POMURSKI
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 16. JAN. 1958
Lelo X — Štev. 2	Cena din 10.—
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Seja OLO Murska Sobota
Bolj smotrno investiranje ...
Na zadnji seji okrajnega ljudskega odbora, v petek, 10. januarja so odborniki na ločenih sejah obeh zborov brez večje razprave potrdili statute občinskih ljudskih odborov, sprejeli odlok o začasnem finansiranju okraja, dali poroštva nekaterim gospodarskim organizacijam za najetje kredita in sprejeli nekaj drugih sklepov, na skupni seji pa so poslušali uvodno besedo R. Čačinoviča o prenosu nekaterih pristojnosti na občinske ljudske odbore in o tem razpravljali, imenovali nekatere gospodarske voditelje in organe družbenega upravljanja, poslušali zveznega ljudskega poslanca Ivana Krefta o regionalnem načrtu za Pomurje itd.
Poročevalec naj tokrat zapiše, da je bilo zanimanje odbornikov dokaj večje za obravnavana vprašanja, ki sicer niso bila strogo v dnevnem redu, pa so v svojem bistvu vendarle takšna, da živo posegajo v življenje naših ljudi. Najbolj živahna je bila vsekakor razprava o nekaterih nezdravih pojavih v obrti in trgovini, predvsem o često neupravičenem po-draževanju življenjskih dobrin in obrtniških storitev, kar so odborniki v razpravi ostro obsodili.
V okrajnem zboru je poročevalec K. Lutar, ko je utemeljeval potrebo nekaterih gospodarskih organizacij po poroštvu za najetje kredita, poudaril, da bo treba prošnje za poroštva odslej bolj j skrbno proučevati, zahtevati od gospodarskih organizacij temeljitejše dokumentacije in elaborate, poskrbeti za to, da bodo o teh prošnjah predhodno razpravljali tudi pristojni organi družbenega upravljanja (sveti pri OLO, okrajna zadružna zveza itd.) — vse zato, da bi dosegli čimvečjo smotrnost investiranja iz okrajnega sklada.
Predsednik R. Čačinovič je v razpravi dejal, da naj bi pri dajanju poroštvenih pisem gospodarskim organizacijam sodelovale tudi občni e — ne samo v svojim mnenjem, morda tudi s svojim deležem pri jamstvu, ki ga daje okraj za večje vsote. Tako bi občine še bolj pridobili za sodelovanje..
Poroštvene izjave so dobili: PGPZ v M. Soboti za najetje obratnega kredita iz okrajnega gozdnega sklada, ObLO v Lendavi 4-milijonski kredit za gradnjo tovarne čevljev v Turnišču, KZ v Gor. Petrovcih za nabavo tovornega kamiona, podjetje »Agroservis« v M. Soboti za nabavo uvoženih strojev iz Amerike, Opekarna v Lendavi za rekonstrukcijo obrata v Dolgi vaisi. Zdravilišče v Radencih 10 mili jonov din obratnega kredita za poslovanje v mrtvi se-
zoni in KZ v Lendavi za gradnjo skladišča.
KGPZ v M. Soboti so zavrnili prošnjo za najetje kredita (terensko prevozno sredstvo), ker so še nujnejše potrebe v goz-
darski službi in prosilec svoje prošnje sploh ni utemeljil, prošnjo Tovarne usnja v Ljutomeru pa so odložili (zaprosila je še za večmilijonski kredit za rekonstrukcijo obratnih prostorov), ker je rekonstrukcija po dosedanjih podatkih usmerjena v glavnem k izboljšanju delovnih pogojev zaposlenih, ne pa k bistvenemu povečanju proizvodnje; prvo je sicer tudi pomembna pridobitev, vendar pa sedanja sredstva, ki so na razpolago še ne dopuščajo izključno takega investiranja. Potrebo po nadalnje minvestiranju pa še proučujejo.
V razpravi je odbornik Jože Kuhar predlagal, naj bi okrepili gozdarsko inšpekcijsko službo, kajti sedaj se dogajajo na terenu tudi kričeče nepravilnosti, ki so predmet upravičene graje kmečkih prebivalcev; medtem ko posamezni gozdarji preveč birokratsko postopajo proti gozdnim lastnikom, ki sekajo les za domačo uporabo, pa na drugi strani odstopajo od
zakonskih načel in svojevoljno uveljavljajo ukrepe, ki jim prinašajo tudi gmotne koristi. Manj gozdarjev in okrepljena inšpekcijska služba, to je bil zaključek Kuharjevega razpravljanja.
Odbornik Lojze Žalik je razpravljal med drugim tudi o poslovanju območne investicijske banke. Navedel je konkreten primer: KZ v Lendavi je poslala tej banki elaborate za gradnjo novega skladišča, toda banka je pozneje zahtevala še dva izvoda, po dveh mesecih pa sporočila, da je za najetje kredita potrebna še poroštvena izjava OLO. čeprav je občinski LO že jamčil za predlagano vsoto. Zaradi takega preveč birokratskega poslovanja se je gradnja nujno potrebnega skladišča za kmetijske pridelke znatno zavlekla, čeprav bi lahko banka takoj sporočila, da sta potrebna še dva izvoda elaborata in poroštveno pismo okraja,
(Nadaljevanje na 7. strani)
V ljutomerski občini
73 kandidatov za kandidacijske
konference
V Ljutomeru je bila v soboto razširjena seja Občinskega odbora SZDL. Na sejo so bili povabljeni tudi predsedniki vaških odborov SZDL in sekretarji osnovnih organizacij ZKS, tako da je bilo na razširjeni seji navzočih 68 predstavnikov političnih organizacij občine.
Ker je v Ljutomeru sedež okrajne volilne komisije, za občine Ljutomer, Radgona, Beltinci in Videm, so seji prisostvovali tudi člani volilne komisije, ki so navzoče seznanili s tehničnimi nalogami v času priprav na volitve.
Organizacije SZDL bodo izvedle vse priprave za izvedbo prvih zborov volivcev na katerih bodo volili delegate za kandidacijsko konferenco tako za volitve kandidatov za zvezno kot za republiško LjudskQ
skupščino, oziroma zvezni kot republiški zbor. Sprejet je bil tudi sklep, da bodo zbore volivcev izvedli do 20. jan. 1958 na celotnem področju občine. V ljutomerski občini bomo izvolili na zborih volivcev 28 delegatov za kandidacijsko konferenco za zvezni zbor in 45 delegatov za kandidacijsko konferenco za republiški zbor. Organizacije SZDL bodo poskrbele, da bodo volivci za delegate izvolili najbolj delavne člane SZDL.
Na seji so govorili o pripravah za izvedbo zborov volivcev v gospodarskih organizacijah, tako I. proizvajalne skupine, ki zajema industrijo, trgovino, promet in obrt, kakor tudi II. proizvajalne skupine, ki zajema kmetijske gospodarske organizacije in KZ. Tudi na teh zborih volivcev bo treba izvoliti delegate za kandidacijsko konferenco. Tako bodo ua zborih volivcev izvolili 11 delegatov za kandidacijsko konferenco za zvezni zbor proizvajalcev in 12 za republiški zbor proizvajalcev v I. proizvajalni skupini. V II. proizvajalni skupini pa 9 delegatov za vsak zbor proizvajalcev.
Takoj za tem je bila tudi razširjena seja občinskega sindikalnega sveta Ljutomer. Tej seji so prisostvovali predsedniki sindikalnih organizacij iz vseh podjetij občine. Na se-
stanku so govorili o izvedbi zborov volivcev za izvolitev delegatov.
Končno so se na seji občinskega odbora SZDL sprožili nekateri predlogi o kandidatih ter so navzoči poudarili potrebo, da 6e za kandidate izberejo volivci člani SZDL, ki bodo sposobni opravljati poslanske naloge v prihodnji štiriletni mandatni dobi.
M. M.
Referat Svetozarja Vukmanoviča
O RAZVOJU KMETIJSTVA
V petek se je pričel v Beo-gr lu VII. plenum Zveznega odbora Socialistične zveze. Plenum je vodil predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Josip Broz-Tito.
Uvodni referat na plenumu je imel iov. Svetozar Vukina-novič. Govoril je o dosedanjih uspehih v socialistični izgradnji države ter o političnih pripra-
IZJAVA PO NASTOPU
Pri nedeljski oddaji »Pokaži kaj znaš« radia Ljubljana je nastopi! med drugimi tudi har-m monikaš MARJAN STIBERG iz Murske Sobote. Vsem, ki redno poslušalo to radijsko oddajo je znano, da je dobil tudi nagrado. S tem v zvezi smo zastavili tov. Marjanu nekaj vprašanj.
Zakaj si se odločil, da nastopiš?
»No, zakaj sem se odločil? Nekaj so me prigovarjali drugi, pa tudi sam sem se čutil sposobnega za tak nastop, ker sem večkrat poslušal oddajo »Pokaži kaj znaš«.
Kako sodiš o oceni, ali je bila realna?
Predvsem poslušalci so ocenili moje izvajanje zelo dobro. Seveda pa ne bi mogel trditi nasprotno o strokovni komisiji.
Kakšen vtis je naredila na tebe oddaja?
Moram reči. da sem odnesel s le javne oddaje lepo vtise. To pa zato, ker je nudil Radio Ljubljana vsakemu nastopajočemu vso pomoč pri izvajanju muzikalnih kakor tudi vokalnih programov posameznikov.
Si pripravljen še kdaj nastopiti?
»Zakaj pa ne —!« 
»No, seveda takrat,« sem dopolnil njegov odgovor, »ko bo prenašala to oddajo tudi televizija«.
vab na volitve v Zvezno in republiške ljudske skupščine.
Zaradi obširnosti referata objavljamo samo tisti del, ki govori o razvoju kmetijstva.
Zaostajanje kmetijske proizvodnje v povojnem obdobju, je rekel Svetozar Vukmanovič, ima globoke korenine v podedovani gospodarski sestavi in v tistih razvojnih težnjah, ki so se pojavljale v gospodarstvu naše dežele v zadnjih desetletjih. Naš povojni gospodarski razvoj, katerega temeljna linija je bila pospešena industrializacija dežele ter materialne baze za splošni gospodarski družbeni razvoj, je še bolj potisnil v ospredje in zaostril tiste neskladnosti med kmetijstvom in ostalimi gospodarskimi panogami, ki smo jih imeli v podedovani gospodarski sestavi kot latenten pojav. Ves naš razvoj r povojnem obdobju in napredek našega gospodarstva pa je hkrati pomenili, da smo ustvarili tudi tiste materialne pogoje, ki so nam omogočili, da smo začeli proti koncu minulega obdobja več investirati v razvoj kmetijske proizvodnje. Na drugi strani smo v tem razvoju ustvarili tudi druge splošne gospodarske pogoje, ki so nam omogočili hitrejši razvoj kmetijske proizvodnje. Proces industrializacije naše dežele nam je prinesel velike spremembe v sestavi prebivalstva; število prebivalcev, zaposlenih zunaj kmetijstva, je naraslo. Po vojni smo zaustavili proces kopičenja kmečkega prebivalstva in drobitve kmečke posesti. Naglo povečanje števila mestnega prebivalstva je v ogromni meri razširilo notranji trg za kmetijske pridelke. Na tako razširjenem trgu bo moč prodati kmetijske pridelke tudi, ko bo naša kmetijska proizvodnja močno narasla.
Takšni materialni in gospodarski pogoji so nam omogočili, da zadnja leta več investiramo v kmetijstvo. Leta 1952 smo investirali v kmetijstvo samo 14 milijard, leta 1953 že 24, lani pa kakih 40 milijard. Za letošnje leto smo predvideli 60 do 70 milijard, do leta 1961 pa bodo narasle investicije v kmetijstvu na kakih 100 milijard. Toda investicije v kmetijstvu še zmerom niso dosegle potrebne ravni. V kmetijstvu smo že dosegli lepe uspehe. Lani je imelo naše kmetijstvo 17.500 traktorjev. Tudi število ostahh kmetijskih strojev je znatno naraslo. Umetnih gnojil smo porabili v 1954. letu 250.000 ton, lani pa že milijon ton. Ustvarili smo pogoje, da preidemo od zaostale na sodobno kmetijsko proizvodnjo, in sicer mnogo hitreje, kakor se je to zgodilo r drugih deželah. V industrializa-eiij smo prehodili v minulih desetih letih pot, za katero bi potrebovale druge dežele več desetletij »normalnega« razvoja. Glede razvoja kmetijstva lahko zdaj posamezne etape časovno skrajšamo. V naših pogojih ni treba čakati na tisli dolgotrajni proces sprememb gospodarske in socialne sestave prebivalstva, ki je bil značilen za mnoge dežele na poti njihovega razvoja. Naš družbeni sistem nam omogoča, da skladno z našim gospodarskim potencialom in našim možnostim ustrezno osredotočimo sredstva iz družbene akumulacije in jih investiramo v izpolnitev važnega programa našega kmetijstva.
