Ijansls* c . XI.4rž . .;iw*> Ljubijan Poštnina plačana 0 0dfotrfo$ itsv. 6. Posamezna STev. Din f*m Leto XVI. Ntrotalu M tuemitrs: Jetrlletao I Ml, pollctM II Ms, celolctio II Dli; z* M* lenutro run Incrikti iitrtlctio It Din, prileti* 2« Din, esloletao 48 M«, Amerik« letu 1 dolar. — Ričn pošla« bruiitrice, p^reiilee r l|«bl|ul, it 10.711. V Lfublfeni, dne 9. februsria 1933, [Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 ueab SAfpftofg Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica S/H., telefon3I22 do 3I28 | ___ _ ludi naša severna meja je za nedeljivo Jugoslavijo Na izredno dobro obiskanem shodu JRKD v nedeljo dopoldne v Ptuju je ob napeti pozornosti zborovalcev govoril minister g. dr. K r a m e r poldrugo uro. Zborovalci so pazljivo sledili njegovim besedam, ga često prekinjali z odobravanjem in z ogorčenimi vzkliki obsojali početje onih, ki hočejo razkosati državo. Z globokim poznavanjem položaja je minister g. dr. Kramer orisal splošne politične in gospodarske razmere ter se dotaknil tudi početja tako zvanihpunktašev. V uvodu se je g. dr. Kramer spomnil dogodkov v Ptuju pred 25 leti ob priliki skupščine Ciril-Metodove družbe, ko so zborovali v prav isti dvorani naši narodni prvoboritelji, pripravljajoč končno narodno osvobojenje izpod tujega jarma. Takrat jih je nemškutarska drhal napadla en mož odklonil njihove punktacije in da je s protestom, ogorčenjem in gnusom obrnil hrbet duševnim očetom tega gibanja. Ali ni značilno, da so odklonili te punktacije celo oni, ki so še te dni veljali za najožje sotrudnike oblikovalcev punktacij! Nastop našega ljudstva je pokazal, da sta jugoslovenska zavest in državljansko čuv-stvovanje v našem narodu tako globoko za- Ne pozabimo, da Je danes, ko so hudi čast za Jugoslavijo še vedno zmožen najlepši razvoj. Ce je kdo navezan na Jugoslavijo, potem je to v prvi vrsti slovenski del našega jugoslovenskega naroda. Prav zaradi tega, ker se te nepobitno resnice zavedajo tudi široki sloji našega ljudstva, je nastal tako vsesplošen odpor proti dr. Koroščevim punktacijam, ki hočejo znova načeti vprašanja, ki jih je narod sam rešil že leta 1918. Jugoslavijo je treba utrditi in zato »o oni, ki postavljajo znova vprašanje njene notranje ureditve po vsem tem, kar smo do 6. januarja leta 1929. že doživeli, pravi zločinci nad narodom sidrana, kakor tega nikdar nismo niti mislili. Naš in drfavo. Kdor ovira utrditev in ureditev države, .. ^ u .1 2 — a J i ^ a ,11.1 <. n 11 .a -i ioni /1 n k« K111 ... .. . . « narod je odločno odklonil vsako misel, da bi bila zanj rešitev kje drugje kakor v Jugoslaviji Dr. Korošec je v svojih punktacijah pokazal pomaga onim, ki pošiljajo v našo državo bombe, peklenske stroje in komite. Za Slovence pomenijo punktacije naravnost poizkus samomora, vzajemnost s programom dr. Mačka, o katerem j kajti če bi se izvedli razni separatistični načrti, programu ni mogoče reči drugega, kakor da ga je sestavil blazen človek. Ali si je mogoče zamisliti Slovenca, ki bi pristal na to, da bi se naša in po ulicah je tekla kri. Kdo bi se bil takrat upal država razdelila po dr. Mačkovem receptu na le sanjati, da bomo 25 let po teh dogodkih že dve novi skupinli od katerih bi imela ena srbsko, H let imeli svojo lastno narodno državo. Kdo bi druga pa hrvatsko nadvlado, v kateri bi imeli 1 - - 1 mi Slovenci, ki smo zdaj enakopraven član jugo- slovenske skupnosti, podrejeno vlogo nasproti zagrebški gospodi? Mi, ki smo leta 1918. delali za Jugoslavijo kot edino rešitev Slovencev, smo se zavedali, da je bodočnost našega naroda ne-razdružljivo zvezana z usodo Jugoslavije, da je za gospodarski, prosvetni in socialni razvoj našega naroda edino mogoče torišče močna in velika Jugoslavija. Takrat smo hoteli imeti Jugoslavijo veliko, močno in enotno in tako Jugoslavijo želimo tudi danes po 14 letih njenega obstoja. Kdor hoče to, kar smo želeli že takrat, kar nam je bil takrat mislil, da bodo vse to tako kmalu pozabili celo oni, ki so sami sodelovali v tej borbi za Jugoslavijo. Žalostno je, da je ptujske dogodke pozabila tudi večina izobraženstva. Na vse te dogodke so znova osvežili spomin dogodki, ki so se pred dnevi zgodili v Gradcu. Tam so imeli nemški burši posrum javno zahtevati, da se naj vrne Nemcem Maribor, meja pa da naj se potegne tam nekje pod Celjem. Za prihodnjo nedeljo pa je napovedano v Budimpešti veliko zborovanje madžarskih neodrešencev, ki bodo zahtevali vrnitev Prekmurja k Madžarski. Začudeni se moramo vprašati, odkod imajo [ posta]o nepogrešljivo za napredek našega ljud ti ljudje pogum in na čem so zasnovali te svoje stya> danes zavreči Samo zaradi tega, ker so težnje, da bi se polastili naše zemlje in spravili med nami ljudje> kj s0 p0stavili nekak zmešan naš narod zopet pod svoje gospodstvo. Vzrok proffram zat0> ker nis0 več na viadi) ne m0re takega mišljenja teh ljudi, ki govore o Jugosla-j 5m pri zdrav} pameti> zaradj tega je povsem viji, kakor da je v razpadu, je gotovo tudi v tem,; naravn0i da s0 Koroščeve punktacije vzbudile ker so med nami ljudje, ki s svojim nečuvenim postopanjem in s svojimi izjavami vzbujajo vtisk, da še vedno nismo rešili vprašanja zedinjenja in pripadnosti Slovencev k Jugoslaviji. Početju teh ljudi je pripisati, da misli zunanji nepoučeni svet, da niti mi sami ne verjamemo v bodočnost naše države in da nismo sposobni upravljati sami sebe, marveč smo še vedno na taki stopnji, da bi nam moral gospodariti tujec. Glavni povod za tako mnenje tujine je dalo nesrečno gibanje naših zaslepljenih bratov, znanih pod. nazivom punktaši, katerih program dopušča mnenje, da bi bili Slovenci pripravljeni od-dvojiti se od Jugoslavije, ki nam daje edino jamstvo za naše narodno življenje, za naš narodni obstoj. Ne moremo si misliti, da bi se ti ljudje, ki so izdali take punktacije, zavedali dalekosežno-sti teh svojih punktacij in globine nesreče, v katero nas bi hoteli vreči. Toda ne gre za to, kaj in kako si ti ljudje to zamišljajo, glavno je, kako je te punktacije sprejel narod in kako sodijo o njih v tujini. Treba je samo pogledati v avstrijske in v fašistične liste, da postane človeku jasno, kako ogromno škodo so ti ljudje povzročili ugledu naše države in našega naroda. Le treznosti in zdravemu nagonu ogorčenje našega naroda, ki se zaveda, da je treba obsoditi to tem bolj, ker so časi, v katerih živimo, zelo hudi. V času, ko razvija Hitler svoj vsenemški načrt, da bi se sedanje nemške meje popravile, ko se mrzlično oborožujejo vsi naši sosedi, se mora reči, da so naši punktaši in nji-■ hovi poborniki postali glavni dobavitelji za propagandne orožarne teh naših tujih neprijateljev, ki slikajo te njihove punktacije in blazna in zločinska gibanja kot zanesljivo znamenje skorajšnje propasti Jugoslavije. bi bili Slovenci prvi prizadeti in preko naših trupel bi korakal sovražnik na naše ozemlje. Minister g. dr. Kramer je v svojih nadaljnjih izvajanjih obširno razpravljal o gospodarskih in socialnih vprašanjih, podčrtal važnost zakonov, ki so pred narodno skupščino in senatom, ter zaključil svoj govor s pozivom, naj se vsi, Id pametno in trezno mislijo, še tesneje oklenejo jugoslovenske zastave ter privedejo v svoj« vrste tudi vse one omahljivce, ki še danes stoj« ob strani, da bo zmaga jugoslovenske misli po polna. Z viharnim odobravanjem In pritrjevanjem so zborovalci sprejeli ta poziv g. ministra. Zatem je podal poslanec g. dr. Lovro Peto« v a r daljše poročilo o delu v narodni skupščini naposled pa je bila sprejeta resolucija, ki i uvodu najodločneje obsoja punktacije dr. Ko« rošca in poziva vlado, naj z odločnimi ukrepi zatre tako zločinsko in veleizdajsko početje^ Resolucija izraža popolno zaupanje vladi, zlasl pa ministroma dr. Kramerju in Puclju in sro skemu poslancu g. Petovarju. V drugem del» našteva resolucija nekatere elavne želje in po trebe ptujskega sreza. Z zahvalo za številno udeležbo je predsednil zbora g. dr. S e n č a r zaključil krasno zboro rovanje, ki je še bolj okrepilo jugoslovensko na. rodno in državno zavest med zavednimi volilcf ptujskega sreza. Takoj po shodu se Je minister g. dr. Kram« v spremstvu g. dr. Senčarja skupno s poslancem g. Petovarjem odpeljal v Ormož, kjer se je po poldne vršil v telovadnici tamošnjega Sokol« tudi lepo obiskan shod JRKD. Del škofov zahteva preklic protisokolskega pastirskega lista Beograjsko «Vreme> poroča, da se je po večdnevnem bivanju v Zagrebu vrnil v Split Skof dr. Bonefačič, ki se je mudil v Zagrebu v zadevi protisokolskega pastirskega lista, ki je zgrešil svojo svrho in dosegel prav nasprotno od tega, kar so njegovi podpisniki pričakovali. List ugotavlja dalje, da je mnogo duhovnikov, ko jim je bil pastirski list dostavljen, sklenilo, da ga ne prečitajo svojim vernikom, pri čemer so imeli v našega ljudstva je pripisati, da je naš narod kot mislih predvsem koristi države. Na posebno šte- vilne nasprotnike Je naletel pastirski list med duhovščino v Dalmaciji, kjer ni bil prečitan niti v eni cerkvi kotorske škofije. V dubrovniški Sko. fiji so prečitali pastirski list samo v 26 cerkvah« a nad 70 duhovnikov ga je odklonilo. V splitski škofiji je prečitalo pastirski list 83 duhovnikov, ostali so ga odklonili. V šibeniški škofiji ga Je prečitalo 14 duhovnikov, odklonilo pa 52. Duhov, niki v severni Dalmaciji na meji proti Zadru to poslali oibeniškemu škofu g. dr. Mileti pismo, f «DOMUVIINA» St. 6 ■ 't ........ ■■ 1 ■ ■ Stran 2 katerem so obrazložili, zakaj pastirskega lista niso hoteli prečitati. V svoji izjavi pravijo, da prinaša pastirski list udarec narodni misli in da škoduje narodnm koristim, poleg tega pa celo nasprotuje zakonom. Na koncu naglašajo, da so tudi sami člani sokolskih društev, v katerih imajo prvo besedo. Kakor je razvidno iz navedenega, je škofovski pastirski list že v začetku doživel nepričakovan udarec. Prišel pa je kmalu tudi drugi, še hujši udarec, Izjava kotorskega škofa g. dr. Uccelinija, ki je povedal, da se ne strinja s pastirskim listom in da je prepričan, da se z njim ne strinjajo tudi mnogi od onih, ki so ga podpisali. Sivi 701etni škof uživa v vrstah katoliške cerkve velik ugled. Dostojanstvena beseda, s katero je kot iskren domoljub obsodil neumestno dejanje, je napravila velik vtisk v vrstah katoliške duhovščine. Odbor za proučavanje zakonskega predloga o Izpremembi zakona o volitvah narodnih poslancev Je dovršil svoje delo ter poročilo predložil narodni skupščini. V načrtu so bile v odboru izvršene številne izpremembe, od katerih navajamo najvažnejše. Število poslanskih mandaiov se poviša. Mesta Beograd, Zemun in Pančevo volijo kot eno upravno področje pet poslancev. Posamezne banovine volijo: dravska 29, savska 74, vrbaska 23, primorska 24, drinska 38, zetska 32, dunavska 52, moravska 41 in vardarska 45 poslancev. Število mandatov v bain&vinah se razdeli tako, da pride na vsak srez po eden, na sreze Ljubljana, Ptuj, Osijek, Bjelovar, Split, Mostar in Bačka Topola po 2 in na mesta izven banovinskih sedežev, ki imajo nad 100.000 prebivalcev, po 1 mandat (Subotica). O&tanek mandatov se razdeli na one sedeže banovin, ki imajo nad 30.000 prebivalcev, in sicer na Zagreb 3, Ljubljano 2, na Split, Sarajevo, Novi Sad, Niš in Skoplje po 1 mandat. Poleg tega se voli toliko poslancev, kolikor je nosilcev državnih kandidatnih list, ki so dobile nad 50.000 glaeov. Skupno število poslancev bo torej 863 Mirko Brodnik: 4 Goljava (Povest iz naših dni.) Kosmač je hotel govoriti o doti, toda nerodno mu je bilo začeti. Kar oddahnil se je, ko je Span sam začel: tTvojega ne bo treba biti sram. Bale bo dva voza, z denarjem pa tudi ne bom skoparil. Tako bo vsem prav.> «Koliko Ji misliš dati?» ga je radovedno vprašal. Span je vstal in stopil k omarici, ki je bila v steno vzidana. Nekaj časa je brskal po njej, potem je z dna privlekel knjižico in jo položil na mizo. , je rekel. Kosmač je segel po njej in jo odprl. Skoro do konca je bila popisana in zneski so bili čedalje večji. Na koncu je bila številka 150.000. «Deset let sem zanjo delal*, je rekel Span. Stari Kosmač ga ni slišal. Številka, ki je bila napisana na koncu, ga je kar zmedla. Re3 je računal, da bo dota precejšnja, da bo pa tolikšna, se mu pa še sanjalo ni. Kaj bo lahko vse prikupil s tem denarjem 1 cKdaj boš pa ti tvojemu prepisal?) je vprašal Span. cčas bo že, da se odpočiješ.> Glava mu je omahnila. Če bi smel asdaj reči: jo je prijazno ogovorila. <1, kaj bi po tej vročini okoli lazila>, je starka odvrnila. cZvečer je vsaj hladno.* «Kaj? Kar hitro povejte, da me ne bo preveč imelo.* «No, svatba bo kmalu na vasi, svatba, špan se bo svoje preklje znebil.* <Španova se moži? Kdo jo bo pa vzel.*-«To je ravno tisto*, je tehtno rekla potovka. cNikoli se ne bi mislila, da bo tako prišlo. Ljudje so usta do ušes odpirali. Tak ženin! Kar škoda ga je zanjo. Zdaj je še pri njih. Ali še nisi uganila, kdo?* ♦Ne, sem prav radoveden.* ♦Takoj boš izvedel.* Matevž si je odkašljal in nadaljeval: ♦Danes sem bil za Jelšo .. .* ♦No, in.. .* Klemene je videl, da se sosed ne šali. Njegov glas mu ni preveč ugajal. In v grlu mu je hreščalo. ' ♦Med mojim in tvojim gozdom ni vse tako, kakor bi moralo biti.. .* ♦Kako pa je?> je privzdignilo Klemenca, da je kar poskočil. ! ♦Tisti kamen, ki mu pravimo mejnik, je zlezel na moj« zemljo ...» 1 «Ni mogoče!* Takega poročila se je Nace najmanj nadejal. Zato je dostavil presenečen: ♦A zato si me poklical?* rld čam...» ♦Pa pojdiva pogledat!* J ♦Pojdiva!* Kiemenc je bil takoj pripravtjeaj oditi. Mahnila sta jo po stezi proti gotdu, ki se j« raztezal nad Poljano. Zadaj na drugi strani hriba je bila prostorna dolina, kjer je izviralo več sti> dencev. Zaradi močvirja je tamkaj prevladoval« jelševina. Gozde, ki so obrobljali to dolino, so imenovaB Poljanci ♦za Jelšo*. Tam so rasle visoke in gladka smreke in debele bukve. Gospodarji so svoj« gozdove silno varovali. Sekali so le slabša dred vesa za domačo potrebo. Ivlemenčev in Lipnikov gozd sta bila najle: kar jih je bilo za Jelšo. Meja je bila sicer zarasla^ a spodaj v dolini je stal mejnik, izklesan iz trdega kamna. Vanj je bila vsekana letnica tistega usod-« nega leta, ko sta prednika uredila mejo po dolgi pravdi. Sovraštvo, ki je nastalo takrat zaradi član (članica) naj se gotovo udeleži občnega zbora in lahko privedejo s seboj tudi še take, ki se žele vpisati v organizacijo. Posebno naj se udeležijo zbora oni posestniki in mladeniči, ki bodo imeli od ceste koristi, ker se bo podalo nekaj smernic zaradi občinske ceste. Tako bomo imeli v Ločnico pošteno cesto. S tem bodo ljudje in živina manj trpeli. Samo v slogi je moč in napredek naroda! TRBOVLJE. Na svečnico se je vršil v veliki dvorani Sokolskega doma občni zbor krajevne organizacije JRKD, ki mu je prisostvoval tudi narodni poslanec g. dr. Rape. Predsednik g. inže-njer Ivo Ivanovič je naglašal, da se vrši letošnji občni zbor v najhujših okoliščinah, ko življenje vsega tukajšnjega prebivalstva postaja vedno ne-znosnejše. Izrazil je željo, naj bi prišli narodni zastopniki večkrat v te kraje, da bi se na lastne oči prepričali, kako slabo življenje živi tod prebivalstvo. Toda zdaj, ko bi bilo najbolj potrebno složno delo vsega naroda za ublaženje krize, se najdejo celo ljudje, ki sejejo med narodom razdor in sovraštvo. Vsi pošteni državljani obsojajo tako razdorno delo, ki služi edinole našemu nepri-jatelju. Danes ni čas za medsebojne prepire, danes je čas za resno delo v korist naroda in države. Iz tajniškega poročila ravnatelja meščanske šole gospoda Albina Zavrla je razvidna velika delavnost krajevne organizacije. Marsikateri uspeh, ki si ga laste drugi, je bil uspeh krajevnega odbora. Tudi v bodoče bo zastavila stranka vse sile v korist celotnega prebivalstva. Izvoljen je bil nov odbor,. kateremu načeluje g. inž. Ivanovič, podpredsed- j nik je učitelj g. Rudolf Pleskovič, tajnika učitelja gg. Efrem Pavlič in Filip Slokan, blagajnik gospod Vilko Toman. Po volitvah je poročal narodni poslanec gosp. dr. Rape o delu narodnega predstavništva. Vlada, skupščina in senat se danes ne bavijo toliko s političnimi vprašanji kakor z gospodarskimi in socialnimi. Težave, ki trejo. prebivalstvo v rudarskih revirjih, so poslancem | dobro znane. Napravili so že nešteto posredovanj za izboljšanje razmer v teh revirjih, posebno; glede naročil premoga in odpuščanja delavstva, j Storiti hočejo vse, da dosežejo vsaj toliko, da bodo rudarji s svojimi družinami skromno živeli. Go- j spod poslanec je naposled obljubil, da priredi v Trbovljah velik zbor JRKD in da bo na shod povabil tudi prometnega ministra g. inž. Radivoje-viča, da se bo sam na lastne oči prepričal o težavah naših rudarjev. G. poslanec je govoril nato še o punktacijah in o pastirskem listu, naglašajoč,1 da bi uresničenje punktacij pomenilo narodno in gospodarsko smrt Slovencev. Bodočnost Slovencev! je le v močni in enotni Jugoslaviji. Govor g. dok« H torja Rapeta so poslušali zborovalci z največjim zanimanjem in odobravanjem. Nato so bile spre« jete resolucije in so se obravnavale še nekatere notranje zadeve. Zborovalci so podali novemu odboru mnogo koristnih smernic. Med drugim je bilo sklenjeno, da se bodo v bodoče