •v i — * * Cenjenim naročnikom ▼ Penai. in * West Virginiji o>eD«njamo, da jih bo t kratkem obisk«] oil MBtopnik Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih drži? in pi kolonij-sirih posestev vseh velesil, ^ ObMfa 11 raznih zemljevidov? ^ na 20tili straneh iu vsaka stran je 10'/-: pri 13Vi palca velika. Cena samo 25 centov: Manjši vojni atlas >hwg» d*T*t runih noUJavktov ua 8 straneh, vsaka strau S pri 14 palcev. jf ? Cena tamo 19 centov Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena ko v s-i večja mesta, število prebivalcev, držav iu posameznih mest. Kavno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države. Pošljite 25«. ali pa 15c. v znamkah 111 natančen naslin in mi vam takoj odpošljemo zaželjeui atla9. Pri veejeu odjemu damo popust. Siovenic Publishing Com panj, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y 1 > 1 > HI MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS IA10B1 VSAKOVRSTNE TISKOVIN* IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH, mm m m : DELO OKUSNO. IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. ■ t mmmm UNIJSKO ORGANIZIRANA • m m m rOMBNOBT Ml DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. TU NAKOCOA rOftURI Mil SLOYENIC PUBLISHING M. 12 Cortlandt SI, New York, N. T. I I 82 Cortlandt Street, g Pozor! V zalogi imamo iz starega kraja importiraoe SRPE. Cena 60 centov s poštnino. Kose nimamo letos. PRANK SAKSER, New York, M. V. i Mr. ZVONKO JAK8HK, ki je pooblaščen pobirati narod nino iu iniajati tozadevna po trdila. Upravuistvo "Ola* Naroda" Brezplačen nasvet in pouk priseljencem. "THE BUREAU OF INDUS TRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili osleparieui, oropani ali če so s njimi slabo ravnali. Brezplačna navodila in pouk v naturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih dr žav, kje se oglasiti za državljan •ke listine. Sorodniki naj bi čakali novo dosle priseljence na Ellis island ali pri Barge Office. Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTED ENT OF LABOR. BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorski urad: 230. 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in oh sredah od osme do devete ure zvečer. Urad v Buffalo: 704, D. 8. Mor-gan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do devete ure zvečer. HARMONIKE bodisi kakrfinekoll vrste Izdelujem tu popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno In zanesljiva V popravo ■aoesljlvo vsakdo pošlje, ker sem 8e nad 18 let tnkaj v tem posla In sedaj v svojem lastueui domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter račnnam po dela ka-korfino kdo aahteva brea oadaljnlh vprašanj. JOHN WENZEL. 1917 Cut (2nd St.. Cleveland. Oble. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) _ v GREATER-NEW YORKU ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje iu daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebue informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste toeuo iu solidno po- streženi. naznanilo. Rojakom v Lorain. Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiakal naš zastopnik jdhn kum&e, kf je pooblaščen pobirati naročnino za list Glas Naroda. S spoštovanjem Upravnistvo Glas Naroda. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Z jedi-njene države in na drngi pa celi ivet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor uaprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije iu Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite na: Slovenk Publishing Company, 62 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. s -.TT^r 7-T 7-r 7-JL T Kaj pravijo pisatelji, učenjaki in državniki o knjigi Berta pL Suttner. "Doli z orožjem r' Lev Nikolajevih Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim užit kom prebral iu v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga zete vpliva ua človeka iu obsega uebroj lepih misli. Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madame Stael ui bilo ua svetu tako slavue pisateljice kot je Suttnerjeva. Prof. dr. A. Dodeli 'Doli z orožjem' je pravo ogledalo sedanjega rasa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lud. Jakobov ski: To knjigo bi človek uajrajše poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo bral. Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedaj sem v nekem gozdu pri Grieglaeb in sem bral kn'".go z naslovom "Doli z orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva uekaj posebnega v mojem življenja. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi v šolah ne smelo manjkati. Na sveta so dražbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ue moglo ustanoviti družbo, ki bi razširjala to knjigo? Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih kdaj bral-- C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so Jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir. Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlina) : Ne bosu slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom posadil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi šli žnjo križemsvet ln učili v«e narode. Finančni minister Donajewsld je rekel v nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Skl strokovnjak, noben državnik, pač pa pri prosta Berta pl. Sattnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur tema dela. Mislim, da ae ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjiga CENA M CENTOV. Nv&iaJto Je prt«. Siovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, .Hew Tork City, V. Y. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega sem ae prepričal, da dospejo denarne pošiljat?« Mi seda; ssaesljivo v roke naslovnikom; raslika je le la. da poti«} Mejo poftiljatve v sedanjem Časa 20 do 24 dnij Torej ai nobenega dvoma sa pošiljanje denarjev sorodnikom tal f staro doswvino! 7 % ' - .» - -" * - 100 K velja sedaj $14.50 s poštnino vred. FRANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y: 6104 St Clair Ave«, Cleveland, Ohio« Velika vojna mapa vojskigocfli se evropskih držav, VoUkosI |e 21 prt 28 palcih. Cena 15 centov. r-rr (Nadaljevanje). Preiuis)j, de nisva Nami. da je /hranili tukaj tudi vre gospodov. rorej ji« to pravcatu vojuo sodišče. — je vzkliknila iu se Se vedno smejala. Neumnosti na stran' — Poslušaj! Adriena je sedlu, z roko si je podprla glavo in poslušala. Priticeziuja je za<'*ela govorili z odločnim glasom. naglasov a je vsako bf«MHl«. Pred M-stimi meseci .ko si prenehala žalovati za svojim očetom. s| dopolnila svoje osemnajsto leto iu si zahtevala, da naj se ti Ur«H'i premoženje. Nuna ne vem. kaj mi je bilo tedaj, da sem u godila tvoji prošnji. Od teilaj se je tvoje življenje čisto izpreme-nilo. Najela si posebno stanovanje v paviljonu in začela si trositi denar, da je hilo gro/a. Družabuico imaš. namesto da bi se zado-oljila s hišno. Oblačiš se pohujšljivo in v tvojih sobah je vse polno i*o|iujšljtvih podob. Včasih s.» po več tednov nisva videli. Kdiuo go-M*k1ii doktorju Baleinieru se je p«»srečilo priti parkrat v tvoje stanovanje. Hi kel je. da s| bila zelo razburjena, ni da se resno boji /a tvoje zdravje Na i/prehode hodiš sama. po okolici se sauia voziš, to vendar ne gre. Lepo. lepo je minirala Adriena 111 se prisiljeno smejala. Gospa prineeziuja vendar ni lagala — se je oglasil vojvoda Aigriguy. Oči \ si h si> se vprle v deklico. — Vsi so težko čakali, kaj bo od govorila. Na tako življenje selil navajena. — Mislim, da ui v teui ničesar neprimernega. ...... Dobro —je oilvrnil abbe — ona je pripoznala. Ljuba teta -- je odvrnila Adriena — prosim povej mi. zakaj je treba tako dolgega uvoda. Gospodična, zakaj se smejete? — jo je opozoril abbe Aigriguy. — To. kar vam je povedala gospa teta. vendar ni smešno. - Dovoli, da ti povem — je nadaljevala prineeziuja — kakšno bo moralo biti tvoje življenje od jutri zauaprej. — Jutri se moraš preseliti iz paviljona v stanovanje, katerega si imela prej. — Odpustiti moraš vse svoje služabnike, meni pa moraš dati natančen račun i■ vsakem novčiču, katerega boš zapravila. — To bo trajalo toliko ča sa. dokler ue boš polnoletna. Adriena je izprevidela, da se teta ne šali. — Vstala je iu začela govoriti: Teta. gotovo ne boste imeli nič proti temu. če se spomuim preteklosti, kljub temu. Ja bo to zame iu za vas zelo neprijetno. — V paviljon sem si- zato preselila, ker nisem mogla več gledati zavisti zalirbtuost iu priliznjeuja. ki vlada v palači Saint-Dizier. Adriena. pazi. kaj govoriš! — je zakričala prineeziuja. To se ue spodobi za mladega dekleta — je pripomuil abbe. Moj l»ojr. saj niste pri zdravi pameti — se je oglasil zdravnik Baleiuier. •S to opazko mi bili vsi razen Adrieue zelo zadovoljni. Jaz pra\ dobro vem. kaj govorim, teta. — Nikogar nimam ua '-.vetu. ki bi me ljubil, nikogar nimam, ki bi se zavzel zame. — Pomislite. koliko denarja ste mi že zapravili, vi teta in vi! Po teh besedah je pokazala barona Tripeauda. - Gospodična — se je oglasil Tripeaud — saj sem deuar vendar na vašo željo naložil \ ono podjetje. — Kaj morem zato. če je podjetje propadlo. • Gospod, vi gotovo pozabljate, da ue govorim z vami. pač