Morda ni pretirano reči, da so naši ljudje sprejeli skupščinsko resolucijo o razvoju kmetijstva kot malokateri dokument o vasi. Ta resolucija je odprla našemu kadru perspektivo in pozitivno vplivala na politično stanje na vasi. Pripomogla je, da je vloga kmetijskih zadrug v očeh naših kmetov narasla. Samo v letu 1956 je bilo nad 170.000 kmetov, ki so navezali z zadrugami razne oblike sodelovanja. 'Gospodarsko leto 1957-58 je prineslo nadaljnji napredek leb odnosov, pri čemer je čedalje večji poudarek na raznih oblikah kooperacije v proizvodnji med kmeti in zadrugami. Uspešen razvoj kmetijstva ne terja samo ustreznih materialnih sredstev, marveč tudi uveljavljenje določene gospodarske politike in usmerjanja na področju investicijske izgradnje in glede ustrezne politike cen, kredita, davkov, regresa itd. Zlasti važno je, da so investicijski skladi v zadrugah že letos narasli na dobrih 20 milijard. Čimprej bo treba vzpostaviti specializiran bančni aparat za kreditiranje kmetijstva, ki bo lahko zbral vsa kmetijstvu namenjena sredstva ter zagotovil njihov pravilni obtok in ekonomično izkoriščanje.
Pred volitvami ljudskih poslancev
KANDIDIRANJE
darstvu, družbenem življenju, delavskem in družbenem samoupravljanju — skratka Vuk-inanovičev referat na VII. plenumu Zveznega odbora SZDL nam je dal obilo gradiva. Ob takih razpravah se bodo volivci lažje odločali koga naj kandidirajo, kajti videli bodo probleme. ki jih imamo, videli bodo tudi naloge, ki jih bodo morah reševati skupno s svojim ljudskim poslancem. Vsi državljani se moramo tudi z resnostjo zavedati da imamo v socialistični demokraciji poleg velikih pravic tudi velike dolžnosti in vse to mora priti v teh dneh, prav zaprav vedno, do izraza.
(Konec sledi)
TOVARNA ČEVLJEV V TURNIŠČU
zen tega pa namerava podjetje Planika« prirediti tudi tečaj za kvalificirane in nekvalificirane delavce; težijo za tem, da bi za tečaj pridobili tudi nekaj žensk, kar jim menda ne bo težko, saj jih je v turniškem okolišu zagotovo precej, ki bi se rade zaposlile v bodoči tovarni. Čevlje bodo namreč pretežno izdelovali s stroji po tekočem traku, zato se bo ročno delo domala povsem umaknilo strojnemu.
Tumiške čevljarje bomo odslej vse manj srečavali na sejmih, saj za tavanje po svetu ne bodo imeli večjih potreb. Njihova tovarnica pa naj bi bila krepka spodbuda tudi drugim krajem v soseščini za postopno prcusmerjevanje že uveljavljene domače obrti k industrijskemu izdelovanju. Za sodelovanje pa bi seveda morali pridobiti ustrezna podjetja v Sloveniji, ki bi sledila zgledu kranjske »Planike«. Mar se izvozno podjetje »Dom« v Ljubljani ne bi moglo odločiti za gradnjo podobnega obrata nekje v središču okoliša, v katerem že leta in leta pletejo za to podjetje cekarje, torbice in druge priznane predmete. Ali pa filovski lončarji — ali ne bi mogli sčasoma prestopiti ozke meje primitivnega izdelovanja lončene posode?
Turnišče — znan kraj v Prekmurju, ne samo kot pomembno kmetijsko središče, marveč tudi po že kar udomačeni čevljarski obrti — bo že v prvi polovici letos dobilo manjši industrijski obrat — tovarno čevljev, ki bo za prebivalce tega okoliša velika pridobitev.
Graditi so pričeli proti koncu lanskega leta m ko bo poslopje dograjeno — če bo ostalo pri sedanjih vremenskih razmerah. se bo to zgodilo že marca — bodo lahko v čevljarski obrat sprejeli okrog 250 kvalificiranih in polkvalificiranih čevljarjev.
Tovarno čevljev v Turnišču »radi podjetje »Planika« iz Kranja, ki prodaja kakovostno obutev po vsej državi in jo tudi že Izvaža. Podjetje bo pri gradnji prispevalo levji delež, 5 milijonov dinarjev pa bo primaknila tudi lendavska občina, kar pa ni mmogo v primerjavi z vsemi vloženimi sredstvi.
Zastran strokovne delovne sile ne bo večjih težav, saj je v kraju okoli 60 čevljarskih mojstrov, ki so sedaj skromno -privatizirali« dn prodajali svoje izdelke na sejmih. V domačem obratu bodo lahko sedaj dobili stalno zaposlitev. Precej čevljarjev je tudi v soseščini. Ra-
izpremeujena določila o predlaganju kandidata po državljanih.
Celoten opisani postopek iz gleda* zelo kompliciran — ali njegov namen je. da se v predvolilnem času zaktivizirajo volivci, da v celoti zaživijo vse naše družbene organizacije, a prav posebej pa osnovne organizacije SŽDL. Organizacija SZDL mora dajati vsebino vsem sestankom volivcev in bo brez dvoma dovolj materiala za razpravo. Člani SZDL ne morejo dovoliti, da bi bili zbori volivcev le formalni — ampak na njih razpravljajmo o sprejetih perspektivnih planih gospodarskega razvoja, o našem gospo-
Za sklicevanje in sploh za same zbore volivcev proizvajalcev veljajo v glavnem ista načela kot za zbore volivcev vseh državljanov. Funkcijo predsednika občinskega ljudskega odbora ima glede sklicanja zbora predsednik delavskega sveta odnosno upravnega odbora kmetijske zadruge, kadar se sestanejo proizvajalci kmetijske skupine.
Proizvajalci tudi volijo delegate za kandidacijske konference in potem, ko kandidacijska konferenca konča s svojim delom, določijo kandidate kot je bilo to že rečeno za zvezni in republiški zbor.
V glavnem so osiala tudi ne-
Komercialni direktor TMP v M. Soboti, tov. J. Ori. sprejema ob prodaji 200. avtomobila pri »Avtomaterialu« v Mariboru spo-mmsko plaketo
KOMENTAR
SAHARSKA
NAFTA
Francoski tisk posveča zadnje dni posebno pozornost črpanju saharske nafte, ki je postala po sueškem sporu pomembna za ves zahodni svet. Vlada francoske republike je zadnje tedne reševala vrsto prošenj raznih ameriških in drugih družb, ki so zahtevale koncesije za črpanje nafte v sahari. Časopisje v Franciji je zadnje dni objavilo več gospodarskih komentarjev o pomenu nafte za francosko republiko, ki bi takoj naj postala tretja petrolejska velesila na svetu. V Phillipville na sredozemskem morju je končno le prispel prvi transport nafte z večdnevno zamudo, ker so alžirski uporniki zrušili progo in onemogočili prevoz nafte. To za Francijo ni pomenilo samo velike gospodarske škode, temveč tudi negodovanje pri zaveznikih, ki očitajo Francozom premalo sposobnosti za obvarovanje železniške proge pred napadi alžirskih upornikov. Kot ose kaže, pa kljub slavospevom francoskega tiska doslej še le niso načrpali večjih količin nafte. Gospodarski strokovnjaki so izračunali, da bi F ranči ja ob neoviranem prometu lahko načrpala le toliko nafte, da bi pokrila le odstotek svojih potreb. Francozi so progo zastražili ter poslali v boj svoje padalce, helikopterje in razne vrste orožja. Francoske oblasti so preprečile dostop do železniške proge in do ležišč nafte o bojazni, da bi tako le prodrla resnica O saharski nafti o mednarodno javnost. Prvi transport nafte je prispel na Sredozemsko morje zakamufliran med vagoni, ki so prevažali razno južno sadje. Za varnost prevoza nafte so Francozi storili vse ter pošiljali celo prazne cisterne, da bi tako zavedli alžirske nacionaliste. Zaradi takega načina pošiljanja saharske nafte pa nimajo Francozi nobenih izgledov. da bi pri proizvodnji nafte zmanjšali proizvodne stroške in postavili konkurenčne cene. Zavarovanje proge s četami pa zahteva nove finančne napore francoske vlade, ki je s svojim poslovanjem pripeljala francosko finančno in gospodarsko politiko v slepo ulico. Petrolej drugih tujih petrolejskih družb bo ostal še vedno cenejši ter bo vnete zagovornike kolonial-ne politike v Alžiru stalno opozarjal na nemogočo politiko. ki so jo razvili v tem predelu sveta. Francozi radi pozabljajo, da so naravna bogastva v Sahari last alžirskega ljudstva.
NOVE
POBUDE
Iz Sovjetske zveze prihajajo zadnje dni številne nove pobude za zmanjšanje mednarodne napetosti med obema blokoma in za miroljubno sodelovanje med Vzhodom in Zahodom. Tako so v Sovjetski zvezi sklenili, da bodo zmanjšali svoje oborožene sile za nadalnjih 300.000 vojakov ter umaknili del svoje vojske iz Madžarske in Vzhodne Nemčije. V svetu je močno odjeknila tudi izjava britanskega predsednika Mac Millana o nenapadalnem paktu s Sovjetsko zvezo. Še bolj pa je odjeknilo v svetu drugo Bulga-ninovo pismo predsednikom 19 zahodnih držav in vladam vseh članic OZN. Za sedanji mednarodni položaj so po mnenju predsednika Bulgani-na značilni; nadaljevanje hladne vojne, pospešeno tekmovanje o oboroževanju in neposredna grožnja za mir. Bulga-n in je predložil, naj bi v dveh ali treh mesecih na posebni konferenci vodilnih državnikov razpravljali o ureditvi teh vprašanj in ublažitvi mednarodne napetosti. Na konferenci bi naj govorili o neposredni opustitvi jedrskih poskusov za najmanj dve do tri leta. Obravnavali bi naj tudi poljski predlog o brezatomski coni. Bulganin je nadalje predlagal sklenitev nenapadalnega pakta med deželami Atlantskega in Varšavskega pakta. Prav tako bi naj po sovjetskem predlogu ustanovili kontrolne postaje na vseh železniških križiščih, velikih pristaniščih in na avtomobilskih cestah ter ustanovili 800 kilometrov široko cono, v kateri bi bilo dovoljeno fotografiranje iz zraka na obeh straneh črte,
Saš zunanjepolitični pregled
MADŽARSKE ŽELJE
Madžarska vlada je naročila svo-icmu diplomatskemu predstavniku v Menah, naj seznani grško vlado z željo Madžarske, da bi »prispevalo k utrditvi sodelovanja med balkan-skimi državami«. V sporočilu pravi,
da je hvale vredno dejstvo, do grška vlada doslej ni dovolila, da bi na grškem ozemlju zgradili baze za izstreljevanje balističnih projektilov. Madžarska vlada meni dalje, da je romunski predlog o sklicanju bal-
kanske konference »nadvse pozitiven«. Na koncu izraža prepričanje, da ne bodo opuščene vse možnosti, ki so podane za sodelovanje med balkanskimi državami.
Sodelovanju med Jugoslavijo in Madžarsko bodo koristili tudi razgovori na zasedanju Donavske komisije, ki se je začelo 16. januarja v Budimpešti. Na zasedanju razpravljajo o plovbi po Donavi o velikih delih za zavarovanje plovne poti, o režimu leda na Donavi in o priporočilih za veterinarsko in fitosanitarno nadzorstvo.
Primer Laosa v ZD
V Washingtonu se je mudil te dni predsednik laoške vlade Suvana Kuma ter razpravljal s predsednikom Eisenhowerjcm in zunanjim mi-nistro Dullesom o gospodarskih in obrambnih problemih. Ameriški funkcionarji so se vsekakor pogovorili s svojim gostom o ameriškem programu pomoči Laosu, ki je znašala doslej 40 milijonov dolarjev letno in o laoški armadi, ki šteje 25.000 mož. Laoški premier si je na razgovorih prizadeval, da bi razpršil bojazen ameriških predstavnikov, da bi njegova vlada prišla pod vpliv levičarskih sil.
VOLILNE PRIPRAVE NA POLJSKEM
Drugega februarja bodo na Poljskem izvolili nove ljudske odbore, ki bodo morali najprej izdelati perspektivne programe razvoja okrajev n vojvodstev v letih 1959-1965. Predvolilna kampanja je ena največjih n najpomembnejših v državi po anskih parlamentarnih volitvah prav zato, ker določa pred dnevi sprejeti zakon bistveno razširitev pristojnosti ljudskih odborov.