prirejali raz-pravni večeri, na katerih se bo razpravljalo o vseh nujnih zadevah. VOJNIK. Dan 5. t. m. je bil za Vojničane po« sebno lep. Ravnateljstvo meščanske šole je priredilo v posojilnični dvorani imenitno uspelo slavnostno akademijo v prid siromašnim učencem. Spored je bil tako dobro sestavljen, da so bili vsi gledalci zadovoljni. Oči kakor ušesa so dobila svoj delež, pa tudi smeh nas je tresel. Nastopili so gojenci v skupinah živih slik, kakor «Mi vstajamo, a vas je strah», potem cTlaka)', celo Japonke so # v pristnih japonskih kostumih vrtele v svojem umetnem plesu. Kaj pa šele glasba! Citre, gosli, kitara in klavir so vzbujali občudovanje. Pa cKalifova smrt), kakor v 1001 noči! Igralci so bili res dobri! Občinstvo je živahno priznavalo z pbilnim ploskanjem dovršeno podajanje. Iskrena zahvala igralcem! Pa kmalu še kaj! > ZAGORJE PRI KOZJEM. Najostreje in z ogorčenjem obsojamo člani krajevne organizacije JRKD in člani Pašniške in gozdne zadruge, zbrani v gostilni Jožeta Zakovška v Zagorju dne 29. januarja pod predsedstvom g. Jerneja Cirkov-nika punktacije in pastirski list, kar se tiče napadov na Sokolstvo, ki je prvi pobornik našega narodnega in državnega edinstva. Ne dovolimo nikdar več razdružiti nas Slovence od bratov Hrvatov in Srbov, ker se zavedamo, da je le v složni skupnosti s Hrvati in Srbi edina rešitev nas vseh. Živel kralj Aleksander I., živel kraljevski dom, živela naša ljuba domovina, močna in enotna Jugoslavija! — Krajevna organizacija JRKD za občino Zagorje bo imela na pustno nedeljo 26. t. m. po maši v gostilni Antona Kolarja letni občni zbor. Na dnevnem redu bo tudi govor narodnega poslanca g. Spindlerja, odnosno odposlanca banovinske organizacije JRKD Do 26. t. m. naj se še vpišejo v organizacijo vsi tisti, ki jim je za resno delo. Prijave za vstop »e dobijo pri predsedniku krajevne organizacije JRKD v Zagorju 81. •edmih že od doma. Konča se pa pouk ob eni, torej pride otrok komaj ob dveh do pol treh zopet domov. Tako je šolar preko sedem ur brez tople brane in večkrat tudi v slabih čevljih z mokrimi nogami. V pravi zimi si pri naš se marsikateri odrasli moški premisli, preden gre ob sedmih zjutraj v burjo in metež. Koliko se pa otrok nauči pri takih razmerah, zlasti še, ker so vsi oddelki ekupaj. Zato prosimo odločilne činitelje, da razveljavijo to neumestno odredbo in naj se vrši pouk v dopoldanskih in popoldanskih urah kakor preteklo šolsko leto. Pri takih razmerah je nemogoč zadosten napredek v šoli, drugič pa to tudi ni za zdravje naših malih primerno. Da mora otrok večkrat na dan jesti, ker to zahteva njegov razvoj, menda ni treba poudarjati. SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. Kakor čitamo v ^Domovini), imajo skoro že povsod krajevne organizacije JRKD. Pri nas pa je še nimamo. Zato smo že začeli pripravljati ustanovitev. Pripravljalni odbor vneto nabira člane in še poziva zavedne može in fante, da pristopijo kot člani v vsedržavno stranko. Kdor ljubi našo milo domovino Jugoslavijo, bo pristopil brez oklevanja. Kdor je pameten in želi sebi dobro, bo proti Ko-roščevim punktacijam. Tudi pri nas je dosti bivših Koroščevih pristašev, ki se jezijo nad današnjo vlado, ker ne vedo, da je danes kriza po vsem svetu, ne samo pri nas. Vlada ne more vsega na mah storiti Kdor prebira našo ljubo «Domovino», v kateri čitamo, kako vlada dela za izboljšanje našega gospodarstva in blagor naroda, tisti bo vsakega klevetnika zavrnil s krepkim odgovorom. Nekateri si želijo povratka tistih grdih strankarskih časov, pa taki časi se ne smejo vrniti nikdar več. ŠT. LAMBERT. Dne 12. t. m. bo redna letna 6kupščina krajevne organizacije JRKD za občino Št. Lambert ob 11. v Vrtačnikovi gostilni. Poročal bo narodni poslanec g. Milan Mravlje. Najbrže nas obišče tudi banovinski svetnik g. Gvidon Birola. ŠT. VID PRI GROBELNEM. V nedeljo 12. t. m. ob 8. zjutraj po prvi maši bo v šoli redni letni občni zbor krajevne organizacije JRKD z naslednjim dnevnim redom: poročilo odbora o delu organizacije, o političnih, gospodarskih, prosvetnih in socialnih razmerah in potrebah v območju organizacije, o akcijah stranke in o uspehu teh akcij v minilem poslovnem letu; volitve novega odbora, volitve odbora za popravilo, odnosno gradnjo občinske ceste Št. Vid—Bodrež—Ločnica; razne slučajnosti, želje, nasveti in predlogi. Vsak meje, se je hladilo silno počasi; ko so čez leta izginili sledovi, so ostali še dolgo neprijetni spomini. V dolini ob mejniku sta se ustavila Lipnik in Klemene, ko sta dospela za Jelšo. Hodila sta sicer skupaj, a vsak po svoji strani pota ter nista mnogo govorila. Matevž je udaril s palico po mejniku. Klemene je zmajal z glavo. Videl je, da je kamen res prestavljen. Toda sam ga ni premaknil. Kdo ga je presadil, mu je bila uganka. Prst okrog mejnika ni bila zrahljana. Mesto, kjer je •tal poprej, se ni več poznalo. Lipnik je premeril s palico razdaljo. Vedel je natanko, kje je bila prejšnja meja. Nace je molčal. V njegovem srcu je nastala borba: poštenost in lakomnost sta se spoprijeli. Prva je pritiskala, nai Dritrdi sosedu, a druga mu Je branila. Matevž je opazil njegovo zadrego. Prav od blizu mu je pogledal v oči in rekel: Klemene ga je imel za norca. Zmagala je pohlepnost; pravičnost se je • žalostjo umaknila. «Kje neki? Tukaj, kjer je mejnik.) «A tako!» Lipnik se je pričel hudovati: «Mej-nik ni stal na tem mestu. Semkaj ga je postavila hudobna rol»...) ga je silil in stopil predenj. Isto nedeljo se je vršil v Podzemlju v Beli krajini shod poslanca g. Daka Makarja. Prostrana dvorana je bila premajhna, da bi sprejela vse volilce iz občin Podzemlja, Gradaca in Gribelj. Zbor je otvoril podzemeljski župan g. Smuk, ki je tudi namestnik narodnega poslanca. G. Makar je v daljšem priljudnem govoru orisal delo narodne skupščine in vlade, zlasti tudi delo v zadevah prehrane pasivnih krajev. Pozval je volilce na složno delo. Dotaknil se je tudi razdiralnega početja nekaterih političnih ob-upancev in izvajal, da se mora proti njim postopati z vso zakonsko strogostjo. Volilci so tem besedam viharno pritrjevali in zahtevali, da se vsi hujskači in razdiralci postavijo pred sodišče. V svojem nadaljnjem govoru je poslanec omenjal tudi napad škofov na Sokolstvo. Navedel je značilen primer proti trditvi, da so Sokoli brezverci, ker je on sam sokolski starosta in predsednik cerkvenega odbora v Metliki, pa je pri gradbi cerkve sam dovažal material in vsestransko pomagal. Volilci so odločno zavrnili protisokolski napad, ki lahko zaseje mržnjo in sovraštvo med narod. * Bivši minister Vesenjak odločno obsoja punktacije. Ob priliki protinarodne in proti-drživne propagande, ki so jo širili neki ljudje s tuko zvanimi Koroščevimi punktacijami in ki je v popolnem nasprotju z obstoječim ustavnim stanjem in z obstoječimi zakoni, je dal bivši minister profesor g. Ivan Vesenjak, ki je do zdaj veljal za enega najožjih sotrudnikov v naši domači opoziciji, pred oblastvi naslednjo izvajo: »Čudim se, da je toliko govora o tem, da se z nelegalnim, to je z nezakonitim delovanjem preuredi naša država. Ugotavljam, da se r.ikdar nisem posluže- I val nezakonitih sredstev, ker sem na stališču, da je mogoče samo zakonito priti do vsega, kar je potrebno za konsolidacijo naše jugoslovenske , države. Stojim na stališču, ki je znano po vsem mojem dosedanjem javnem delu, in samozavestno I in s ponosom poudarjam, da so moja dela in go-| vori povsod in vedno stremeli samo za konsoli-i dacijo in ojačenjem naše domovine.« S to izjavo j je g. Vesenjak ne samo obsodil proglas tako zva-! nih punktašev, temveč se tudi vidno oddvojil od Koroščevega nesrečnega početja, ki si postavlja za svrho razkosanje Jugoslavije in morda tudi razbitje. * Številni pristaši bivše SLS odločno zavračajo punktaško politiko. Bivši minister profesor g. Vesenjak iz Maribora je prispel v petek v Beograd, posetil razne svoje znance in se javil tudi pri ministrskem predsedniku g. dr. Srškiču. Povsod je izjavil, da so tudi vsi drugi trezni pristaši bivše SLS daleč od vsake misli o nekaki samostojni Sloveniji, in da jim je jasno, da so glasovi ki se širijo iz znane ljubljanske in mariborske kuhinje, vse obsodbe vredna varljiva gesla, ki jih seveda tudi započetniki sami ne smatrajo za resne. Politiki, ki so se razgovarjali z g. Vesenja-kom, mu niso prikrivali svojega ogorčenja zaradi separatistične gonje v Sloveniji in niso pozabili, opozoriti ga, da je stara doba političnih kupčij z raznimi državnopravnimi programi in njihovimi resnimi ali neresnimi nosilci že davno za nami in da je zdaj mogoča edinole dosledna jugoslo-venska politika. * Opozorilo državnim upokojencem. V zadnjem času je finančno ministrstvo z več strani dobilo obvestila, da nekateri upokojenci in upokojenke nepravilno prejemajo draginjske do-klade. Zato je ministrstvo odredilo splošen pregled vseh prijav za sprejemanje teh doklad. Pri tem pregledu se je dognalo, da nekateri upokojenci in upokojenke niso prijavili nekaterih dohodkov ali so jih pa krivo prijavili. Zgodilo se BELI TEDEN! samo do nedelje dne 12. t. m« Oglejte ti RAZSTAVO v trgovini! Cene io vidne. Nihče Vas ne bo vprašal, ali želite kaj kupiti ali ne. sedanji hladni čas Vae ogreje {aj zastonj pri nas. Trgovska hiSa AN T. KRISPERj Mestni trg 26 Stritarjeva ulica 1—9 LJUBLJANA je celo, da so take krive prijave izvršili nekatere upokojenci, ki prejemajo od države stalne me| sečne nagrade in podobno. Ker je zaradi takih netočnih prijav državna blagajna trpela škodojjl so blagajne, ki izplačujejo pokojnino, ukrenil.