Listek. Kakšen je bil Kristus? Plemenita rodbina Cezarini v Rimu hrani na videz brez vrednosti listino, ki je pa v resnici neprecenljiva. Ta dragocenost je lastnoročno pismo deželnega namestnika iz Judeje, Publija Lentula, prednika Poncija Pilata. Lentul namreč poroča rimskemu eesarju Tiberiju o Odrešeniku sveta, Jezusu Kristusu. Našim bralcem poklonimo slovenski prevod tega pisma. Glasi se pa tako-le: »Zvedel sem, o Cezar, da želiš zvedeti, kar Ti tem potom poročam. Mož, po katerem me vprašaš, živi tukaj, je visoko čislan in se imenuje Jezus Kristus. Ljudstvo ga imenuje preroka, učenci njegovi pa ga imajo za sinu Božjega, stvarnika nebes in zemlje in vseh stvarij, ki so na svetu ali so kdaj bile. Resnično, o Cezar, vsaki dan je slišati o Kristusu čudeznih stvarij. Mrtve oživlja, bolnike ozdravlja z iedno besedo. On je srednje velikosti in kaj lepega obraza. Njegovo obličje ie tako veličastno, da ga tisti, ki ga vidijo, ljubijo in se ga objednem boje\ Njegovi lasje imajo barvo dobro zrelega leSnika ter so do ušes gladko počesani, od ušes doli pa so prstene barve ali Se svitlejši. Po šegi Na- zarejcev ima lase v sredi predeljene. Njegov pogled je resen, in presunljive njegove oči so podobne solnčnim žarkom, tako da zaradi bleska ne more nihče vanje gledati. Ako žuga, vzbudi trepet, ako svari, je prikupljiv. On je bolj fiastitljivo vesele volje. Pripovedujejo, da ga ni videl še nihče niti smejati niti jokati se. Njegovi prsti in roke so kaj lepe. Njegovi govori napravljajo na poslušalce jako dober vtis. Videti ga \e redko, pa še takrat \e kaj resen. Zdi se, da je on najlepši mož, kar se jih more videti ali misliti. Njegova mati velja, kar ljudje pomnijo, v tej deželi za najlepSo ženo. Ako ga Tvoje Veličanstvo, o Cezar, videti želi, kakor si mi bil pisal, sporoči mi, in takoi Ti ga tje pošljem. S svojim naukom vzbuja občudovanje vsega Jeruzalema. Učil se ni nikdar, vendar zna vse nauke na pamet. Hodi bos in gologlav. Mnogi se mu posmehujejo; kteri pa njegove nauke posluSajo, se mu čudijo in trepetaio pred njim. Pravijo, da tacega človeka v tem okraju ni bilo Se nikdar videti niti o njem sliSati. — Kakor mi mnogi Judje pripovedujejo, ni znal še nikdo tako modro svetovati, kakor ta Kristus. Mnogo Judov ga priznava za Boga in vanj veruje; mnogo jih je pa tudi, ki ga pri meni tožijo, da je nasprotnik Tvojega Veličanstva. Meni so zlovoljni Judje že zoprni. Trdi se, da ni še nikomur nič slabega, mnogim pa veliko dobrega storil. Tisti, ki ga poznajo, pravijo, da so od njega dobrote prejeli in da jih \e ozdravil. Pri vsem tem pa sem vendarle pripravljen poslušati Tvoje ukaze in bom tako storil, kakor mi boš Ti naročil. Dano v Jeruzalemu v sedmi indikaciji enajstega meseca. Tvojemu Veličanstvu najzvestejši in najpokornejsi deželni namestnik judejski Publii Lentul. Smešničar. Kaznjenec: «Cui, kolega, ali tebi ni dolgočasno v tej temni luknji, brez dela in brez svitlobe?» Urednik: «Meni ne, gledam namreč stenice, kako zid glodajo. Ko bo luknja dovolj velika, pa greva brez ovire na prosto. Upam, da bo zid kraalu preglodan, ker stenic je na tisoče.* Kaznjenec: «Zakaj pa je juha tako neprijetno-neukusna ?» tlrednik: «Kolega! Ali ne veš, da pri nas pozabijo meso kuhati dati, arapak le vodo po vrhu zabelijo.* A: «Kako da si tako bled?» Urednik: «Zato, ker so mi v ječi uši, bovhe in stenice vso kri izpile.*