Te dni so na Poljskem izšle tri publikacije o sodobnem razvoju
Jugoslavije. Založniško podjetje »Knjiga in znanje« je izdalo knjigo »Socialistična Jugoslavija« znanega poljskega gospodarstvenika prof. dr. Česlavn Bobrowskega. Za knjigo je bilo izredno zanimanje ter so v ne-kaj dneh razprodali prvo izdajo knjige 3000 izvodov. V založbi poljske sindikalne knjižnice pa sta izšli brošuri »Delavsko samoupravljanje v Jugoslaviji« in »Sindikati v Jugoslaviji«.
NOV NAČRT ZA CIPER
ki loči vojaške skupine ene in druge strani. Tako bi dosegli medsebojno kontrolo in preprečili nenadni napad. Taka konferenca bi naj bila o Ženevi ob sodelovanju držav Atlantskega in Varšavskega pakta ter nekaterih drugih držav kot na primeri Indije, Jugoslavije, Egipta, Švedske, Avstrije in Afganistana. To je sovjetski predlog, o katerem
bi vsekakor kazalo razmišljati in trezno oceniti nove pobude za preprečitev vojne. Konferenca o Ženevi bi imela še vrsto drugih nalog kot na primer reševanje problemov razširitve mednarodnih trgovinskih stikov, ukrepanje proti vojni propagandi o nekaterih deželih in končno tudi problem sprejema Kitajske o OZN.
Nekateri britanski časopisi so objavil poročila, da je britanska vlada odobrila načrt novega ciprskega guvernerja Hugha Foota za rešitev ciprskega vprašanja. Ta projekt bi naj omogočil začetek razgovorov z nadškofom Makariosom ter ga bodo uradno objavili šele po diplomatskih pripravah v Atenah in Ankari. Po Footovem predlogu bi naj dali Cipru mnogo širšo avtonomijo ter za notranjo varnost ne bi skrbeli samo Britanci. Po desetih letih pa bi dobili Ciprčani pravico do samoodločbe in bi lahko optirali za Grčijo ali Turčijo. To bi seveda privedlo do delitve otoka, če bi obe etični
skupini to želeli. V pogajanjih bi veljal nadškof Makarios za polnopravnega zastopnika ciprske grške skupnosti. Mimo tega pa bi Velika Britanijt zahtevala pred pogajanji, naj Makarios obsodi nasilje. Ta načrt Ciprčanov tudi ne bo preveč razveselil, suj bi morali čakati na pravico do samoodločbe polnih deset let, ki bi jih Britanci izkoristili le za uveljavitev svoje moči
Mednarodno gospodarstvo
Britanska pomoč Malti. Malta je umaknila svojo grožnjo, da bo izstopila iz Britanske skupnosti nabodov: Predsednik Malte Mintoff je- izjavil, da je britanska, vlada obljubila 25 milijonov funtov šterlingob za gospodarski razvoj Malte.
Izvoz kave. Lotos bo Indija izvozila 8000 ton kave. Lani je bilo na
mednarodnem tržišču skupno 26.000 ton kave.
Francija išče denar. Francoska finančna delegacija pod vodstvom finančnega ministra Jeana Monneta se je v Washingtonu pogajala o dolar skem posojilu. Z zastopniki monetarnega sklada sc je delegacija pogajala za posojilo 132 milijonov, dolar-
jev, z mednarodno uvozno-izvozno banko pa za kredit 180 milijonov dolarjev.
Posojila Mednarodne banke. Mednarodna banka bo odobrila posojilo v višini 75 milijonov dolarjev Italiji za industrializacijo Juga. Avstriji bodo odobrili posojilo v višini 10 milijonov dolarjev za rekonstrukcijo tovarn v bivši sovjetski coni.
Kanadsko-britanski razgovori. Trgovinska delegacija Kanade, ki se je nekaj tednov mudila v Veliki Britaniji, je zaključila svoje delo z vtisom, da obstojajo možnosti za povečanje medsebojne zamenjave. Ugotovili so, da bo treba še precej čaša, da bi se sedanji izvoz Britanije v Kanado povečal za 15. odstotkov in tako zmanjšala odvisnost Kanade od uvoza iz ZDA.
Na tujih sejmih. Podjetje »Jugo-elektro« bo letos razstavljalo vzorce domačih izdelkov na sejmih v Damasku, Poznanju, Leipzigu, Frankfurtu, Solunu, Smirni in Casablanci. Isto podjetje ustanavlja tudi konsignacijska skladišča v Grčiji, Indiji in Egiptu.
RAABOVO POTOVANJE
Avstrijski kancler inž. Raab namerava kmalu odpotovati na razgovore v Moskvo. Avstrijska delegacija si bo prizadevala, da bi še bolj znižala oškodnino za bivše nemško premoženje, ki jo Avstrija plačuje Sovjetski zvezi. To premoženje je pripadalo Sovjetski zvezi kot vojna odškodnina in je bilo izročeno Avstriji jeseni 1955 ob umika sovjetskih okupacijskih čet. Avstrija mora v desetih letih dobaviti Sovjetski
zvezi industrijskega blaga za 150 milijonov dolarjev, vsako izmed teh let pa po milijon nafte na leto. Pričakujejo, da bodo načelno razpravljali tudi o avstrijskem premoženju na sovjetskem ozemlja, vštevši premoženje v nekdanji Besarabiji in zahodnem delu Ukrajine. Nerešeno je tudi vprašanje poravnave stroškov za povojno repatriacijo avstrijskih ujetnikov iz Sovjetske zveze.
HLADNA VOJNA; "Vraga, ta ogenj moram vendar pogasiti in ne razpihati".
Iz vseh
Letalo je strmoglavilo. V Norfolku je strmoglavilo letalo britanske mornarice, v katerem je bilo 12 članov posadke. Osem mož se je rešilo s skokom iz letala, medtem ko za usodo ostalih še ne vedo.
Nesreče v Italiji. V Italiji so uradno' sporočili, da se je lani pri prometni nesrečah smrtno ponesrečilo 8000 ljudi, okrog 150.000 ljudi pa je bilo poškodovanih.
Norvežani in rakete. Norveški general Lindek-Larsen je izjavil, da bo do letošnje jeseni sestavljena enota norveške vojske, ki bo opremljena z ameriškimi raketami "Honest John". Ta enota bo mobilna in bo imela svoj sedež na skrajnem se-
veru Norveške pri Tromsee.
Incident. Južnokorejska policija je zaplenila dve japonski ribiški ladji v vodah med Japonsko in Korejo, 50 milj severno od otoka Gota. To je prvi incident, odkar so se predstavniki Južne KoTeje in Japonske v decembru sporazumeli o prvih ukrepih za poravnavo povojnih nesporazumov.
Albanija bo vrnila ameriško letalo. Agencija Reuter je sporočila, da bo albanska vlada vrnila ameriško reaktivno letalo, ki je prisilno pristalo na albanskem ozemlju. Prav tako bodo dovolili prošt odhod ameriškemu pilotu.
Zopet boji v Omanu. Urad omanskega sultanata v Kairu je
sporočil, da so bili zadnje dni v planinskih področjih Omana med britanskimi enotami in omanskimi nacionalisti. V bojih je padlo osem britanskih vojakov in trije domačimi. Poročilo navaja, da je 28 najemnih vojakov iz britanske armade prestopilo k omanskim nacionalistom.
Velik požar. Tristo ljudi že več dni gasi požar, ki je izbruhnil v bližini Melbourna. Požar je zajel okrog 4000 ha planinskega področja.
Japonska delegacija v Moskvi V Moskvo je prispela japonska delegacija, ki se bo s sovjetskimi predstavniki menila o sklenitvi sporazuma o ribarjenju med obema državama.
ZDA IN EGIPT
Predsednik egiptovske republike Naser je izjavil, da je egiptovska vlada pripravljena izboljšati odnose z ZDA, če bi zunanji minister Dulles dal pobudo. Po besedah egiptovskega državnika so ZDA vedno hotele gospodovati nad Egiptom z vojaško ali finančno pomočjo. Če Američani ne bodo opustili take politike in ne bodo spoštovali egiptovske neodvisnosti, se ne bodo mogli izboljšati
odnosi med ZDA in Egiptom, je poudaril Naser. Govoreč o egiptovsko-sovjetskih odnosih je dejal, da Sovjetska zveza daje Egiptu pomoč brez pogojev. Medtem ko ta država pomaga Egiptu izvajati petletni plan gospodarskega razvoja, so ZDA odklonile Egiptu prodajo žita in prepustile Egipčane lakoti — je zaklja-čil svoja izvajanja egiptovski premier.
Središče Katra
Smrt romunskega državnika
V Romuniji je umrl predsednik prezidija narodne skupščine dr. Petru Groza, ki je postal leta 1945 predsednik prve ljudske demokratične vlade Romunije. Pokopali so ga na vojaškem pokopališču Genčea z najvišjimi vojaškimi častmi. Pogreba so se udeležili predstavniki romunske vlade in Partije, diplo-
matski zbor, generali in Številne delegacije iz raznih drugih držav. Jugoslovanska delegacija je položila tudi venec predsednika Tita. Ob odprtem grobu so govorniki poudarili -casluge pokojnika za uresničitev pravic delavskega razreda in zgraditev socializma v Romuniji.
ZADNJA NEST
SODIŠČE V ORMOŽU
Odbor zn organizacijo oblasti in upravo republiškega zbora Ljud- _ ske skupščine LRS je sprejel predlog zakona o znanstvenih zavodih, predlog zakona o republiškem proračunu, predlog odloka o spremembah odloka o slovenskem narodnem gledališču in predlog odloka o ustanovitvi okrajnega sodišča v Ormoža.
Glede parvasodne uprave je predstavnik državnega tajništva za pravosodno upravo dr. Tominšek omenil nekatera vprašanja v zvezi z negospodarskimi investicijami. Omenil je poslopje sodišča v Novem mestu in govoril o težavnih razmerah, v katerih poslujeta okrožno in okrajno sodišče v Celju zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov. Opozoril je tudi na potrebo po ustanovitvi okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki ga ni moč ustanoviti zaradi pomanjkanja prostorov in stanovanj.
Obrazložil je tudi predlog od-
loka o ustanovitvi okrajnega sodišča v Ormožu za občine Ormož in Središče. Dejal je, da je bilo sodišče v Ormožu predvideno že leta 1955, vendar ga tudi tukaj ni bilo moč ustanoviti ker ni bilo za to ustreznih stanovanj in sodnega poslopja. Zdaj je zgrajeno poslopje in tudi stanovanja za sodno osebje bodo v kratkem gotova. Sodišče v Ormožu bo razbremenilo sodišče v Ptuju in Mariboru. Občinski ljudski odbor v Ormožu je ustanovitev sodišča podprl s tem, da je prispeval za ustanovitev denarna sredstva. Odbor je ta predlog soglasno sprejel.
POMURSKI VESTNIK, 16. jan. 1958
2
V SODOBNI STRATEGIJI, KO VOJAŠKI STROKOVNJAKI RAČUNAJO TUDI NA MODERNE RAKETNE IZSTRELKE, RAZDALJE MED POSAMEZNIMI KONTINENTI NISO VEČ NOBEN PROBLEM.
V MURSKOSOBOŠKEM OKRAJU
PRVI PREDLOGI za KANDIDATE
V murskosoboškem okraju so predvolilne priprave že v polnem teku. V nekaterih občinah so že začeli s prvimi zbori volivcev, na katerih volijo delegate za kandidacijske konference. Okrajno politično vodstvo predvideva, da bodo ti prvi zbori volivcev izpeljani v vsem okraju najkasneje do 25. januarja.
Kljub temu, da so prvi zbori volivcev namenjeni izvolitvi delegatov za kandidacijske konference, se volivci zanimajo tudi za številna druga vprašanja, kot je na primer ločitev trgovin od KZ ter obvezno socialno zavarovanje kmečkega prebivalstva, (ločim se bodo o možnostih izpolnjevanja petletnega perspektivnega plana razvoja našega gospodarstva pogovorili na poznejših zborih volivcev.