«? proti prizadetim upokojencem potrebne varnostne odredbe. Zato smatra finančno ministrstvo za potrebno, da vnovič opozori vse upokojence ii* upokojenke, ki so izvršili prijave, katere ne bi bile v skladu z dejanskim stanjem, da jih pravo« časno popravijo, bodisi osebno pri dotičnih bl«i| gajnah ali pa pismeno, da tako preprečijo ne«ijj všečnosti, ki bi zanje brezpogojno nastale, če bi na podlagi netočnih prijav prejemali doklade, da katerih nimajo pravice. Po uredbi o draginjskih dokladah državnih upokojencev z dne 14. marcu leta 1932. izgube taki upokojenci pravico do osebnih in rodbinskih prejemkov po upravnent potu, vrhu tega pa pridejo pod disciplinski po* stopek in se obtožijo po kazenskem zakoniku zai» radi sleparstva. * D i klad a na železniške vozne listke. Z vft» ljavnostjo od 15. t. m. se uvede posebna doklad® za osebne železniške vozne listke za vse razredtf in vso vrste vlakov. Ta doklada znaša za vosna listke do 40 Din en dinar, od 41 do 200 Din dv$ dinarja, nad 2(jO Din pa tri dinarje. * V naši državi je 18.0C0 avtomobilov. Avt mobilski klub kraljevine Jugoslavije je izdal datke, iz katerih posnemamo, da vozi po Jug ! slavi ji okrog 18.000 raznovrstnih avtomobilov. T<| ' število je sicer skromno nasproti ogromnim Ste« vilom v mnogih drugih državah, če pa upošte? varno, da ni v Jugoslaviji nobene domače tovarna avtomobilov, je tudi ta številka precejšnja. Vsi tj avtomobili so prišli iz inozemstva. Podatki nanašajo na dobo od 1. januarja leta 1926. do 31. decembra leta 1932. V tej šestletni dobi Jej bilo uvoženih 13.550 raznovrstnih avtomobilov skupni vrednosti 548 milijonov dinarjev. Osebni! avtomobilov je bilo 11.537 v vrednosti 465 mil jonov, tovornih avtomobilov 2021 v vrednost,. 80 milijonov, raznovrstnih sestavnih delov ai( avtomobile obeh vrst pa za 11 milijonov dinar} Leta 1930. je bil uvoz avtomobilov na višku, sicer v vrednosti 105 milijonov dinarjev. Od ted« uvoz pojema, kar je gotovo posledica splošne krize. * Polovična vožnja la poročna potovanja. Novoi poročenci bodo poslej deležni posebnih ugodnoetj na svojih poročnih potovanjih, seveda le po naSf državi. Ministrstvo za promet se je namreč očJ ločilo k temu, da je dovolilo novoporočenceni polovično vožnjo. Potovanje pa se mora pričeti najpozneje petnajsti dan po poroki. Dan poroki v ta rok ni vštet. Novoporočenci morajo pri želetA nišk4 blagajni ali prodajalnici voznih listkov po4 kazati potrdilo političnega oblastva, da so se res pcročili, nato pa jim bo brez nadaljnjega omo< gočena polovična vožnja, kamorkoli si bodo p<*» želeli. Za povratek se lahko kupi vozni listek ng katerikoli postaji. Vrniti pa se je treba najkee4 neje trideseti dan po odhodu na potovanje. Pre« kinjenje vožnje je dovoljeno. Ugodnost polovični vožnje po naši državi pa ni omejena samo na naš« državljane, marveč jo lahko uživajo tudi vsi tuji mladi pari. Ne dvomimo, da bo ta umestna od* Iočba privabila mnoge novoporočence iz tujin^ našim pa dala pobudo, da ne bodo več silili o« -tuje, marveč šli spoznavat lepote in znamenitosti [paše prostrane države. * Ogromna dediščina naših rojakov. Leta 1930. Je umrla v nekem mestu na otoku Javi Ana Dun-kanova, rojena Kovačičeva, iz Sombora, hči Jo-pipa Kovačiča in Bare, rojene Radovičeve. Ana 'bunkanova je bila znana operna pevka na Du-•naju. Nekega dne se je seznanila z znamenitim (bogatinom z otoka Jave Dunkanom. Bogatin se je jio ušes zaljubil v njo in jo odvedel s seboj na ajavo. Dunkan je bil izredno lep mož in eden »ajbogatejših prebivalcev Jave. Doma se je s vko poročil. Njun zakon je bil srečen, '.e otrok istalmela. Čez nekaj let je mož umrl in zapustil eni ogromno premoženje, ki znaša več milijard, eta 1830. je pa umrla tudi žena, ne da bi za-ustila oporoko. Po mednarodnem zasebnem ravu pripada njeno premoženje jugoslovenskim anom rodbine njenega očeta Josipa Kovačiča iz ombora, in sicer polovica, druga polovica pa čla-pom rodbine njene matere, rojene Radovičeve. IVečina dedičev živi v Somboru in v okolici Za-jgreba, en del rodbine Kovačičeve pa v Lescah ">ri Radovljici. Po dokaj zanesljivih vesteh gre za tiri in pol milijarde dinarjev; poleg tega pa še dva in pol milijona dinarjev holand3kih delnic, edičev je v Jugoslaviji nad 70, vendar bi pa dedovali vsi milijone, če je vest o ogromni ediščini resnična. Zadevo imajo v rokah naša blastva. Neki naš dober prijatelj nam je poslal naslednjo pesmico: Pred kratkim sem premišljeval: Devet bom dinarjev poslal; če hočem kaj novic dobiti, si moram . * Najmlajši davkoplačevalec v kamniškem tok raju. V Mostah pri Komendi se je pred kratkim rodil lastniku neke tamošnje znane gostilne feinček, katerega so krstili na ime Francek. Srečni bče je takoj dal prepisati vse svnje premoženje ha prvorojenca. Na davčni upravi v Kamniku so rejeli obvestilo o prepisu posestva prav v času, o so razpošiljali položnice za naplačilo davka za |>rvo četrtletje. Mali Francek je bil šele 10 dni $tar, ko je prejel poziv, da plača prvi obrok. Seseda je oče takoj plačal za sinka določeni davek, fcako da se bo Francek nekoč lahko postavil, da je [plačal prvi davek, ko je bil star šele 10 dni. * V žensko se Je lzprementl. V Senti so od-crili zanimiv primer izpremembe moškega v Eensko 231etni Viktor Gere je vložil prošnjo na matični urad, naj bi se njegovo ime izpremenilo v Viktorijo, ker je ženska in hoče živeti kot dede. Ob porodu niso mogli točno ugotoviti, ali re za dečka ali za deklico, zdaj pa Gere trdi, a prevladuje pri njem ženski spol. * Ugodnost za kadilce. Na predlog uprave ržavnih monopolov je finančni minister storil trebne korake pri ministru za notranje zadeve, a se odpravi prepoved kajenja v kinematografih, čakalnicah državnih institucij in v tramvajih. * Po smrti matere rojeno rdravo dete. V Mač-ovcu se je pripetil menda prvi primer v Jugo-laviji, da se je po smrti matere rodilo živo in ravo dete. Zeno trgovca Radmilo Dikičevo je a izprehodu zadela kap. Bila je takoj mrtva. Po-,vani zdravnik je nato izvršil raztelesenje in od-i^zel mrtvi materi, ki je bila v zadnjih dneh nosečnosti, pol ure po smrti živo in zdravo dete. * Požar v Slovenji vasi. Nevaren požar je na-tal te dni popoldne pri posestniku Jožefu Ulejsu Slovenji vasi. Goreti je začelo na strehi, ki je ila slamnata, in je bilo na mah vse stanovanjsko oslopje v plamenih. Zgradba je bila delno zi-ana, delno pa lesena. Zgorelo je tudi nekaj žita in turščice. Skoda se ceni nad 13.000 Din, ki Je krita z zavarovalnino. Prva je zapazila ogenj Terezija Ulejsova, ki je takoj* poklicala vaščane na pomoč in so oni ogenj sami pogasili in ga omejili. Ogenj je nastal zaradi slabega dimnika, ki je imel razpoko in je kritičnega dne gospodinja kurila v peči. * Huda avtomobilska nesreča. Ko se je v soboto popoldne vračal hlapec Anton Krajnc, usluž-ben pri posestniku Dobniku na Hajdini, z vozom domov, ga je na cesti na Bregu dohitel osebni avto, last g. Ludovika Fischerja iz Čakovca, ki je dajal predpisane znake. Krajnc je hodil poleg konj in je iz do sedaj neznanega vzroka prišel pod avto ter dobil hude poškodbe po vsem telesu, najbolj pa na glavi. Ranjenca je takoj naložil lastnik na svoj avto in ga hitro prepeljal v bolnišnico, kjer so ponesrečenca takoj operirali. Gospod Fischer je trdil, da se je Krajnc hotel v trenutku, ko je privozil mimo, s tem izogniti, da Je odskočil na nasprotno stran ceste. Kdo je kriv nesreče, bo ugotovila šele preiskava. * Smrtna nesreča na Viču. V soboto zvečer se Je na Viču smrtno ponesrečil 551etni posestnik Jakob Rihar z Viča. Odšel je okrog 18. zdoma k bližnjemu trgovcu, na povratku pa je padel