pa o vas. Vi niste zame ničesar drugega, kot sin onega človeka, ki je služil pri mojem očetu za konjskega hlapca. Ošabne/, ji- planil kvišku kot da bi ga pičil škorpjon. — Malo je manjkalo, da ui skočil k deklici iu jo udaril. Adriena je nadaljevala, ue da bi se zmenila zanj: - Slišala sem vaš sklep. teta. zdaj pa poslušajte Se vi mojega: — Tekom osmih dni se bom i/.selila iz paviljona in si najela lastno hišo. katero bom uredila po svojem okusu. — Jaz nimam ne očeta, ne brata, ne matere. Pač pa imam uekaj sorodnikov, kateri se pa ue menijo zame, ampak >amo za moj denar. — Adriena. molči! — Kdiuo družba, v kateri živimo, mi brani, da ne govorim na drugačen način s teboj. Družbo, o kateri govorite, tvorijo ti trije gospodje. — Kakšno razmerje vlada med vauii in njimi, vem jaz in vsi ljudje v okolici. - Gospodična se je ojrlasil abbe Aigriguy. — Gospa teta ima Mopoluouiu prav. — Skoraj vse noči preživite izven svojega doma. na domu pa sprejemate celo moške obiske. , — Gospod abbe — je vzkliknila Adriena — pomislite, da človek v taki obleki kot jo imate vi ua sebi. nima pravice lagati. — Adriena — jc zakričala prineeziuja in jo stresla za ramo. — Ali ne boš takoj molčala? — Ali ne boš takoj prenehala žaliti mojih gostov. — Tukaj je policijsko poročilo, tla niso sauto v tvojem paviljonu. pač pa celo v tvoji spalni sobi aretirali človeka, ki je pod policijskim nadzorstvom. —. Teta ? — Kako si upaš?. . . . — Čakaj, da izgovorim. — Da so v tvoji spalui sobi aretirali človeka, ki je pod policijskim nadzorstvom. — Sodeč po obleki, je bil nek kovač iz okolice. — Ves paviljon so stražniki preiskali, slednjič so ga pa našli pod posteljo. — Da so ga soloh dobili, gre v prvi vrsti hvala moji hišui, madaiui Grivois. — Da, kovač je prišel k meni prosit pomoči. — Kaj je imel ta človek pri tebi opraviti, se bo izkazalo pri ob ravnavi. i — Teta! Ali so res aretirali tega ubogega mladeuiča? — Seveda, ali misliš, da so ga v kočiji peljali domov? — Gotovo ti je kovač pri srcu, kaj ue? Adriena je zajokala. — Ubogi Agricol se ji je zasmilil v srce. — Vzela je klobuk iu stopila k zdravniku rekoč: — Gospod doktor! — VaS voz sem videla pred vratmi. — Dovolite mi. da se odpeljem ž njim na kratek izprehodT — Kaj ti ue pade v glavo, nesrečno dekle? — je vzkliknila priucezinja. — Ali se ue spominjaš, kaj sem ti malo prej povedala? — Temu človeku moram ua vsak uačin pomagati. — Škandal! Škandal! — je kričal abbe. &lravuik ga je pogledal in mu dal s trepalnicami komaj vidno znamenje. — To se pravi — je nadaljeval abbe — jaz bi pa gospodični do-volil, da bi se odpeljala, seveda s tem pogojem, da jo zdravnik spremi. — Torej. Adriena. ali me res ne boš ubogala? — Ne, teta, v tem slučaju vas ne morem ubogati. — Sli&li ste. gospodje: —"Jaz ne" tam odgovorna za njeno -usodo. Zdravnik ji je ponudil roko in jo odpeljal skozi vrata. — Kam zapovedujete, gospodična? — jo je vprašal. — Na najbližji policijski komisar jat. ^^^" ^tJp^ jt^ k ijaru^ji^ mu dal s polsiianini glasom ne- Trefcje poglavje. V BLAZNICI. Bila je temna noč. — Silni oblaki >o se podili po nebu. na zemljo so padale debele snežinke. — Po cesti jc drdral voz. — Vrjemite mi. gospod doktor. — mu je rekla Adriena — da sem sc bila nekoliko prenaglila. Le pomirite se. gospodična. — Toda pustiva to. — Bodite ta ko prijazni in povejte mi. zakaj bi šli radi lia policijski kouiisarjat — Pot do tja je še dolga iu medtem se lahko o marsičem pomeniva — Zakaj m* gospod doktor? — Tisti kovač je bil našel pred pai dnevi mojega ljubega psička. — Danes zjutraj je pa prišel ves raz biirjen k meni in mi povedal, da bo skorajgotovo aretiran zaradi ne ke pesmi, ki je baje revolucionarnega zuačaja. — Izjavil je. da mo ••a skrbeti za celo družino in da bi jrotovo vsi njejruvi lakote pomrli, cc bi bil zaprt. — Obljubila sem mu storiti vse. kar bo v moji moči. Tedaj mi je hišna naznanila, da čaka pred vratmi policijski komisar. — Kovaču sem rekla, da naj se skrije, ker pa ui dobil boljšega skrivališča, s,- jc skril v moji spalni sobi pod posteljo. — V moji odsotnosti so ga pa vseeno aretirali. — Ali mislite, gospod zdravnik, ila ga bom lahki« dobila iz ječe? — t pani. da bo šlo. zakaj pa ne ! — Bog daj. da bi. Zdaj suhi pa ua cilju. Voz je zapeljal pred veliko poslopje, obdano z visokim zidom. Koči.iaž je skočil s kozla in potrkal na velika, z železom obita vrata. — Počakajte tukaj, gospodična, da vas bodo poklicali — je rekel zdravnik, ko je odhajal iz kočije. — Jaz'nimam časa čakati. — V ertrt ure bom zopet nazaj. (Dalje prihodnjič)._