Prav tako se volivci že na teh prvih zborih volivcev želijo podrobno seznaniti s tem, koliko poslancev bodo volili v Zvezno in koliko v Republiško ljudsko skupščino in kako je temu ustrezno razdeljen administrativni okraj na volilne okraje. Pri obravnavanju tega vprašanja pa marsikje pride do tega, volivci že na teh zborih izražajo kandidate, ki naj bi jih izvoljeni delegati predlagali na kandidacijskih konferencah posameznih volilnih okrajev. Tako je v volilnem oh raju levega brega Mure že dokaj močno izklesano enotno stališče z željo, da bi tu naj kandidiral v zvezni zbor dr. Anton Vratuša, dočim bi v volilnem okraju desnega brega Mure, kamor je priključena tudi občina Beltinci, naj kandidiral dosedanji zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft. V največjem podjetju murskosoboškega okraja »Proizvodnja nafte« se potegujejo za to, da bi naj v zvezni zbor proizvajalcev industrijske skupine kandidiral ing. Miran Mejak. Te težnje »naf-tašov« so močno podprte z enako željo občinskih političnih
PRED PREŠERNOVIM TEDNOM
Svet za prosveto in kulturo pri obč. LO Murska Sobota je na svoji seji dne 8. januarja letos razpravljal med drugim tudi o pripravah za Prešernov teden. Po daljši razpravi je sklenil, da bi program obsegal koncert »Svobode«, gostovanje SNG iz Maribora z Nušičevo komedijo »Tuje dete« in koncert solistov mariborske Opere. Ansambel SNG iz Maribora bi s »Tujim detetom« gostoval razen v Murski Soboti še v Ljutomeru, Radgoni in Lendavi.
Kolektiv »Pomurskega tiska« je na pobudo sveta sklenil, da bo v okviru teh proslav v dneh od 10. do 20. februarja letos dal v vseh svojih knjigarnah pri nakupu knjig desetodstotni popust.
Alojz Slavič umrl
V ponedeljek — 13. jan. letos je umrl v Banovcih pri Ljutomeru požrtvovalni konjski športnik na Murskem polju, Alojz Slavič.
Kot kmečki sin znane Slavičeve rodbine je študiral hum. gimnazijo v Mariboru in tam dokončal 5 razredov. Nato se je posvetil kmetijstvu. 2e kot mladenič je vzljubil ljutomerskega kasača, treniral konje za konjske dirke, katerih se je udeleževal na Cvenu, v Ljutomeru, Radgoni, Lenartu, Mariboru, Ljubljani, na Bledu, v Krškem, Št. Jerneju na Dol., Zagrebu, Beogradu, Novem Sadu, v Gradcu in na Dunaju. Povsod je dobil s svojimi konji prve ali druge nagrade. Dobil je razna častna darila. Dvakrat pa je bil celo prvak v državnem derbyju. Petdeset let se je z vso ljubeznijo in skrbjo ukvarjal s konjskimi dirkami. Bil je dolga leta podpredsednik konjeniškega kluba v Ljutomeru, pisec strokovnih člankov in odličen trener svojih in drugih konjev ter prijazen svetovalec ostalim dirkačem in ko-njerejcem. Pred leti je bil počaščen kot častni član konjeniškega kluba. Toda ni se ukvarjal samo s konjerejo, marveč je bil tudi napreden mu-ropoljski kmetovalec. Ukvarjal se je tudi z vzrejo štajerske kokoši, ki jih je razširjal po vsej Sloveniji.
Lani je slavil Alojz Slavič 70-let-nico še prav šegav in dobre volje. Poznali so ga vsi konjerejci in dirkalni športniki po vsej Sloveniji.
Z njegovo smrtjo je nastala velika vrzel med športnimi-dirkači, zato ga bomo vsi ljubitelji konjskega športa ohranili v častnem in trajnem spominu.	V. P.
aktivov v Murski Soboti, Gornji Radgoni in Ljutomeru.
Tudi za republiški zbor so že v nekaterih volilnih okrajih zavzeli določena stališča. Tako se v murskosoboški občini zavzemajo za ponovno izvolitev dosedanjih poslancev tov. Žiga Kimovca in Borisa Kocjančiča. V volilnem okraju Cankova — Grad želijo za poslanca predsednika OLO Rudija Čačinoviča. Tudi v volilnem okraju Gornja Radgona so že izrazili željo naj bi kandidirala sekretarka ObK ZKS Marija Levar, v volilnem okraju Petrovci-Ša-lovci pa želijo svojo domačinko Sido Podlesek.
Že iz teh nekaj predlogov se vidi, da se volivci v polni meri zavedajo, kako velikega pomena je za naš nadaljnji socialistični razvoj pravilen sestav zvezne in republiške Ljudske skupščine. Zato okrajno politično vodstvo opravičeno pričakuje, da bodo politični aktivisti tudi v ostalih volilnih okrajih znali skupaj z volivci izbirati za kandidate najboljše in stvari socializma najbolj predane ljudi. To razumevanje naših volivcev se opira na velike uspehe dosedanjih Ljudskih skupščin, ki sta v svoji štiriletni mandatni dobi sprejeli vrsto pomembnih zakonov, preko katerih smo lahko usmerjali na-dalnjo izgradnjo našega družbenega sistema, posebno še na področju vedno večjega uveljavljanja naših komun in družbenega upravljanja v mnogih popriščih našega življenja. Naši volivci se v polni meri zavedajo, da tudi nove Ljudske skupščine čakajo velike naloge, ki jih bo od njih terjal naš na-
dalnji socialistični razvoj.
Prav tej visoki zavesti in politični zrelosti naših volivcev lahko pripišemo dosedanje uspehe in veliko razumevanje pri
pravilni izbiri predlogov za kandidate, ki jili bomo izvolili v zvezno in republiško LjudsKO skupščino.
Seja OLO Murska Sobota
Bolj smotrno investiranje...
(Nadaljevanje s 1. strani)
Odbornik Koloman Korpič se je dotaknil gradbeništva. V njegovi občini nameravajo graditi več gasilskih domov. Načrte za te domove lahko dobijo brezplačno od Okrajne gasilske zveze, toda pristojni činitelji na okraju vztrajajo na tem, da so načrtovani domovi preveč tipizirani in zategadelj ne odgovarjajo. Pri vsem tem se vsiljuje misel, da je pač slabo tisto, kar ne projektira območni biro, čeprav bi gasilska društva kot graditelji le težko zmogla stroške za načrte, ki bi jih izdelal ta biro, navsezadnje pa tudi brezplačni načrti niso takšni, da jih ne bi bilo moči uveljavljati v naših razmerah. Disku-tant se je zavzel za to, da je treba s tako prakso prenehati, kar je potrdila tudi poznejša razprava.
Na skupni seji sta oba zbora odpravila nesoglasje, ki je nastalo na ločenih sejah (v okrajnem zboru so začasno zavrnili prošnje občin in gospodarskih organizacij za kredite in dotacije iz sklada, ki je nastal z likvidacijo kmetijskih obdelovalnih zadrug, z motivacijo, da naj okrajna zadružna zveza poprej poda poročilo o zbranih
sredstvih v tem skladu in odkod so ta sredstva prišla, da bi jih lahko pozneje smotrno razdelili, predvsem za dograditev zadružnih domov, skladišč io drugih objektov, v zboru proizvajalcev pa so zaprošene kredite dodelili), tako, da je v bistvu obveljal sklep okrajnega zbora.
V razpravi o prenosu nekaterih pristojnosti na občinske ljudske odbore so navzoči odborniki sklenili, da naj inšpekcijsko službo povsem uveljavijo štiri večje občine (M. Sobota, Ljutomer, G. Radgona in Lendava), medtem ko je potrebno inšpekcijsko službo v manjših občinah urediti s honorarnimi zaposlitvami inšpektorjev, medsebojnim povezovanjem manjših občin in s pomočjo večjih vrstnic. Za ureditev tega vprašanja je bila na seji imenovana posebna komisija.
Na seji so tudi razrešili dosedanjega šefa okrajne gozdne uprave in imenovali drugega, za direktorja soboške popolne gimnazije imenovali prof. Janka Liško, imenovali upravnika soboške Študijske knjižnice in organe družbenega upravljanja pri soboškem Pokrajinskem muzeju, Študijski knjižnici in Gospodinjskem centru.
ŽREBANJE 
NOVOLETNE KRIŽANKE
Do 10. januarja smo prejeli skup-no 256 križank. Od teh je bilo pravilno rešenih 155, nepravilno pa 101. Največ reševalcev križanke se je zmolilo pri besedi "flit" (21. navpično: predvojno sredstvo za uničevanje
mrčesa).
Posebna komisija, ki so jo sestavljali: Boža Halmoš, Mila Leskovšek in Jože Makovec, je pregledala vse poslane križanke.
Žrebanje je bilo v soboto 11. januarja ob 10. nri v prostorih uredništva »Pomurskega vestnika«. Pri žrebanja so bili prisotni: Ira Halmoš, ki je izvlekla iz bobenčka posamezne številke, Lojze Trstenjak, Jože Makovec, Mila Leskovšek, Rada Kolar, Slavko Klinar in Boža Halmoš.
Nagrajeni so bili naslednji:
1. nngrado — 1000 dinarjev je dobil VLADO POGAČNIK iz Gornje Radgone; dve 2. nagradi po 500 dinarjev sta dobili Rada Kolar, Mor-
ska Sobota in Tončka Horvat, Lepo-glava. Štiri tretje nagrade po 250 dinarjev so dobili: Franc Sečko, Murski Črnci 4, p. Tišina; Jože Pucko, Bogojina; Jože Kuplen, Morska Sobota in Viljem Horvat, Fokovci I,
p. Fokovci. Četrto nagrado — lepo knjigo — je dobilo naslednjih 40 izžrebancev: Andrej Grnm, Mursko Sobota; Helena Bratina, Morska Sobota, Kocljeva ul.; Anica Kišfalvi, Rogaševci; Jože Bednar, Murska Soboto; Drago Grlec, Murska Sobota; Viktor Tkalec, Lipa 10; Marija Lončar, Beltinci; Gordana Vlahovič, ESš, Murska Sobota; Janez Glažar, Murska Sobota, Vrtna 3; Rndolf MU-felner, Veržej 104; Štefan Horvat, Ivnnocijevn, Murska Sobota; Jože Horvat, Lepoglava; Peter Janc, Ljutomer; Matilda šticl, Beltinci; Anica Vrbnjak, Dolnji Slaveči; Dragica Ciglar, Ljubljana, Stadionska 3; Terezi-ka Pustišek, Gornja Bistrica; Janko Petovar, V. P. 2148/a-3, Požarevac; Jakob Kralj, Vučja vas 40; Majda Benko, Gornja Radgona; Erika Aj-lec, Videm ob Ščavnici; Vera Rndolf, Kamenščak; Ciril Kutnjak. Razkritje; Jože Sagadin, Murska Sobota; Karel Osojnik, Radgona; Vladimir Maučec, Ljutomer, Terezija Ivanuša, Ljutomer; Rudi Drolc, Šalovci; Marjanca Sreš, Ljubljana; Otilija Žalik, Velika Polana: Aleksander Kelemen, Križevci v Prekmurju; Gizela Belna, Gradišče; Marjana Flisar, Dolnji Slaveči; Emil Ranca Morska Sobota; Adam Hravik, Pančevo, Lava Tolstoja 46; Viljem Leskovšek, Morska Sobota; Borat Kosi, Bačkovci; Ludvik Koltaj, Rogaševci; Irena Gjura, Srednja Bistrica in Katica Novak, Murska Sobota.
Nagrajenci iz Murske Sobote naj dvignejo nagrade v uredništvu »Pomurskega vestnika, Štefana Kovača ulica 16. ostalim nagrajencem pa bomo poslali nagrade po pošti.
Obrobna notica:
»Veseli večer«
v Murski Soboti
Nočem biti kritik, ker se baje s tem ljudem najbolj zameriš. Bom pa zapisal nekaj svojih vtisov s tega večera.
Zamisel »veselih večerov« ni slaba, saj prirejajo podobne »večere« tudi v manjših krajih, Torej zamisel je dobra (s tem se strinjajo najbrž tudi osi ostali, ki so bili na tej prireditvi. Torej program. Ta mi ni najbolj ugajal, morda je bil premalo vesel in duhovit. No, če že sam program ni bil dovolj vesel, bi moral to nadoknaditi konferansie. Kar zadeva ^Prekmurske fantet pa tole. Če so si že nadeli tako ime, zakaj pa so »žingali« samo Aosenikooe skladbe itd. Zakaj ne bi zaigrali nekaj domačega, namreč pomurskega (prosim, da me kdo ne bi napačno razumel!), kar bi gotovo dalo večeru bolj prijeten in domač izraz.
Ob koncu še predlog. Zakaj ne bi poskušali tudi pri nas uvesti nekaj podobnega kot je radijska jaona oddaja »Pokaži kaj znaš«. Mogoče bi lahko pritegnili k temu naša podjetja? Tudi ljudje bi kaj takega zelo hvaležno sprejeli. Prepričan sem, da bi morali take prireditve ponavljati, razen tega pa bi taka oddaja marsikomu omogočila tudi nastop o radijski oddaji.