in se nasadil na kuhinjski nož, ki ga je doma spravil v notranji žep svojega suknjiča. Bil je takoj mrtev, kajti konica se mu je zarinila v srce. Mrtvega Riharja sta zjutraj našla žena Marija in sin. O nesreči je bila obveščena policijska uprava. Komisija je ugotovila, da gre za nenavadno nesrečo in da je izključen vsak zločin. * Borba z divjimi lovci. Pod tem naslovom smo prinesli iz Mežice vest, ki pa jo v toliko popravljamo, da divji lovci niso bili rudarji. Obenem izjavljamo, da s to vestjo pač niti od daleč nismo imeli namena žaliti rudarje. * Mrtva žena v snegu. V Vrbovi pri Čakovcu so našli v snegu mrtvo ženo Agato Novakovo. Ko je njen mož to izvedel, je pobegnil od doma. Sodna komisija je ugotovila, da je Agata bila močno pijana in je zmrznila. V vasi pripovedujejo, da je mož ženo zapodil iz hiše zaradi vinjenosti. Mož se je naposled sam prijavil policiji. * Huda železniška nesreča. Vlakovodja državnih železnic g. Ferdinand Švent je hotel skočiti na tovorni vlak na Zidanem mostu. Na zledene-lih stopnicah pa mu je spodrsnilo in je prišel z levo nogo pod kolo, ki mu jo je pod kolenom zmečkalo. Takoj je prispel iz Ljubljane reševalni avto in ga odpeljal v bolnišnico, kjer so nesrečniku morali odrezati nogo. Švent je iz Ljubljane. -- Mi kljubujemo prehladu, m kašlju, katarju itd. sKaiserjevimi«v> j prsnimi karamelami 5 -J jelkami HoOese vieAaamtulmg.inJ^erso vidni /itaAnti, * Slaboumna neznanka. K posestniku Matevžu Eberlu pri Sv. Bolfenku v Halozah je prišla te dni neznana ženska, ki je govorila popolnoma zmedeno. Pravila je, da je doma iz Poljan, potem pa je trdila, da je iz Maribora. Ker ni niti vedela, kako se piše in kako ji je ime, so jo pridržali na orožniški stanici. Neznanka je stara okrog 25 let, na glavi ima rdečo ruto, oblečena pa je v temno obleko. * Žaloigra vojnega invalida. V bližnji Brezov-ski gori kraj Leskovca pri Krškem je šel prostovoljno v smrt posestnik in družinski oče, vojni invalid Jože Kerin, ki je obupal nad težavami življenja, posebno še zato, ker so se posledice rane, dobljene v svetovni vojni, čedalje bolj kazale. Kerin je bil namreč ranjen v glavo in je od takrat dalje stalno bolehal. Vsemu se je pridružila v preteklem letu še kila in se je mož moral podvreči operaciji, ki jo je prestal, vendar pa se mu rana ni hotela zaceliti. Posledice niso izostale. Trpeč silne muke v glavi je že opetovano poskušal skrajšati si življenje, a so mu domači to vselej preprečili. Te dni pa je Kerin takoj po zajtrku odšel iz sobe in se napotil v komaj 50 korakov oddaljeno zidanico. Žena, ki je slutila zlo in ki je vselej hitela za možem, poznavajoč nje- govo hudo bolezen, je tudi to pot odhitela za njim, a je žal prišla prekasno. Kerin se je že obesiL Zena ga je našla v takem položaju, ko je kazal še vse znake življenja, in je pričela klicati na pomoS. Sosed, ki je slišal jok in klice, je prihitel, toda Kerina ni bilo mogoče več rešiti. Zapušča vdovo in dva nedorasla otroka. Naj mu bo lahka mača gruda! * Huda nesreča na železnici. Na svečnico j« prišel na postaji na Zidanem mostu nad 501etni železničar Ferdinand Švent pod vlak. Kolesa so mu zmečkala nogo. Šventa so prepeljali v celjsko bolnišnico, odtod pa na njegovo željo v ljubljansko bolnišnico. * Žalostna vrnitev iz vojnega ujetništva. Redko-katera vrnitev vojnega ujetnika je tako žalostna! kakor je bila te dni vrnitev Nikole Bunjanina ii vasi Graberja blizu Petrin je. Kot mladenič je odšel Nikola leta 1911. v vojaško službo in ko bi se bil m ji al vrniti domov, je nastala svetovna vojna, V Galiciji je bil na praznik Treh kraljev ujet in se je potem dolga leta mučil po raznih ujetniških taboriščih, doklei- se po koncu svetovne vojne ni znašel v Aziji. Vsa leta je mislil na domovino ter premišljal, na kak način bi se mogel rešiti svoje hude usode. Šele lani na pomlad se mu je posrečilo zbežati iz neke kolonije ob Bajkalskem jezeru in podal se je na dolgo, strašno pot. Peš je potoval preko Male Azije do Carigrada, potem pa preko Bolgarije in Rumunije, znašel pa se je na Madžarskem, kjer je bil v Pečuju zaprt dva meseca in pol. O božiču je iz zapora utekel in po tolikih mukah se je pred nekaj dnevi znašel ▼ domačem kraju. Tu pa mu je kruta usoda zadala najhujši udarec. Domačo hišo in posestvo so razpredale njegove sestre, ko so se omožile, in v tuji posesti je našel tudi nekdaj svoj del zemljišča, kajti že davno je bil proglašen za mrtvega in je njegov delež pripadel sorodnikom. Ljubljena mladenka, ki mu je nekdaj prisegala, da bo čakala nanj, dokler se ne vrne, pa se je tudi že davno poročila in bo v kratkem postala stara mati. Nesrečnik je ostal v svoji domači vasi samo en dan, preklinjal je zlo usodo, zvečer pa je vaa na skrivaj zapustil in se napotil neznano, kam* Sorodniki ga iščejo in razpisali so celo nagrado onim, ki bi ga privedli nazaj v domači kraj. * Samomor v Mariboru. Te dni si je končala življenje s tem, da je izpila večjo količino lizola, 301etna mesarjeva žena Alojzija Kalškova. Ko je njen mož odšel na delo v Wellejevo tovarno mesnih izdelkov, je izpila smrtonosno tekočino, legi« v posteljo in kmalu nato v silnih bolečinah umrla* * Volk je požrl otroka. Hudo neurje, ki je divjalo pred dnevi po vsem Hrvatskem Primorju, ni ostalo brez posledic. Nastopil je hud mraz in volkovi so postali silno predrzni. Pred dnevi je postal njihova žrtev neki šolai. Ko je šel otrok ii šole, ga je napadel volk, zadavil, raztrgal in požrl, * Z nožem nad tovariša. Nedavno sta se v vinjenosti sprla v skupnem stanovanju v Jezdarski ulici v Mariboru 231etni brezposelni rudar Ivan Leskovar in njegov tovariš, brezposelni delavec Peter Unterlechner, ki je potegnil nož in zabodel Leskovarja enkrat v pleča in trikrat v glavo. Leskovar, čigar poškodbe so nevarne, je bil prepeljan v bolnišnico, Unterlechner pa izročen »o dišču. * 30 vbodov in požig pred mariborskim senatom. Pred velikim kazenskim senatom v Mariboru sta se zagovarjala 23 letni hlapec Jakob Nergeduš iz Mostja pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah in njegov 191etni prijatelj Anton Slava, viničarjev sin od Sv. Lovrenca. 20. decembra lani sta zaklala hlapca Lovrenca Brum-na, ki sta ga iz gole mržnje že leto dni zasledovala, hoteč ga na vsak način spraviti na drugi svet. Hlapec Brumen je nekaj časa pomagal pri kuhi žganja, kjer se je precej napil in nato odšel v hlev, se vlegel na posteljo in trdno zaspal. Sovražnika sta mu kmalu sledila in ga z nožem tridesetkrat zabodla v telo. Hlapec je seveda na mestu izkrvavel. Naslednje jutr« sta bila oba zločinca aretirana in je Nergeduš svoj zločin v celoti priznal, medtem ko je Slava dejal, da j« bil sicer navzočen, da pa Brumna ni zabodel. bsojena sta bila vsak na 15 let robije. Nergedug di v trajno izgubo častnih državljanskih pra-c. Takoj nato se je pred malim kazenskim senatom vršila razprava proti 531etnemu posestniku Štefanu Fujsu iz Prosečke vasi pri Gornji Lendavi. Lani 13. marca zvečer je zažgal gospodarsko poslopje svojega soseda Janoša Benka. Poslopje je zgorelo. Benkovi so Fujsa opazili, ko jje zapustil že gorečo stavbo. Fujs dejanje taji. /Orožniki pa so ugotovili, da je lani pred pustom prišel k Benkovim in prosil za roko domače 'hčerke. Stari Benko je njegovo prošnjo odklonil, itedaj pa je Fujs vzel v roko vžigalnik, ga prižgal ln pri tem dejal: «Če me nočete za zeta, bo pa [takole!