Sergej
OD IZLOŽBE DO IZLOZBE
TOKRAT OBJAVLJAMO POD TEM NASLOVOM PRISPEVEK, KI GOVORI O POMANJKANJU GRADBENEGA MATERIALA V NAŠIH TRGOVINAH. PO MNENJU PISCA TEGA POMANJKANJA NISO KRIVE TRGOVINE TEMVEČ TRZNE RAZMERE IN SPLOSNO POMANJKANJE TEGA MATERIALA.
KAKOR VIDITE IZ OBJAVLJENIH ČLANKOV POD NASLOVOM »OD IZLOZBE DO IZLOZBE«, SMO UVRSTILI POD TA NASLOV TUDI KOMENTAR »NELOJALNA« KONKURENCA. KI NE GOVORI O POMANJKANJU MATERIALA MARVEČ O SE BOLJ KOČLJIVI ZADEVI — O CENAH.
Izmed mnogih, ki so verjetno z zanimanjem prebrali sestavek o poslovanju današnjih trgovin pri nas, sem bil tudi jaz. Res mnogo novega in zanimivega smo lahko povzeli iz njega: slab asortiment v naših trgovinah, pomanjkanje boljšega blag v soboških trgovinah, zakaj ni v Soboti trgovine, ki bi prodajala izključno le boljše blago, da so naše manufakture slabo založene z izdelki bombažne in volnene trikotaže, tid., itd.
Vse lepo in prav, da seznanim široki krog potrošnikov o najbolj perečih vprašanjih naših trgovin z železnico, ki so bile v preteklem 'letu res slabo založene z gradbenim materialom, se pravi predvsem z cementom in betonskim železom. Iz sestavka v prejšnji številki Pomurskega vestnika sklepam, da marsikomu ni jasno, kaj je pravzaprav vzrok slabi založe-v naših železninah.
Seveda so glavni krivci pomanjkanja v železninah po sodbi velike večine soboški »Že-lezninarji«, ki bi morali pač »bolj« skrbeti za potrošnike, se pravi za njihove potrebe. Malokdo pa pomisli, da je želez-ninam v Soboti gradbeni material eden od glavnih prodajnih artiklov in da je torej njim prvenstveni interes, da so s tem važnim artiklom tudi po-voljrno založeni. Po domače po-vedamo, naši železninarji se dobro zavedajo da prinese mali »kšeft« tudi malo denarja.
Zdaj pa da konkretiziram nosti z gradbenim materialom primer cementa. Ob koncu leta sklenejo trgovine pogodbe s tovarnami cementa — v Sloveniji v glavnem s trboveljsko cementarno. Cementarna naj bi dobavljala vsak mesec določeno število vagonov cementa. Torej pogodbe so sklenjene. Pridejo zimski meseci, cement dobavlja tovarna redno, saj je bila po-godba sklenjena. Seveda, to so za velike gradnje mrtvi meseci in zato ima tovarna cementa kar preveč na zalogi. Januarja in februarja še nekako gre, potem pa tovarna kar na lepem sporoči, da ni trenutno vagonov na razpolago in da je dobava zatorej tudi nemogoča. Ker pa po izjavah iz tovarne — vagonov v glavnem čez vse leto primanjkuje, zato tudi v glavnih poletnih mesecih in vse leto cementa ni. Zgodilo pa se je, da je imelo neko podjetje
iz Murske Sobote priložnostno vožnjo in so se ustavili v Trbovljah. Čudno, prečudno cementa ni bilo. Pri tem pa tudi vse reklamacije, prošnje niso pomagale. Podobno je s cementarno v Anhovem. Zaključek: če bo šlo tako naprej bo cementa tudi letos primanjkovalo, za kar so že zdaj močni izgledi.
Pa betonsko železo? Prvo vprašanje naših železninarjev ko pride trgovski potnik v trgovino je: »Betonsko železo, a ga imate kaj?«
Trenutno nič, pač pa so izgledi za prihodnji mesec. In tako se »Kolo sreče naokreče« iz meseca v mesec. Tudi upanje železninarja«, da bo drugi mesec boljše, se prenaša iz meseca na mesec, železa pa le ni.
Doslej ni bilo nič boljše s pocinkano pločevino, čeprav trenutno ni pomanjkanja. Pa emaljirana posoda? Tu je položaj še hujši. Nedvomno, da je kapaciteta le dveh tovarn emajlirane posode v Jugoslaviji mnogo premajhna, da bi zalagala potrošnike cele države z zadostnimi količinami posode.
Zadnje čase se je tudi precej govorilo o podražitvi štedilnikov znamke »Tobi«. Do sedaj je bila tovarniška cena štedilniku 18.000, nenadoma pa je skočila kar na 23.900 dinarjev, čeprav o kaki boljši kakovosti sploh ne moremo govoriti. Navedel pa bi lahko še mnogo primerov.
Vzroka za pomanjkanje gradbenega materiala in druge železnine pa ne moremo iskati torej pri naših trgovinah z železnino, pač pa jih moramo iskati v naši industriji.
B. R.
OBVEŠČAMO
vsa podjetja, da sprejemamo naročila za obrazce za zaključne račune 1957. Ker so tik pred izidom, pohitite z naročili. Naročila sprejemajo: »DOBRA KNJIGA« M. Sobota, knjigarna in papirnica »VESNA« Lendava, knjigarna in papirnica Ljutomer, knjigarna in papirnica G. Radgona.
0-38
NAŠ KOMENTAR
"NELOJALNA" KONKURENCA
Na Okrajni obrtni zbornici o M. Soboti sicer poudarjajo-da so imeli dober namen, ko so Ti. decembra lani pod šteo. 78/1 izdali okrožnico z naoo-dili osem krojaškim in šiviljskim delavnicam o okraju. Vzlic skliceoanju na dobronamernost pa so v tej okrožnici zelo nerodno formulirane trditve, ki niso v skladu z našo politiko cen, zato so za potrošnika nesprejemljive in so vzbudile upravičeno ogorčenje o javnosti in neugodne komentarje na račun delovanja obrtne zbornice kot družbenega organa.
Če predpostavljamo — in tako bi tudi moralo biti! — da je zbornica organ družbenega upravljanja in da je kot taka dolžna na določenem področju zagovarjati in tudi dosledno uveljavljati socialistična načela o praksi, potem je utemeljevanje cen, ki ga zasledimo v okrožnici, nasprotje, ki bolj meji na cehovsko zaprtost in stanovsko solidarnost. kot pa na resnične potrebe po takem »predpisovanju«, čeprav sicer ni nikjer zapisano, da so predlagane cene tudi obvezne.
Ko je strokovna sekcija tekstilcev pri okrajni obrtni zbornici sestavljala norme in »realen« cenik za krojaške in šiviljske storitve, je pri obravnavanju te problematike tipo= števni a »vladajoči» zakon ponudbe in povpraševanja, ki ne dovoljuje nobenega diktiranja cen. toda o predzadnjem in zadnjem odstavku okrožnice je dobesedno zapisano: »Radi tega predlagamo, da vsi krojaški in šiviljski okbrtni obrati na priloženem seznamu ugotovljene izdelavne norme in cene storitev več ali manj osvojijo, ker le na ta način je nekako zagotovljena rentabi-liteta njihovega poslovanja. Kdor tega ne bo upošteval, je nujno, da pride do likvidacije. — Pripominjamo, da bo Obrtna zbornica o oseh primerih zagovarjala le te norme in realno ugotovljene cene. Zato opozarjamo vse vodje krojaških in šiviljskih delavnic, da nad to realno in ekonomsko upravičeno ceno ne zaračunavajo svojih storitev, medtem ko zaračunavanje storitev pod to ceno, pa znači ustvarjati nelojalno konkurenco drugemu, sebe pa pripravljati v likvidacijo.«
Čeprav ne trdimo, da so predlagane cene za posamezne storitve močno pretirane, kar še zlasti velja za naša mesta, manj pa za podeželje, kjer se
tudi krojači in šivilje s svojimi cenami bolj prilagojujejo plačilni zmožnosti prebivalstva, pa je tako predlaganje cen o svojem bistvu vendarle negiranje zakona ponudbe in povpraševanja, saj okaluplja cene o določeno povprečje in ne dopušča njihovega vibriranja o skladu s tem zakonom. Pretiran je tudi strah pred likvidacijami, saj tudi pri nas menda ni obrtnika, ki bi opravljal svoje storitve z izgubo, čeprav je položaj na podeželju res drugačen kot o mestnih središčih (namreč o tem smislu, da so obrtniške storitve precej cenejše na podeželju, kar je navsezadnje tudi pogojeno z zakonom o ponudbi in povpraševanju). Predlagati iz nekega središča kalkulacije in na osnovi njih cene določenim storitvam, je zategadelj nesmisel, ki ga demantira samo življenje. Povsem nesprejemljiv za potrošnike pa je termin »nelojalne' konkurenca«, ki bije zgolj na eno plat zvona (samo ne biti cenejši, da ne boš s tem škodoval svojemu stanovskemu tovarišu in navsezadnje sam sebe požrl) in potiska koristi potrošnika povsem v ozadje, čeprav bi moralo biti prizadevanje usmerjeno povsem drugam: da bi bilo še več take »nelojalne konkurence« in da bi bile storitve cenejše, ne da bi zaradi tega bilo treba zapreti kako obrtniško delavnico, kar je konec koncev tudi smoter naše politike'cen.
Nerazumljivo pa je še to. da so ta akt. Kateremu so tudi na zadnji seji okrajnega ljudskega odbora po žiDahni razpravi odrekli vsako umestnost in' predlagali obrtni zbor-« niči, naj-ga, nemudoma, prekliče, izdali samo posamezniki na zbornici, ne da bi o tem jioprej razpravljal upravni odbor zbornice kot kolektivni vodstveni organ. Tako samovoljno početje posameznikov je vredno graje in ni združljivo s poslanstvom, ki naj ga o korist obrtnikov in ostalega prebivalstva (!) opravlja zbornica kot celota.
Slavko Klinar
KNJIŽNICAM IN LJUBITELJEM KNJIG!
Delavski svet Časopisno založniškega podjetja »Pomurski tisk« se pridružuje prizadevanjem za čim dostojnejšo proslavo Prešernovega tedna, zato je na svoji zadnji seji sklenil, da bodo vse knjigarne podjetja (Dobra knjiga v Murski Soboti, Vesna v Lendavi ter Knjigarne v Ljutomeru in Gornji Radgoni) v dneh od 10. do 20. februarja letos nudile knjižnicam in posameznikom pri naknpu knjig 10 %-popust.
Ljubitelji knjig, izkoristite ugodno priložnost!
POMURSKI VESTNIK, 16. jan. 1958
3
O delu okrajne finančne inšpekcije:
Bolj in bolj v vlogi svetovalca
Na splošno je bilo ugotovljenih lani mnogo manj prekrškov kot prejšnja leta, na kar je vplivala delno zakonodaja, delno pa tudi, da se je strokovni kader znatno izboljšal v večini podjetij. Vendar se pri manjših podjetjih ponavljajo vedno iste napake. Tako ne naredijo računovodstva pravočasno periodičnih obračunov, koristijo obratna sredstva za investicije — lani je bilo na ta način porabljenih okrog 8 milijonov 700 tisoč dinarjev — pri večjih podjetjih pa so pomanjkljive tudi letne inventure.
Na okrajni finančni inšpekciji trdijo, da povzroči največ finančnih prekrškov nepoznavanje gospodarskih predpisov in različnih dopolnil teh predpisov, ki jih računovodje niso mogli pravočasno preštudirati ali jih pravilno razlagati. Pogostokrat pa se zgodi, da so različna tudi uradna tolmačenja posameznih predpisov.
Do nepravilnosti pri uporabljanju sredstev itd. pride tudi na ta način, da direktorji ali računovodje ne seznanjajo organov samoupravljanja v podjetjih z vsebino posameznih uredb in predpisov. Seveda se kasneje kaj radi izgovarjajo na to, da je delavski svet tako sklenil.
Od delavskih svetov pa je pri tem nepravilno to, da ne zahtevajo za vsako večjo finančno manipulacijo obrazložitve in jamstva, da bo sklep v skladu z zakonitimi predpisi.
Precejšnje nejasnosti pri finančnem poslovanju povzroča tudi različno tretiranje posameznih podjetij. Tako imamo med temi »dobičkarje«, »dohodkarjec in pavšaliste. Različno trotiranje podjetij ustvarja pri posameznih kolektivih tudi različen odnos do skupnosti.
Za delo, ki ga opravlja finančna inšpekcija pri okrajnem
gov za različna izplačila, v 17 primerili pa so vložili prijave za pregon.