* Obsojen je na 8 mesecev zapora in v plačilo prizadete škode. * Pod vagonom je prepotoval Evropo. V Osi-Jeku so te dni prijeli vlomilsko družbo treh oseb. Izmed njih ima za seboj najbolj pustolovsko življenje 221etni Štefan Patz. Že s 16 leti je začel krasti in bil obsojen zaradi več vlomov, vendar •e mu je posrečilo pobegniti iz zapora osiješke jpolicije. Od tedaj dalje je bilo življenje mladega lantalina nepretrgana veriga pustolovskih do-fivljajev. V Osijeku se je vtihotapil v tovorni vlak In se tako odpeljal do Vinkovcev, kjer je zlezel kljub hudemu mrazu pod vagon simplon-orijent-ekspresa in dospel na ta način v Pariz, ne da bi ga zalotili, v Parizu pa so ga vendar zasačili, ko jje lezel izpod vagona, vendar ga je železniški komisar, ki ga je smatral za pustolovščine željnega dečka, izpustil in ga še poprej obilno pogostil. Nekaj časa se je Patz potikal po Parizu, nato pa je nadaljeval potovanje na že znani način do Le Havrea, Tu se je hotel vtihotapiti na neki prekomorski parnik, vendar pa so ga zasačili in lobsodili na mesec dni zapora. Ko je odsedel kasten, je potoval pod vagonom v Lyon, kjer je lopet sedel nekaj časa. Nato se je peljal v Miin-chen, kjer je sedel 14 dni. Naposled so ga na Italijansko-jugoslovanski meji prijeli in ga odpeljali v Osijek. Med potjo pa je detektivom ušel Iz vlaka, in sicer je v bližini Novske skočil iz drvečega vlaka. Spet ga je zamikalo potovanje in jje ležeč pod vagonom dospel v Pariz in Cher-hourg, kjer je vlomil v železniško blagajno in odnesel 4000 frankov. Neka ženska pa ga je izdala in zopet je sedel šest mesecev. Po prestani kazni so ga odpravili nazaj v Jugoslavijo, kjer ga je osiješko sodišče obsodilo na dve leti ječe. Tudi to kazen je presedel in se takoj nato zopet posvetil pustolovstvu. Vendar so ga to pot nekaj ur prej, preden je hotel na svoj način pobegniti v inozemstvo, prijeli. * Spretno sleparstvo dveh ruskih ciganov. Celjska policija je aretirala 451etnega ruskega cigana Ivana Petrova in njegovega 161etnega sina (Ivana zaradi sleparstva. Oba sta brez 6talnega [bivališča in sta izjavila, da kupčujeta s konji. Mladi Ivan Petrov je prišel te dni v trgovino gospoda Gaberca v Razlagovi ulici in ga prosil, da bi mu zmenjal tisočdinarski bankovec. Ko mu je g. Gaberc našteval stotake, je cigan neopaženo skril pet stotakov v rokav. Cigan je takoj izjavil, |da manjka še 500 Din in prosil g. Gaberca, naj ,mu našteje to vsoto v kovancih. G. Gaberc mu je ustregel, medtem pa je cigan skril še pet kovancev po 20 Din v rokav in izjavil, da bi vendarle rajši imel bankovce. G. Gaberc je takoj ugotovil, da je zmanjkalo z mize 600 Din in je dal cigana aretirati. Cigan je malo prej v trgovini g. Jellenza i.v Prešernovi ulici poizkusil isto sleparstvo in je .Ekrl v rokav 300 Din, a so takoj opazili tatvino in mu vzeli prisvojeni denar. Pri Ivanu Petrovu so našli 1300 Din, pri njegovem očetu pa 1940 Din, ||>o večini v bankovcih in kovancih po 10 in 20 dinarjev. Oče je imel v torbi mnogo kosov kruha, (mila in sladkorja v kockah, zaradi česar sumijo, jda sta oba pri nakupu majhnih količin blaga v [trgovinah plačevala z bankovci po 100 in 1000 dinarjev ter na omenjeni način osleparila ljudi, ki jima odštevali denar. • * Tat v cerkvi. Neki mlajši moški iz ljutomer-ike okolice je prišel te dni v župnišče v Laškem prosit za milodar. Dobil je kosilo, potem pa se je napotil v eerkev. Dokler so bili tam lfudje, Je hlinil pobožnega vernika, ko pa se je cerkev izpraznila, je naglo stisnil oltarni prt pod suknjič in jo odkuril proti Celju. V Tremerjah pa so ga že zajeli orožniki. * Predrzen vlom t hotel na Bledu. Neznani zlikovci so vlomili v eni zadnjih noči skozi kletna vrata hotela ter nato nasilno odprli pet ali šest zaklenjenih vrat, česar ni nihče slišal. Naposled so vlomili v železno blagajno, ki so jo navrtali in nato z nekim rezilnim orodjem izrezali ter jo izpraznili. K sreči v blagajni ni bilo mnogo gotovine. Poleg tega so okradli tudi blagajno natakarice in ji odnesli 500 dinarjev. Vlomilci so se obnašali tako predrzno, da so na mizi pustili dve steklenici piva, na stopnicah pa tudi dve steklenici. Iz zlobe, najbrž zaradi premajhnega plena, so porezali domačemu sinu na smučkah jermenje. Vsi znaki kažejo, da so bili domačini. Orožništvo je zlikov-cem že na sledu. * Iz maščevalnosti jo zažgal domačijo. Sredi minulega tedna je nastal pri nekem posestniku na Trati v Poljanski dolini hud požar. Doma ni bilo nikogar, ko so ognjeni plameni zajeli stanovanjski del stavbe in nato še hlev. Ogenj je v kratkem času uničil vse 'n niso mogli rešiti gasilci ničesar. Najemniku v tej hiši je zgorela kravica in je njen lastnik zelo hudo prizadet. O vzrokih požara so uvedli tamošnji orožniki vsestranske poizvedbe in kaže, da imajo požigalca v osebi nekega Kosa, ki so ga privedli v zapore okrajnega sodišča in o katerem sodijo, da je zažgal iz osebnega nasprotstva do hišnega lastnika. * Dva vlomilca prijeta. V okolici Sv. Bolfenka v Halozah so bili vlomi in tatvine v zadnjem času na dnevnem redu, ne da bi bilo mogoče vlomilca zasačiti. Vztrajnosti orožništva se je končno posrečilo izslediti dva nevarna rokovnjača in ju aretirati. Sta to kočar Lovrenc od Sv. Bolfenka in čevljar Martin iz Janškega vrha. Prvi je izgubil klobuk pri zadnjem vlomu, ki sta ga izvršila pri posestnici Mariji Slugovi v Stogovcih, in ta klobuk ga je izdal. Aretiranca sta priznala do se- j daj sedem vlomov. Ukradla sta, kar jima je le prišlo pod roke. Posebno sta se vrgla na svinjsko meso, slanino, vino, žganje, a tudi obleke in perila nista zame tavala. * Beograjska milijonarka umorjena. Ogromno razburjenje v vsej beograjski javnosti je vzbudila vest, da je brez sledu izginila znana beograjska večkratna milijonarka Draga Mitričevičeva. Stanovala je v svoji hiši v Kralja Milana ulici 5. Ker je že nekaj dni ni bilo na izpregled, so začeli sosedje sumiti, da se ji je pripetila kaka nesreča. Obvestili so policijo, ki je vdrla v stanovanje. Našla je stanovanje v največjem neredu in je zaradi tega spočetka mislila, da je bila Mitričevičeva nasilno odvedena. Pozneje so jo našli umorjeno v kleti. > * Dober plen guštanjskih oiožnikov. Pri mostu čez Mežo stoji na samem ob cesti hiša trgovca Brundule, v kateri pa že nekaj mesecev nihče ne stanuje. Enega zadnjih večerov pa je bila opažena v hiši luč, na katero je postala orožniška patrulja takoj pozorna. Ko so orožniki prišli do hiše, so našli sprednja vrata zaklenjena, zadnja pa vlomljena. Orožniki so se napotili v hišo in tam našli dva nevarna možaka, ki si gotovo nista mislila, da bosta tako nenadno padla v roke pravice. Eden sumljivih gostov neobljudene hiše je bil neki Hodnik, doma iz Vuzenice, drugi pa neki Pole iz Bitnja pri Kranju, ki je bil pred vojno zaradi umora obsojen na smrt, potem po-miloščen v dosmrtno ječo, med vojno pa popolnoma pomiloščen. Oba sta imela natlačene polne žepe, okrog po tleh pa vsakovrstno vlomilsko orodje. Vlomilca sta, kakor se je takoj videlo, svoj plen že izbrala. Našla sta pred odhodom v svoje veliko veselje, ki se je nepričakovano iz-premenilo v njuno veliko nesrečo, v hiši precejšnjo steklenico likerja. Tega sta pila in pri tem pozabila na vse nevarnosti. Ko so ju zasačili orožniki, sta bila pijana, da sta komaj stala na nogah. Prav tako po naključju so zajeli orožniki tudi tretjega nevarnega človeka, ki se je mudil trgu. To je bil hlapec Notenberger, ki se je pred tedni vdinjal pri posestniku in gostilničarju goj spodu Cvitaniču. Delavske knjižice sicer Ji ime' izkazal pa se je z nekimi listinami občine Zavrč v ptujskem srezu. Pri delu je kazal veliko vnem« in se zaradi tega nihče ni dosti brigal za njegovd preteklost. Pred nekaj dnevi pa je fant po trgai prodajal večjo količino svile, zato so postali tržan: nanj pozorni. Za čudno trgovanje so se začeli za-nimati tudi orožniki in neka kmetica je kmali spoznala svilo za svojo last. S tem je bila fantovj preteklost razkrinkana. Notenberger je prišel Guštanj s ponarejenimi listinami završke občine od koder je res doma. Ker mu je prevara dobfli uspela, se je kmalu počutil preveč varnega. \ okolici ge je spoznal z nekim dekletom in tatiri ska strast mu ni dala miru, dokler ni ukradel pr; sestri svoje prijateljice štirih metrov svile, ki je hotel vnovčiti v trgu. Takoj, ko so ga aretira' zaradi ukradene svile, so tudi ugotovili njegov mnogoštevilne druge tatvine.. * 0 pletiJncm stroju . V sedanj! splošni krizi, ki ima za posledico toliko brež poselnost, se vedno več ljudi trudi, da bi našl^ kak nov zaslužek. Tem bo dobro došel pletilnl stroj pri navedeni tvrdki, it bo stroj, ki se je udomačil tudi v naši državf mnogim pripomogel do izdatnega zaslužka. * Odstranitev zobnega kamna izvrši najboljši Vaš zobni zdravnik, toda njegovo tvorbo prepreJ čite lahko s stalno uporabo zobne paste cChloro*! dont>. Tuba Din 8—. * Tovarna čevljev «Petovia», d. d. t Ptuju, je ob koncu leta prekinila obratovanje zaradi trebnih večjih popravil pri strojih, bo obratoval; v bližnjih dneh zopet v polnem obsegu. Vesti popolni ustavitvi obrata niso resnične. * Kako se izražajo slavni pcvci in umetniki kakor n. pr. Franz LeMr, Hansi Niese, skladatelj K&lmSn itd., o Kaiserjevih prsnih karamelah} Kaiserjeve prsne karamele teknejo izborno. (Le« Mr, Wien 1932.) — Vaše Kaiserjeve prsne kara^ mele so izvrstne! Rahljajo in ovlažujejo — tako, da je kmalu mogoče govoriti o njih dobrem učinku| Priporočam jih najbolje. (Hansi Niese, 1932.) —j Rad Vam potrjujem, da so mi pri kašlju, hripa^ vosti in kataru Vaše Kaiserjeve prsne karamela vedno pomagale. (Komorni pevec Alfred Picci ver, Državna opera, Wien, ter Viktor Flemmingj tenor pri Radio Wien.) — Podobno in še pohva neje se je izrazilo še 44 slovitih umetnikov i] pevcev. * Poizkus samomora v kavarni. V ponedeljel zvečer se je v Ljubljani v kavarni «Emom» 1: neznanega vzroka s samokresom ustrelil pod src« podnarednik 221etni Vladimir Jovič iz Grdelice Nevarno poškodovanega so prepeljali v vojašk< bolnišnico. PREKMURSKI GLASNIK 1 Prijeti vlomilci. Te dni so dolnjelendavsk orožniki aretirali vlomilce v župnišče. Dobili sc jih v dolnjelendavskih goricah. Obkolili so neke hišo in aretirali dva mladeniča in enega moža Dva sta domačina, eden pa je iz okolice Murska Sobote. Vlom so priznali, a se izgovarjajo drug na drugega. Odnesli so 60 Din. Prignali so jih lice mesta, da so pokazali, kako so delali. Edei izmed treh je bil izpuščen lansko leto iz je< drugi pa je šele pred kratkim prišel iz ječe, med tem ko je tretji bil do zdaj pošten fant. Vsa čas orožnikom! Ljudje so jim zelo hvaležni, da s tako hitro spravili na varno tako nevarno družb / Najuspešnejše sredstvo za rejo domačih živali le brezdvomno NAŠI NA TUJEM Slovenci t Ameriki. V Lorainu je umrl Anton Kerhin, star 67 let. — V Cuddy je nenadno preminil Ivan Malovrh. Na starega leta je šel na delo, na novega leta dan je bil že mrtev. Doma je iz Črnega vrha nad Polhovim Gradcem. — V North Chicagu je umrla 461etna Ivana Ravnohribova, doma iz Stare Štrange pri Vrhniki. Zapustila je moža, enega sina in dve hčeri. — V Sheyboganu je umrla 151etna Helena Mešnikova. Hotela je vstopiti v samostan, pa jo je dohitela smrt. — V VValsenburgu je umrl Alojz Pajnič, znani iskalec zlata. Doma je bil iz Goriče vasi in v Ameriki je bival 30 let. — V Yukonu je umrla Rozalija Ka-8teličeva, rojena Lušinova. Štela je 42 let. V Ameriki je bivala 22 let. Zapušča moža in štiri otroke. — V Chicagu je bil na cesti usmrčen Ivan Nagode. Najbrže ga je povozil avto. Doma je bil z Vrhnike in bilo mu je okrog 60 let. — V Chicagu so umrli tudi Ivan Žižek in Marija Selanova, družini Alojza Ahčana pa 51etna hčerka Dolores. — V Parkhillu je umrl Alojz Kveder, doma iz Loža. Bil je brat pokojne pisateljice Zofke Kveder-Jelovškove. — V sanatoriju v Milwau-keeju je umrla Pavla Tičarjeva, rojena Selanova, soproga znanega slovenskega mesarja Josipa Ti-Carja. Pokojna je bila doma z Viča pri Ljubljani; imela je šele 36 let. Poleg soproga zapušča lllet-nega sinčka in 121etno hčerko ter dva brata in sestro, ki so tudi v Ameriki. — V Milvvaukeeju je umrla tudi 581etna Amalija Berausova, doma iz okolice Bleda. Pred dobrima dvema letoma ji je umrl mož. — Znana pevka Ellenor Cookova, ki je nastopila pred tremi leti z našim pevcem Antonom Subljem v Ljubljani, prireja v Ameriki koncerte, namenjene v prvi vrsti slovenskim izseljencem. Nastopa v raznih slovanskih narodnih nošah in prepeva slovanske pesmi. ŽENSKI VESTNIK Še o nakitu Večina žlahtnega kamenja je neobčutljiva ta pot, medtem ko so napoldragulji zelo občutljivi. Ze če so nekaj časa mokri od potu, se ta tako zaj6 vanje, da se ne da odstraniti s čiščenjem. Take poldragulje je treba nanovo zbrusiti, da dobijo svoj prvotni sijaj. Nakit iz koral postane pogosto moten od potu kakor tudi od raznih lepotičnih preparatov. Najlepše osnažimo korale z mlačno sodavico (sifonom) in jih potem izperemo v čisti vodi. V milnici ali salmijakovi raztopini pa ne smemo umivati koral, ker jim to škoduje. Korale niso iz rude, temveč živalska izločina in imajo luknjice; jedke tekočine se zajejo v te luknjice in škodujejo lepoti koral, da, razkroji jih celo toliko, da razpadejo. Biseri izgubijo na svoji l?poti, če jih hranimo Sr temnih zaprtih škatlah. Pravilno je mnenje, da Sbiseri , zato pa potrebujejo zraka in svetlobe. Biser ima več tako zvanih kožic. Ako se katera teh kožic kaj poškoduje, se lepota bi-jisera popravi s tem, da se ena ali več takih kožic odlušči. To pa mora izvesti strokovnjak. Cesto nosimo po dva prstana na enem prstu. To je pa zelo kvarno za dragulje, odnosno njihov okov, ker se vedno drgnejo in se tako počasi obrabijo, da dragulj slednjič pade iz okova. Ako že nosimo po dva prstana na eni roki, je priporočljivo, da vsaj enkrat na leto damo pregledati okov lia prstanu draguljarju, ki ga po potrebi popravi. Dandanes nosijo ženske po večini le umeten nakit; pa je treba paziti tudi na tak nakit, da se .»rahitro ne obrabi. Ce je nakit pozlačen ali po- srebren, ga nikar ne snažimo prepogosto, ker tako prehitro obrabimo prevleko, ki je dokaj občutljiva. Če pa postane nepravo kamenje grdo in motno, tedaj osnažimo nakit v mlačni milnici, toda ne od toaletnega dišečega mila. Salmijaka pa tudi nikakor ne uporabljajmo. Za kuhinjo Vinska žolča. V litru belega vina raztopi 40 dek sladkorja, v četrtini litra mrzle vode pa 6 dek želatine. Ko se je želatina raztopila, jo primešaj vinu, dobro zmešaj, napolni v kozarce in jih postavi na led ali v sneg, da se strdi. Ce imaš, obloži po vrhu še z vkuhanim sadjem. Makova potica. Umesi testo za potico, kakor ga običajno umesiš. Mak pripravi takole: 40 dek maka popari, odcedi in ga zmelji v mlinčku, nato ga deni kuhat v vodo, in sicer v toliko vode, da stoji voda za prst čez mak. Ko se je voda po-kuhala in mak skuhal, primešaj 20 dek sladkorja, 18 dek drobtin, malo cimta in limonove lupinice. Ce je mak pregost, ga razredči malo z mlekom. Vzhajano testo razvaljaj in pomaži z makom, zvij skupaj, položi v pekačo in postavi na toplo, da vzhaja, nato pa speci. Kapun r mrzli omaki (lahko vzameš namesto kapuna tudi petelina ali pa kokoš, Če je dobro rejena). Kapuna speci kakor po navadi. Pečenega razreži na majhne kose in ga lepo zloži v skledo. Med tem ko se meso hladi, pa pripravi omako: šest sardel očisti, jih prav drobno sesekljaj in prideni žlico kaper; sesekljane sardele in kapre deni nato v lonec, prilij dve žlici olja, dodaj še dva rumenjaka, žlico gorčice, sok pol limone, nekoliko soli, popra in naribane limonove lupinice. Vse to skupaj dobro zmešaj, nato postavi na štedilnik in mešaj dalje, da se zgosti; a zavreti ne sme. Gosto in hladno majonezo polij po pripravljenem kapunu in postavi na hladno. Preden daš na mizo, okrasi okoli z majhnimi vejicami zelenega peteršilja. Tako pripraviš kapuna za prigrizek pri porokah, na novih mašah in pri podobnih slavnostih. Listnica uredništva Šenčur pri Kranju. Posebnega zakona o užit-karjih sploh ni in nismo o tem nikdar ničesar pihali. Stroške plačate, ako sodišče tako razsodi. Stari trg. Vprašajte na poštnem uradu, kjer bodo gotovo vedeli, kako se je ravnati. Ložka dolina. Zal, prepozno prejeli. ZANIMIVOSTI X Kako se obvaruješ hripe. Tudi letos se je v Evropi oglasila hripa; posebno hudo razsaja na Angleškem in delno tudi v Nemčiji. Na Angleškem je zahtevala že mnogo smrtnih žrtev. O njenih vzrokih in o času njenega pojava si zdravniki še niso povsem na jasnem. Navadno prinese hripo najmrzlejši letni čas. Vremenske razmere vplivajo na pojav te bolezni v glavnem toliko, kolikor oslabijo telesni odpor človeka. Kaže, da je v tem pogledu odločilno v prvi vrsti zmanjšanje telesne odpornosti samo na sebi, to se pravi, bolj kakor vremenske razmere same. Zmanjšanje odpornosti je treba navadno pripisovati naglim izpremem-bam ozračne toplote, v kateri se človek giblje, in sicer se to dogaja tako, da gre n. pr. iz zakurjene sobe na prosto v hud mraz, ne da bi se proti temu dovolj zavaroval. Odpornost proti bolezni se zmanjšuje posebno v vlažnih prostorih. Škodljiva je posebno vlaga, ki se pojavlja, ko se taja sneg in led sploh. Mnogo pripomore k širjenju te bolezni beda in z njo združeno prezebanje in glado-vanje. V tem pogledu je bila zlasti poučna hripa leta 1918. Letos je potek hripe pri nas navadno mil. Bolnik pride v smrtno nevarnost v primeru. Lekarna Trnk6czy (zraven rotovža) Ljubljana 66 da se pridruži pljučnica. Nekateri zdravniki so tudi ugotovili, da se včasih pridružijo hripi motnje v želodcu in v črevih, ki navadno niso smrtno nevarne. Značilno je, da bolezen zadene tudi dojenčke. Bolezen je nevarna pri starejših, ker oslabi srce. Ce se hočeš ubraniti hripe, potem se varuj predvsem prehlada in glej, da ti drugi ne bodo kašljali v obraz. V primeru, da se bolezen pojavi, takoj lezi in se spoti. X Prva pomoč pri davici. Cim se loti otroka mrzlica, naj mu zdravnik preišče grlo, da ugotovi, če se ga ni morda lotila davica, posebno če toži, da ga boli v vratu. Do prihoda zdravnika ločimo takega otroka od drugih otrok in ga položimo v posteljo. Tu mu damo mrzel obkladek okoli vratu in mu ga obnovimo vsakih 10 do 15 minut. Poleg tega naj otrok vsakih 5 ali 10 minut grgra močno, le malo oslajeno limonado. Ce ima zdravnik tudi le sum, da je otrok davičen, tedaj mu dovolimo brez nadaljnjega, da mu