Tako v podjetjih kot na okrajni finančni inšpekciji zatrjujejo, da je finančna inšpekcija iz leta v leto bolj posvetovalni organ, ki ni samo zato, da kaznuje, temveč, da vedno bolj podjetjem pomaga z nasveti in inštrukcijami,
J. M.
Sodoben trgovski lokat za 1 milijon 200 tisoč din
Sedemčlanski kolektiv soboške samostojne trgovine z manufakturo »Zarja« se je lani odločil za preureditev in modernizacijo svojega lokala, ki je sedaj, kar je mogoče razbrati tudi na sliki, mnogo bolj dostopen potrošnikom, razen tega pa lahko trgovsko osebje solidnejše in hitrejše postreže svojim odjemalcem.
Vsa dela so veljala kolektiv okrog 1 milijon 200 tisoč din, kar spet dokazuje, da je tudi pri urejevanju naših trgovskih lokalov mogoče marsikaj narediti z razmeroma skromnimi sredstvi. Nad polovico sredstev je kolektiv prispeval sam, zn plačilo ostalih stroškov pa si je najel srednjeročno posojilo, katerega že odplačuje.
In še nekaj: kolektiv je z modernizacijo svojega lokuln precej prispeval tudi za olepšanje zunanjega mestnega izgleda, prav zato pa je tolikanj bolj upravičena želja, da bi letos našel mnogo posnemalcev med soboškimi trgovinami — velikimi in malimi.	-sk
V dveh, treh letih:
ELEKTRIKA PO VSEM GORIČKEM
Na okrajnem ljudskem odboru in v goričkih občinah si vztrajno prizadevajo, da bi se letos elektrifikacija bolj razmahnila kot lani — zlasti še na Goričkem, ki je v tem pogledu najbolj zaostalo za vsemi gospodarskimi okoliši v naši republiki.
Kakor kaže sedaj, so perspektive dokaj ugodne, zlasti še po odločitvi Elektrogospodarske skupnosti Slovenije, ki bo predvidoma tudi letos primaknila iz svojih skladov okrog 15 milijonov dim za elektrifikacijo našega podeželja. Njemo razumevanje za potrebe goričkega prebivalstva pa je tolikanj bolj s podbudno, ker je tudi nekakšna oddolžiitev za trud stotin in stotim prekmurskih sezonskih delavcev, ki so povojnih letih pomagali graditi hidrocemtraile ob Dravi in prav tako druge važne objekte v naši republiki. Tolikšno, če že ne celo večjo vsoto pa bo za elektrifikacijo zagotovil tudi okraj.
Brž ko bo dokončno znano, koliko sredstev bo letos na razpolago za elektrifikacijo, bodo s sodelovanjem prizadetih ob-
prav bo, če bodo dobili elektriko najprej tisti kraji in okoliši, ki so zanjo že doslej sami največ prispevali. Vzporedno z gradnjo ključnih elektrifikacij-skih objektov bo kajpada moralo tudi prizadevanje in sodelovanje domačega prebivalstva, da bo lahko elektrika v dveh ali treh letih, kot to predvidevajo, osrečila večino goričkega
OBČNI ZBOR
OSNOVNE ORGANIZACIJE
SZDL V IVANOVCIH
Člani SZDL v Ivanovcih so imeli pred nevi občni zbor. V poročilu je predsednik odbora SZDL dejal, da so člani sodelovali pri napeljavi elektrike, pri urejevanju vaških cest. Glede prosvetnega dela pa ni bilo nič storjenega, ker nimajo zato potrebnega prostora.
Novoizvoljeni odbor bo imel nalogo, da pridobi več mladine v SZDL, prav tako tudi ostale vaščane, saj šteje vaška organizacija SZDL le 29 članov to je 35 °/o celotnega prebivalstva vasi.	Ivan Kodila
Sindikat razpravljat o mladini
V desetih mesecih prejšnjega leta je bilo sklenjenih na območju soboške občine 110 učnih pogodb, kar pa je mnogo manj kot je bilo interesentov. Posredovalnica za delo je poskrbela za 100 učnih mest v Kranju in 90 učnih mest v Mariboru, toda tako v Kranju kot v Mariboru so se odločili za
sprejem teh vajencev zelo pozno, tako da se je med tem časom število reflektantov zelo zmanjšalo.
Okrajni sindikalni svet je med drugim ugotovil, da je mladina, ki zapusti šolo, zelo slabo poučena o tem, kakšne poklice lahko izbira. Ker poznajo le nekaj vsakdanjih poklicev, se zelo težko odločijo. Zaradi tega se tudi mladi ljudje tudi pogostokrat odločijo za poklic, ki nima nobene bodočnosti. Pogostokrat so krivi slabe izbire poklica tudi starši. Tako so starejši ljudje v Turnišču in okolici prepričani, da morajo biti njihovi potomci edino le čevljarji.
Mladi ljudje se pogostokrat ne odločijo za ta ali oni poklic, ker so nagrade vajencev enotne, neglede na fizični napor, ki je potreben pri tem ali onem poklicu.
Največji problem predstavljajo tisti mladi ljudje, ki jim pomanjkljiva izobrazba ne dopušča izučiti se te ali one obrti. Taki se odločijo navadno za sezonsko delo kjer pa so pogostokrat v moralnem oziru precej ogroženi.
ŽALOSTNO, a RESNIČNO ...
ljudskem odboru, je predvidenih šest ljudi, vendar so samo štirje. Tako je razumljivo, da inšpekcija Jani ni mogla pregledati finančnega poslovanja družbenih organizacij, ki jih je v našem okraju 671. Prav tako niso pregledali poslovanja KZ. Skupno so opravili lani do decembra 212 pregledov, za kar so porabili 1293 dni, pri tem 1760 nadur. Izdali so 164 nalo-
Tega dne so že dvakrat poklicali živi-nozdravnika od Grada v Kuzmo. Pri kmetu G. je namreč obolela 250 kg težka svinja. Toda tov. Sancina, živinozdravnika, so zastonj pričakovali.
Gospodinji G. je delal prašič velike skrbi, zato je bila vsa srečna, ko je proti večeru po naključju pripeljal mimo motorist N. Prosila ga je za uslugo in ta jo je uslišal. Čez pol ure je bil živinozdrav-nik že tu in prašič je dobil injekcijo. Na vprašanje, zakaj se pozivom ni odzval, je živinozdravnik mirno dejal, da pač zaradi enega prašiča ne gre ven. Že tu se mnogim vsiljuje vprašanje: »Ali res mora biti bolnih deset prašičev ali nekaj parov konj, da se tov. Sancinu zljubi priti?« Kaj, če bi nam enako odgovarjal zdravnik, ko imamo v hiši »na srečo samo enega« na smrt bolnega človeka?
S tem pa stvar še ni končana. Preden je motorist odpeljal živinozdravnika nazaj, je ta naročil, naj mu sporočijo, če je prašiču bolje; če pa ne bo, se bo še vrnil in dal prašiču še eno injekcijo.
Stanje se prašiču ni izboljšalo. Prvemu pozivu je sledil drugi. Toda tov. Sancina spet ni bilo od nikoder. Končno je sporočil, naj mu pošljejo prevozno sredstvo. In sedaj? Avtomobila ni, motorja tudi ne. Za-
čin sestavili >vozni red« za letošnjo etapo elektrifikacije. Tri transformatorje na bi , zgradili v lendavski občini — v krajih, ki že imajo popolnoma urejene hišne napeljave in so takorekoe pravi otočki sredi že povsem elektrificiranega območja. Goričko pa bo dobilo več transformatorskih postaj in daljnovodov do določenih krajev »Vozni red« je zaenkrat komaj šele v prvih obrisih, toda najbolj
Uredili bodo
sejno dvorano
Na občnem zboru Vaškega odbora SZDL v Šalincih, ki je bil preteklo nedeljo so sklenili, da bodo v čim krajšem času uredili v zadružnem domu posebno sobo za sestanke. Ta soba bo služila tudi za predavanja, ki jih doslej zaradi pomanjkanja prostorov niso mogli organizirati. Na občnem zboru so med drugim tudi sklenili, da se bodo posluževali pri predavanjih ozkotračnih filmov. Tako bodo predavanja bolj privlačna.
to so ga prosili, naj pač pride z avtobusom. Tako je tudi storil in dal prašiču še dve injekciji, vendar je bilo že prepozno.
Gospodinja ga je prosila, naj pri njih prespi in se vrne zjutraj z avtobusom h Gradu. Toda tov. živinozdravnik se je zadrl: »Jaz bom spal, kjer bom hotel, vi pa plačajte avtobus, da me takoj odpelje h Gradu! Kaj ste me sploh toliko klicali, ali , ne veste, da je nedelja? Kaj pa je eu prašič in kaj si vi sploh mislite? Tukaj pred pričami vam povem, da vam bo presneto žal. če mi takoj ne plačate avtobusa!« Uboga gospodinja mu je dala za delo 1000 dinarjev in za avtobus 2860 dinarjev, ker je to bila posebna vožnja.
Mnogi, ki so bili priča temu dogodku in tudi ostali, ki so o tem slišali, se sprašujejo, ali živinozdravnik nima take dolžnosti do bolne živine kakor zdravnik do bolnega človeka? In če želi imeti tov. Sancin prosto nedeljo, zakaj ni o tem razmislil takrat, ko je izbiral poklic? Da. sicer pa podobnih zgodbic o njem vedo povedati še mnogi.
Morda bi bilo dobro, da o vsem tem razmisli tudi tov. Sancin in končno uvidi, da njegov postopek proti ljudem, ki iščejo pri njem pomoč, ni pravilen.
-ER-

ZB NOV v Ljutomeru
V drugi polovici decembra 1957 je imela osnova organizacija ZB NOV v Ljutomeru svoj redni letni občni zbor.
Organizacija šteje 125 članov in od tega števila aktivno deluje v raznih družbenih organizacijah, ljudskih odborih, svetih in komisijah ter družbenem upravljanju nad 80 članov.
Upravni odbor organizacije je v svoji mandatni dobi priredil tombolo, ki je zelo dobro uspela. Čisti dobiček v znesku 195 tisoč dinarjev pa je uporabil v koristne namene. Iz dobička od tombole so postavili spominsko ploščo Cirilu Jurešu na Glavnem trgu v Ljutomeru in obdarili otroke padlih borcev ter žrtev fašističnega nasilja, kakor tudi vojno vdove v znesku okrog 80 tisoč dinarjev. Da je tombola tako dobro uspela je predvsem zasluga neumornega in požrtvovalnega tovariša Cirila Rajha, ki mu upravni odbor izreka vse priznanje. Temu se pridružuje tudi pisec tega sestavka. Koliko veselja in moralne opore so z obdaritvijo dali otrokom padlih in vojnim vdovam pričajo številne pismene zahvale. Ta ko je med dragimi vodstvo osnovne organizacije prejelo pismeno zahvalo matere otroka pokojnega Cirila Jureša, ki med dragim pravi tudi tole: »Tem potom se neiskrenejše zahvaljujem organizaciji ZB Ljutomer, za obdarovanje mojega sina Benjamina ob priliki odkritja spomenika Cirilu Jurešu v Ljutomeru. Globoko sem bila presenečena in obenem vesela, da tako vsestransko skrbite za otroke padlih borcev, da jim vsaj delno pomagate ob nenadomestljivi izgubi njihovih roditeljev. Mojt skrb in upam vseh ostalih, pa bo, da bomo poskušali vzgojiti z Vašo pomočjo koristne državljane.«
Upravni odbor je v obdobju od zadnjega občnega zbora imel 9 rednih, 1 razširjeno, I svečano sejo in 3 delovne sestanke. Udeležba na sejah je bila dobra, saj je bil vsak sestanek sklepčen. Na vse seje so bili vabljeni tudi predstavniki drugih organizacij. Na sejah upravnega odbora so obravnavali razna organi-cijska vprašanja, tekoče naloge, zlasti pa so skrbeli za otroke padlih. Najtežje je bilo finančno vprašanje, kajti organizacija, oziroma vodstvo, je prevzelo od prejšnjega odbora reci in piši 4 dinarje. Toda vodstvo je našlo izhod iz zagate in uspešno so rešili problematično finančno vprašanje z lepo uspelo tombolo. Za člane novega upravnega in nadzornega odbora so bili soglasno izvoljeni v glavnem stari člani kot Ciril Rajh, Jožo Nedl in drugi. Osnovna organizacija pa si je že začrtala program dela za 1958. leto, in sicer: dela začrtala zn 1958 leto in sicer: V počastitev Dneva JLA naj bi se izvajala razna športna tekmovanja med člani ZB in ZROJ. kakor so to že z uspehom izvedli lani. Upravni odbor naj poskrbi, da bodo za Novoletno jelko obdarovali vse vojne vdove mesta Ljutomer v znesku 15 tisoč dinarjev. Vodstvo organizacije naj sodeluje z ostalimi družbenimi organizacijami v pripravah za pro-
slavo praznikov, kot Dneva borcev, Dneva vstaje, Dan mrtvih in občin-
skega praznika. Množični sestanki se bodo izvedli dvakrat v letu, razes tega bodo organizirali predavanja iz vojaške znanoti za člane ZB in Združenja rez. oficirjev. Odbor bo v okviru svojih možnosti storil vse, kar je v njegovi moči za formiranje Centra za izvenarmadno vzgojo, katerega bi koristile vse organizacije in društva. Vse leto bodo še nadalje posvečali skrb otrokom padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja v pogledu njihovih učnih uspehov in socialnih vprašanj. Preverili in uredili bodo evidenco članstva, članstva, članarino pa pobrali in odvedli že v prvem polletju. Po možnosti bodo tudi v tem letu priircdili tombolo, ali izvedli kako drugo prireditev, da bo organizacija dobila potrebna denarna sredstva.
In na koncu mojega sestavka? Morda bi kdo mislil, da v tej organizaciji ni problemov. So problemi in težave kakor vsepovsod, toda vodstvo jih z uspehom odpravlja in moramo reči, da osnovna organizacija ZB NOV Ljutomer sodi v vrsto najboljših v našem okraja.
Jože Janež
Spomenik NOV v Ljutomeru
Uničevanje miši in podgan v Murski Soboti
Miši in podgane so zelo nevarne za človekovo zdravje; te so najbolj umazane živali, ker se zadržujejo na gnojiščih, smetiščih, kanalih, greznicah in na vseh mestih, kjer najdejo varno zaklonišče in povsod tam, kjer najdejo hrano. Tu so neprestano v dotiku z odpadki in mrhovino, katere so polne kužnih klic. Na ta način okužujejo in onesnažijo hrano v raznih shrambah, kleteh, podstrešjih in tudi v stanovanjskih prostorih ter prenašajo mnoge nalezljive bolezni: tifus, pa-ratifus in grižo, trihinoze in drage parazitne bolezni, antraks, slinavko itd.
Poleg tega pa miši in podgane povzročajo tudi ogromno gospodarsko škodo. Ceni se, da požro miši in podgane v Jugoslaviji okoli 2 milijona kg hrane letno, a ravno toliko je uničijo in onesnažijo.
Pri nas se borba proti mišim in podganam še no izvaja dovolj sistematično. Saj ta borba tudi ni lahka in pomeni za higiensko službo težko in stalno nalogo.
Zato je Občinski sanitarni inšpektorat v Murski Soboti odredil generalno deratizacijo (splošno zastrupljevanje podgan in miši) na celotnem območju mesta Morske Sobote in to v vseh prostorih zasebnikov, gospodarskih organizacij, ustanov in zavodov ter vseh objektih komunal nega značaja. To generalno deratizacijo bo izvršil Zavod zn dezinfekcijo iz Maribora v času od 20. do 31. januarja letos. Poleg stalnega uničevanja miši in podgan v posameznih podjetjih, je potrebno namreč, od časa do časa izvršiti tudi splošno uničevanje v vseh prostorih na določenem področju v kratkem časovnem razdobja, če hočemo imeti boljši uspeh, kajti miši in podgane so zelo inteligentne, spretne in previdne živali. Cim opazijo na enein mestu nevarnost, se selijo drugam.
Če končno izračunamo samo gospodarsko škodo, ki jo miši in podgane napravijo, se stroški takšne splošne deratizacije izplačajo. Mesto se znebi te golazni, s čimer se izboljšajo tudi higienski in zdravstveni pogoji v mestu.
Prepričani smo, da bodo uprave
podjetij in ustanov, kakor tudi vsi ostali prebivalci pravilno razumeli ta prepotrebni in važen sanitarno-higienski ukrep ter se bodo pri zn-strupljevajn miši in podgan točno in strogo ravnali po pismenih in ustmenih navodilih organov Sanitarne inšpekcije ter ekip Zavoda za desinfekcijo in deratizacijo iz Maribora.
TUDI V GAJIČU
SO ZASVETILI
Ali kaj potujete po ravenskem Prekmurju? Pridite ob priložnosti tudi v Nedelico, v rojstno vas narodnega heroja Stefana Kovačal Prav gotovo si boste najprej ogledali spomenik padlega heroja na pokopališču, nato pa boste krenili v prijazno vasico. Razveselili vas bodo ljudje s svojo vljudnostjo. Radi vam bodo povedali, kaj je pri njih novega. Z zadovoljstvom vam bodo povedali, da imajo že elektriko. Da, v mesecu juniju letos so zasvetili v srednjem delu vasi.
Nedavno pa so prižgali električno luč tudi v Gajiču. To je skupina hiš na zahodnem koncu vasi, ki jo komaj opazimo med drevjem. Gajiča-ni so del Ncdelice, toda električno omrežje so zaradi raznih nasprotij napravili kasneje kot sredinci.
»Zasvetili srna pa le«, je ponosno rekel Gajičan. Torej ni res, da Ga-jičnni niso za napredek. Prav iskreno želimo, da bi čimprej zasvetili tudi v Farkašovcih!
L. B.
ODRANCI
Odranci so največja vas v Prekmurju, pa se do sedaj še ni našel niti en prostovoljni krvodajalec. Mogoče se bo zdaj našel kakšen, ki se bo le odločil, saj so v filmu videli proces, ki se godi pri odvzemanja krvi. Mogoče bi kateri dal kri, pa si ni upal stopiti v soboško bolnišnico.
*
V Odrancih se je pričel tudi tečaj RK. Tečaj obiskuje precej deklet. Kako pa bo z obiskom, bomo še videli
POMURSKI VESTNIK, 16. jan. 1958
4
Vzoren letni obračun osnovne organizacije
Navi kratkometražni film
V «Zagreb-filmu« dokončujejo 25 kratkometražnih filmov, ki jih bodo posneli do konca letošnjega leta. Med že končanimi filmi velja omeniti »Dramo na ovinku reke«. Scenarij za ta film je napisal književnik Fadil Hadžič. Film pripoveduje o izgradnji in naporih graditeljev hidrocentrale Zvornik na Drini.
Tudi učenci v naših šolah so radi ob lepem vremenu zunaj
Na nedavni seji okrajnega sindikalnega sveta v Murski Soboti so razpravljali med drugim tudi o skrbi sindikata za mladino. Navajamo nekatere podatke in ugotovitve z območja murskosoboške občine. Te ugotovitve pa lahko v marsičem posplošimo za območje celotnega okraja.
Kmečka knjižna polica
DVA NOVA UČBENIKA
ZA KMETIJSKO-GOSPODARSKE ŠOLE
V zbirki učbenikov za kmetijsko-gospo-darske in druge kmetijske šole, ki jih izdaja Založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani, sta izšla dva nova učbenika: KEMIJA in BIOLOGIJA. Za naprednega kmetovalca je poznavanje kemije nujno potrebno, saj se z njo srečuje vsak dan in jo bo mogel izkoriščati v prid kmetijstva samo, če jo bo poznal. Učbenik KEMIJA, ki ga je napisal inž. Ivo Zobec, posreduje na 100 straneh in 9 številnimi slikami osnove tega znanja. Cena knjižice je 160 din. — Prav tako je kmetovalec takorekoč vsak dan povezan z nastajanjem, rastjo in prenehanjem življenja tako rastlin kakor živali. Nauk o vsem tem, kakor tudi o razvoju živih biti in še posebej človeka, prikazuje učbenik BIOLOGIJA, ki ga je napisal prof. Živko Lovše. Na 282 straneh je obsežno gradivo podano na razumljiv način za naše kmetovalce in njihov naraščaj. Knjiga je bogato ilustrirana in stane vezana v polplatno 600 dinarjev. Priporočamo jo tudi srednješolcem in vsakomur, ki se želi seznaniti z naukom o življenju in njegovem razvoju. Obe knjigi dobite v knjigarnah in pri založbi "Kmečka knjiga" v Ljubljani.
»KRT« — NOVO VRTNARSKO
IN POLJEDELSKO ORODJE
Znano je, da so naše kmečke gospodinje zelo obremenjene. Gospodinjsko delo, materinstvo in še kmetijsko delo — vse to jih obremenjuje čez njihove fizične možnosti. Zaradi tega jim poskušamo to delo olajšati. Tako je n. pr. zelo zamudno in naporno okopavanje z motiko, osipavanje okopavin in pletenje s pralico, ko se naše žene plazijo po njivah in pulijo plevel in strn z njih.
Tovarna poljedelskega orodja in livarna na Muti je pričela izdelovati novo vrtnarsko-poljedelsko orodje, s katerim je delo mnogo lažje. Zveza zadružnic Slovenije je izdala v svoji knjižnici (v založbi »Kmečke knjige«) brošuro o tem novem orodju. V tej knjižici so s slikami in kratkim opisom v geslih opisane prednosti novega orodja v primerjavi s sitarim. Besedilo je pripravil inženir Tone Marolt, slikovno opremo pa Jože Fajon in Miro Bemot. Knjižica nazorno kaže prednosti dela z novim orodjem in bo zanimala vse naše kmečke gospodinje in vrtičkarje.
Dobite jo v knjigarnah, pri krožkih Zveze zadružnic in pri založbi »Kmečka knjiga«. Stane 20 dinarjev.
PREBIRALNI GOZDOVI NA SNEŽNIKU
Kot 4. zvezek zbirke strokovnih in znanstvenih del, ki jo izdaja Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, je izšlo v založbi »Kmečke knjige« v Ljubljani delo PREBIRALNI GOZDOVI NA SNEŽNIKU.
V tej — kakor beremo v podnaslovu — vegetacijski in narodnogospodarski monografiji so zbrana dognanja proučevanja gozdnega gospodarstva na Snežniku, ki ga je opravil po svojih sodelavcih Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. Za ta raziskovanja je bil posebej določen gozdni revir »Leskova dolina« v gozdnem masivu Snežnika. V knjigi je na 164 straneh velikega formata enajst razprav sedmih avtorjev. Delo sta uredila dr. Vladimir Trcgubov in inž. Martin Soki. Besedilo je izpopolnjeno s številnimi tabelami, slikami, kartami, shemami in drngimi grafičnimi prikazi. Vsak članek ima povzetek v francoščini. Delo prikazuje resnost raziskovanj naših gozdarskih strokovnjakov in je potrebno vsakomur, ki se bavi z gozdarstvom in lesno predelavo. Knjiga se dobi v knjigarnah in pri založbi »Kmečka knjiga«. Cena 850 dinarjev.
c. k.
Dieta pri jetrnih boleznih
Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani je izdal knjižico o prehrani pri jetrnih obolenjih. Knjižico sta sestavili dr. Božena Zajec-Lavrič in Marija Gams. Dr. Božena Zajec-Lavrič je napisala obširen uvod o samem obolenju jeter, njegovih znakih, o zdravljenju jetrnih obolenj in o prehrani bolnikov, ki bolujejo na jetrih.
Medicinska sestra Marija Gams pa je sestavila
drugi del knjižice s praktičnimi navodili za dieto pri jetrnih boleznih in pripravila več ko 200 različnih receptov jedilnikov.
Vsem bolnikom, ki bolujejo za to boleznijo, bo knjižica pomenila neprecenljivo vrednost. Zdravnik predpiše bolniku v ordinaciji samo živila, ki jih bolnik sme uživati, ne more mu pa svetovati, kako naj ta živila pripravi, (la bodo kljub njihovi majhni izbiri dnevni obroki lahko pestri in oknsni. To nalogo pa v celoti izpolnjuje knjižica »DIETA PRI JETRNIH BOLEZNIH«.
Prvotno je imel Zavod namen izdati dieto za jetrne in dieto za žolčne bolezni v eni knjižici. Zaradi obširnosti snovi pa se je odločil, da bo izdal vsako v posebni knjižici.
»Dieta pri jetrnih boleznih« stane samo 159 dinarjev. Naročila sprejema Centralni zavod zn napredek gospodinstva v Ljubljani, Miklošičeva 4/II.
NAJDRAZJA KNJIGA
Ilustrirano izdajo Ovidovih "Matamor-foz" so letos prodali za 1,9 milijonov francoskih frankov. Razkošno izdajo so tiskali v Lausanni leta 1931. V knjigi je 30 grafik slovitega slikarja Pabla Picassa.
Iz marijanske občine
Nedavno je bila seja občinskega odbora SZDL v Martjan-ciii. Bo pregledu dela pred volitvami v osnovan organizaci-jam so razpravljali o volitvah v teli organizacijah, ki so bile v nedeljo in o bližnjih volitvah zveznih ljudskih poslancev.