vbrizga zdravilni serum. To mu nikoli ne škodi, ker za človeka ni strupen in uničuje samo bacila davice. X Hude zime. Letošnja zima je zelo mila, tako da smo že kar pozabili, kako nas je zeblo leta 1928./29., ko smo imeli nekaj dni pravi sibirski mraz. Zelo hudo zimo so imeli naši predniki leta 1607./08, in sicer od 21. decembra do začetka junija. Višek je dosegla ta strašna zima v januarju in februarju, ko so bile vse evropske reke in jezera zamrzla skoro do dna. Celo Španija in Italija sta bili pokriti z debelim snegom I in ledom. Po Baltiškem morju in Bodenskem jezeru so se ljudje vozili z vozovi. Mraz je bil tako strupen, da je v sodih zmrzovalo vino. Če je brizgnil človek vodo v zrak, so padale nazaj ledene kroglice, a molzeno mleko se je izpred vimen izpreminjalo v led. Zelo huda je bila tudi zima leta 1657./58. in baš strupeni mraz je odločil izid vojne med Švedsko in Dansko. Preliv med obema državama je namreč zamrznil, tako da so lahko potegnili Švedi tudi težke topove na drugo stran in prisilili Dance, da so sklenili z njimi mir. Najdaljša zima, kar jih pozna srednja Evropa, je trajala od 24. oktobra 1739. do 13. junija 1740., torej celih sedem in pol meseca. Ves ta čas je pokrivala večino Evrope debela snežna odeja in vsa jezera in reke so bile zamrzle. Na Temzi v Angliji so se vršili sejmi in ljudje so pekli na tej reki cele vole brez strahu, da bi se led pod njimi stopil. Posledica strašne zime je bila velika beda. Leta 1794./95. je bila tako huda zima, da je zabeležila zgodovina pojav, kako je konjenica napadla in premagala vojno brodovje. To se je zgodilo med francosko-holandsko vojno. Holandska, ki so ji kanali naravne utrdbe, je bila na suhem zavarovana nasproti morju z močnim vojnim brodovjem. Brodovje je pa v Texelu zamrznilo. Francoski armadi morje ni bilo veo ovira in tako je navalila francoska konjenica na sovražno vojno brodovje. X Najvišji nebotičnik. Amerika se ponaša posebno s svojimi nebotičniki, ki imajo 80 do 100 nadstropij, a te dni se je osnovala v New Yorku nova družba, ki je zbrala 52 milijonov dolarjev za zgradbo nebotičnika, ki bo štel 120 nadstropij. To bo vsekako novo čudo New Yorka. Nova palača bo morala stati na umetni podlagi, zakaj ogromne teže ne bi mogla vzdržati niti najbolj čvrsta zemska tla. Novi nebotičnik bo potreboval samo jeklenega gradbenega materiala za 40.000 ton. X 200 Jezikov zna baje govoriti. V Frankfurtu živi profesor dr. Harald Schiitz, ki je pred kratkim praznoval 601etnico svojega rojstva. Ta mož je baje poznavalec 200 jezikov. Kot strokovnjak za računstvo se je bavil tudi z jeziki. Pred dnevi je dal zbirko prevodov pesmi iz 50 jezikov. Je član izredno nadarjene družine. Njegova teta na Drimer eovori 22 jezikov. X Prstan angleške kraljice. Krasen smaragdni prstan angleške kraljice Elizabete je prišel zdaj s dražbo v roke nekega ameriškega borznega špekulanta za 25.000 funtov šterlingov. Usoda tega prstana je tesno zvezana z usodo kraljice Elizabete, ki je vladala Angliji od leta 1533. do 1603. Smaragd ji je bil podaril r eki ruski plemič, ki se je bil zaljubil vanjo in si je pozneje končal življenje. Kraljica je verovala, da jo dragulj ščiti, in dala ga je vdelati v prstan, ki ga ni nikoli odložila. Pozneje ga je podarila svojemu ljubčku grofu Essexu in mu pisala, da naj ji ga vrne, že bi njuna ljubezen ugasnila. Grof Essex je bil pa obtožen zarote proti domovini, prišel je pred sodišče iu obsojen je bil na smrt, čeprav Je na Jive in mrtve trdil, da je nedolžen. Kraljica je bila do zadnjega trenutka pred usmrtitvijo prepričana, da ji bo grof prstan vrnil, kar se pa ni zgodilo. Grof je stopil na morišče in njegova glava je padla. Kraljica je bridko plakala in dva tedna se ni pokazala. Pozneje se je izkazalo, da je bil nesrečni grof izročil prstan svoji sorodnici grofici Notinghamovi s prošnjo, naj ga takoj pcšlje kraljici. O tem je pa zvedel grofičin mož, ki je grofa sovražil, in ji prstan vzel. Grofica je pred svojo Bmrtjo povedala kraljici, kako je bilo s prstanom. Kraljico je to tako potrlo, da ni hotela več jesti in je čez 20 dni umrla. Essexovi dediči so prodali prstan v nujni sili za 3000 funtov; kupil ga je neki lord in njegovi otroci so ga zopet prodali. Tako je prstan naposled priromal v roke borznega verižnika. X Grozote bodoča vcjiic. Dunajska zveza indu-strijcev je imela nedavno veliko zborovanje, ki naj bi bilo nekakšna protivojna manifestacija. Na dnevnem redu je bilo tudi predavanje znanega dunajskega zdravnika dr. Josefa Rieseja o grozotah bodoče vojne. Predavatelj je med drugim povedal, da bodoča vojna prav za prav ne bo spopad oboroženih armad, temveč splošno pobijanje prebivalstva. V bodoči vojni ne bo bojišč, ker bodo govorila glavno besedo letala, ki na prostor sploh niso omejena. Dobro oborožene države imajo že zdaj do 3000 ali pa še več bojnih letal, po večini prikrojenih za bombardiranje. Tudi vsa druga zasebna in prometna letala so nalašč narejena tako, da se lahko takej izpremene v bojna. Se strsš-nejše kakor zračna vojna pa bo njeno orožje. Vse grozote svetovne vojne se morajo skriti pred tem, kar čaka človeštvo v bodoče. Že zdaj izdelujejo 2G00 kg težke bombe. Ena sama taka bomba zadostuje, da do tal poruši znano cerkev sv. Štefana na Dunaju. 1000 kg težke bombe bodo učinkovale tako, da bodo padali 600 do 800 metrov na&krog ljudje kakor muhe, ker jih bo pobil zračni pritisk. Izračunano je že, da bo lahko vrglo 72 letal nad tako velikim mestom kakor je Berlin 36.000 bomb, ki bodo zanetile nad 6000 požarov. Vsaka obramba proti tem grozotam je seveda brezpomembna. Edina uspešna obramba je zdrava pamet, ki bo morala itak prej ali slej zmagati, sicer čaka človeštvo prav žalosten konec. X Nekoč bodo ljudje lahko brali misli. Francoski pisatelj Andre Mauroise pravi v svoji knjigi > traj, najprej pri odprtih oknih telovadijo, potem si pa pripravijo zajtrk. Po zajtrku se morajo odločiti, kaj bo za obed, nato pa ene kuhajo, druga delajo na vrtu, tretje pospravljajo. Popoldne pride na vrsto pouk. Tako je tudi poseben učni predmet, Stražnik: «Slačiti se tu ni prepovedano.* Tudi politika. Berač: «Ali stanuje morebiti tu uboga vdova Bogatajeva?* Vdova: «Kaj vendar mislite! Jaz, da sem uboga?* Berač: «Potem pa morda imate kaj lepega za brezposelnega siromaka...» Dober lek. Hlačnik je zmerom tožil tastu svojo ženo. «Imaš prav», je nekoč ta odgovoril. , Ljubljana, p.p. 307. Sprejema poverjenike. Prijatelj gospodinje, patentirani štedilni obroč, ki je prikladea za vsak štedilnik. Poveča toploto na 75 %, pri. hrani na kurilu 60 % in pospeši kuhinjo za 30 %. Čuva posodo, ker kuha on popolnoma zaprtem štedilniku. St me za srednje gospodinjstvo 170 do 250 Din. cJclodvor*, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 2. 44 Kupimo zemljišče ali posestvo na Gorenjskem v najmanjši izmeri 50C0 ma in več v svrho malega okrevališča. Svet mora imeti lepo solnčno lego in v bližini vodo za kopanje, gozd in ne sme biti preoddaljeno od železniške postaje. Ponudbe i opisom in ceno je poslati na Mestno delavsko zavarovalnico v Ljubljani, Mestni dom. S t J Sanaiorium Emona JL Ljubljana Komenskega ul 3 Oskrbnina: I. razr. Din 100-—, II. razr. Din SO*— Zdravnik: Dr. FR. DERGANC, šef-prlmarij v. p. v današnjih hudih časih si preskrbi še najlaže vsakdo s tem, da si uredi doma nekako domačo pletilnico. MI nudimo delo vsakomur aa ta način, da odvzemamo izdelane pletenine^ dobavljamo prejo in izplačujemo mezdo za pletenje. To potrjuj« mnogo zalival. Ce želite tudi Vi dela in zaslužka, pišite zaupno po brezplačna navodila tvrdki: Domača pletarska industrija Josip Kališ, Maribor. Trubarjeva ulica it 2, oddelek 5. GOLŠA, DEBEL VRAT Priporočajte in širite »DOMOVINO"! je obolenje ščitne žleze, ki je je treba pravočasno zdraviti, ker se sicer delovanje tega važnega organa v njegovi funkciji kot zaščita proti strupom vse bolj ovira, zaradi česar nastopijo zelo neprijetni, a cesto tudi nevarni pojavi. Zdravniška znanost je ugotovila, da delujejo soli, ki vsebujejo jod, izredno dobro pri raznih oblikah golše. Mnogoštevilni bolniki so ugotovili pri uporabi zelo preprostega DOMAČEGA ZDRAVLJENJA S PITJEM nagel in povsem neškodljiv vpliv na bolezen, \sakdo, ki ima golšo ali debel vrat ali otečene žleze, naj zahteva našo knjižico, ki jo pošljemo VSAKOMUR BREZPLAČNO. Zadošča dopisnica. Poštno zbiralno mesto: . Georg Fulgner, Berlin-Neukolin, Ringbahnstrasse 24, Abt. P. 91, - .• i-V-Vi - -.■ ■■ Izdaja za konzorcij »Domovine* Adolf Rlbnik^r. Urejuje Filip O m 1 a d 18. Za Narodno tiskarno Fran Jetergek.