Na seji občinskega komiteja ZK v Aiartjaucih so razpravljali o letnih obračunih dela v osnovnih organizacijah in o pripravah na občinsko konferenco ZK.

Na seji mladinskega komiteja za občino Martjanci so razpravljali o programu dela, o volitvah v mladinskih organizacijah in o programu dela.
*
Svet za socialno skrbstvo pri občini Martjanci je razpravljal o socialnih problemih in o podporah socialno ogroženim.

V	kratkem bo pri martjanski občini seja sveta za notranje zadeve. Razpravljali bodo o reviziji volilnih imenikov.

Svet za zdravstvo bo razpravljal o zdravstveni postaji, ki bo najbrž v Prosenjakovcih.
*
Svet za gospodarstvo pa bo razpravljal o ustanovitvi obrata za predelovanje povrtnin, o obrtnih dovoljenjih, odpovedih obrti in drugih gospodarskih problemih.
*
Na občnih zborih osnovnih organizacij SZDL, ki so bili do nedavnega, so po poročilih razpravljali o gospodarskih problemih, o izločitvi trgovin iz kmetijskih zadrug, o zimski izobraževalni akciji in podobnem. Člani so predlagali, da bi se gasilci kolektivno vključili v SZDL.

V	martjanski občini so bile izvedene tudi sektorske konference SZDL v Kančevcih, Bogojini, Prosenjakovcih in Mar-tjancih. Teh konferenc so se udeležili zastopniki vseh vasi.
Bo letos bolje
kot lani?
Lanski upravni odbor s predsednikom aktiva Dragom Kolmaničem je začel s svojim delom zelo dobro. Udeležili so se neštetih športnih tekmovanj in jih tudi sami organizirali, pa se v večini primerov tudi dobro odrezali. Uredili so si svoje odbojkarsko igrišče, si nabavili mrežo in žogo, zračno puško so imeli že od prej, tako da je bilo delovanje v aktivu zelo živahno. Vse je kozalo, da bodo naziv »Najboljši aktiv v Soboti«, katerega so imeli pred leti, tudi obdržali. Da pa se njihovo delovanje ne bi razvijalo samo na športnem področju, so mladinci predvidevali, da bodo naštudirali tudi kulturni program — veseli večer — s katerim bi gostovali v sosednjih vaseh, kot so to že pred leti; tako so hoteli priti tudi do finančnih sredstev, s katerimi so bili vsekakor hudo skregani. Zamisel je bilo hvale vredna, pa so se je mladinci tudi oprijeli z veliko vnemo. Pričeli so študirati proernm. kar pa je bil tudi začetek konca. Najprej so si sledile vaje vsak dan, sčasoma vsak drugi. nato vsak tretji, dokler naposled ni prišlo tako daleč, da je na vaje prišel le še režiser. Podobna je bila stvor tudi s sekretariatom, ki je nedvomno največ kriv za popolno spanje aktiva v preteklem leta.
Zadnje čase pa kaže, da se je aktiv zopet postavil na svoje noge. Pred kratkim je bil občni zbor; za predsednika je bil izvoljen tov. Sernga. ki je predsedoval aktivu že pred leti, ko Je bil mladinski aktiv »Dane Šumenjaka« še najboljši v Soboti. Prvi uspehi so se že pokazali. Mladinci so prišli do legitimacij, ki so jih željno pričakovali že več let. Dalje: veliko športno tekmovanje v šahu. namiznem tenisu, streljanja in odbojki s pripadniki JLA, ki je bilo v počastitev Dneva JLA. V perspektivi imajo tudi kulturni program: študirati ga bodo pričeli verjetno v prihodnjih tednih. Upajmo, da »Veseli večer« ne bo šel po poti svojega lanskega prednika. Seveda niso pozabili mladinci niti na svojo Novoletno jelko.	B. R.
1800 pomurskih strelcev tekmuje
V Pomurja že več kot mesec dni traja | liga tekmovanje z zračno paško.
Liga — tekmovanje z zračno puško je v . Sloveniji razdeljeno na consko, okrajno in republiško. V Pomurju trenutno tekmuje nad 1800 strelcev, ki so razdeljeni v sedem con in včlanjeni v 38 strelskih družinah. Vsaka cona združuje 5 do 7 strelskih družin. Tekmovanje je po liga sistemu, vsak z vsakim, toda ločeno za člane, članice, mladince in pionirje. Moštvo šteje 10 članov, pri članih pa 5. člani, Članice in mladinci streljajo po 20 krat za oceno, pionirji 15 krat, vsi pa petkrat poskusno streljajo.
Družine tekmujejo v svojih krajih s tujimi sodniki, vendar istočasno vedno po dve nasprotni skupini. Na tekmovanju ocenjujejo in točkujejo, zmagovalec dobi 2 točki. Tekmovanje vodijo v vsaki coni posebne komisije.
Conska tekmovanja z zračno puško so bila v Prekmurju končana 31.. decembra. Takoj v začetku tega meseca pa se je pričelo okrajno liga tekmovanje z zračno puško, ki bo končano do t5. februarja. Po končanem okrajnem tekmovanju se bo začelo republiško, ki bo v Ljubljani od 20. februarja do 31. marca 1958.
Okrajni strelski odbor je za okrajno tekmovanje z zračno paško razpisal tri lepe nagrade. Najboljše moštvo bo dobilo zračno paško, dve pa strelski material.
Zagonetna žena
Mračna, zanemarjena kuhinja. Na štedilniku ostanki jedil. V velikem loncu vre napoj — divka! Majhna okna so skrbno zastrta.
Za podolgovato mizo, pogrnjeno s starim časopisnim papirjem, sedita dve ženski. Starki! Prva riše s koščenimi rokami čudne krivulje po zraku, strmi v strop in mrmra nerazumljive besede, druga sedi s prekrižanimi rokami in predrhteva. Na zahtevo prve seže v zarjaveli, tulcu podoben lonec in izvleče tri bakrene novčiče z neparnimi številkami. Sledijo križna vprašanja, odgovori, vprašanja, vprašanja. Ko druga popije napoj, se prva zazre v usedlino in vzklikne: »Vašega sorodnika vidim! Prav ste imeli. On vam je zažgal...«
Prizor, ki smo ga opisali, je samo delček tistega, kar se dan za dnem dogaja v skromni kmečki hišici nekje na Goričkem. Gre za skrivnostno vedeževalko A. S., o kateri pravijo lahkoverni ljudje, da ima nadnaravno moč. Prerokuje bodočnost, odvrača bolezni od hiše in če je treba, posreduje celo v ljubezenskih zadevah. In če je tako, zakaj ne bi ljudje prihajali k njej po nasvet in pomoč! »Nikogar ne vabim, nič ne računam!« se smehlja starka z brezzobimi usti, opravlja svojo »obrt« in pospravlja darove. Ta prinese pletenko šmarnice, drugi jajčka, tretji vrečko mokce, četrti stotaka in tako dalje.
Kdo so ti ljudje, ki zahajajo k njej? Največ »klientov« ima kajpak med kmečkimi ljudmi, potem pridejo na vrsto starejše osamele device, ki bi hotele dognati, če se bodo omožile in nazadnje imajo ljudje družinske spore, sumničenja in druge probleme.
Jolanka, krepka tridesetletnica je vdova pri živem možu. Prva leta sta bila srečna, potem pa je dedec nemarni začel popivati in se spogledovati z drugimi ženskami. Sedaj že leto in dan živi z drugo. Jolanka je že poskusila vse, da bi si priborila moža nazaj, pa vse skupaj ni pomagalo. Nekega večera je potrkala pri naši znanki. Čez pol ure je Jolanka kot srna drobila proti domu. Pod pazduho je stiskala vrečico peska. »To je čudovit posek!« ji je zatrjevala starica. Če je Jolanka res dobila moža nazaj pa nam ni znano.
Nekemu kmetu se je naselila bolezen v hlevu. Prišel je dobro uro daleč po nasvet. Ko je starka izvedela, kako in kaj, je dejala: »Težko bo šlo, pa bom vseeno poskusila!« Potem je iz kleti privlekla dolgo verigo in z njo trikrat povezala mizo. Ko je v vsaki člen verige vtaknila nekaj kravje dlake in zamrmrala nekaj besed, je bila ceremonija pri kraju.
Preveč bi vzelo prostora, če bi hoteli našteti vse primere. Dovolj bo, če povemo, da se je vedeževalka pred kratkim znašla prod sodnikom za prekrške. Plačala je globo — nekaj tisočakov — in se napila. Na žalost- morda pa tudi na veselje, da jo je tako poceni odnesla. Se to je obljubila, da v bodoče ne bo več poskušala prerokovati. Bomo videli, če bo res držala besedo!	,
-st-
»Poslednji mož« v Kančevcih
Dramatska sekcija mladinskega aktiva Kančevci je uprizorila preteklo nedeljo veseloigro »Poslednji mož«. Igro je režirala tov. Stanka Dobnik. Igro so priredili v šoli, ker drugih prostorov zato ni. Obisk je bil kljub slabemu vremenu dober, kar pa je dokaz, da se tudi naš gorički človek želi kulturno razživeti.
Igralci so se kljub mnogim težavam dobro od režah. Imeli so precej težav s postavitvijo odra in z vajami.. Najboljše so igrali Magaši, Panker in Zlata Hari. Tudi ostali so podali svoje vloge odlično, čeprav so bili začetniki.
Vse to pa je zasluga tov. Dob-niikove, ki je žrtvovala svoj prosti čas za mladino.
Ivan Kodila
Ing. E. Šiftar
Premajhna in nepravilna uporaba umetnih gnojil
pri pridelovanju pšenice, je drugi Čeprav slabih pridelkov. Čeprav se radi ponašamo s tem, da zemljo dobro gnojimo s hlevskim gnojem, toda to ne zadostuje za dosego višjih pridelkov. To nam najbolj dokazuje življenje in doseženi uspehi. Sicer po je vprašanje kakovost hlevskega gnoja, zlasti v krajih, kjer uporabljajo gozdno steljo. Tudi najboljši hlevski gnoj nima vseh tistih hranilnih snovi, ki jih rabi pšenica. Brez uporabe umetnih gnojil, ki vsebujejo v hlevskem gnoju manjkajoče hranilne snovi, ne bomo dosegli visokih pridelkov. To nam dokazujejo primeri dragih držav, n. pr. Belgije, kjer je povečanje hn pridelka od povprečja 1934—1938 — 26,9 q na 34,5 q v letn 1952 in Danske od 30,4 q na 40,7 q pšenice. Podobno je tudi v dragih naprednih državah.
Uporaba umetnih gnojil jo torej važno vprašanje za povečanje pridelka. Pri nas je uporaba zelo različna in znaša po ha obdelovalne površine v letu 1939 — 17 kg, v letu 1952 — 33 kg, v letn 1955 — 105 kg in v letu 1956 — 99 kg. Podatkov o uporabi gnoji! za pšenico ne moremo nave--sti, toda poraba je zelo nizka, ker porabijo kmetovalci največ gnojil zn krompir. Navajamo uporabo gnojil za pšenico v Italiji, ki znaša 15 q na ha, v Avstriji 12 q itd.
Pri nas uporabljajo najboljši obrati okrog 800 kg umetnih gnojil, in sicer: 200 kg dušikovih, 400 kg fosforjevih in 200 kg kalijeve soli. To-
rej razmerje 1:2:1. Večje količine dajati za sedanje sorte je tvegano zaradi nevarnosti polege. Gnojilni sortni poizkusi so pokazali, da so dale gornjo količine v letu 1955 naslednje povišanje zrnatega pridelka: Avstrobankut 4,14 q, U-l — 5,38 q, Kadolška 6,25 q. V republiškem merilu pa so sorte, in lo nekatere italijanske, ki so dale nad 10 q povišanja. Ce računamo porabljena umetna gnojila po sedanjih cenah, so nabavni stroški naslednji:
200 kg Nitromonkala a 17 din
3.400	din
400 kg Superfosfata a 11 din
4.400	din
200 kg 40'/» kalijeve soli a 12 din
2.400	din
Skopaj 10.200 din
Vrednost večjega pridelka pri po sameznih sortah:
Bankut 4,14 q a 3200
13.248 din
U-l 5,38 q a 3200
17.216 din
Kadolška 6,25 q a 3200
20.000 din
Ti računi nam kažejo, da je uporaba gnojil pri pšenici rentabilna, saj je dohodek večji od stroškov pri Bankuti za 3048 dinarjev, pri U-l 7816, pri Kadolški pa 9800 dinarjev. Nismo pa upoštevali vrednost povečanega pridelka slame, ki naj krije stroške trošenja gnojil. Ostane nam
v dobro še poučinek gnojil.
Gornje številke ne pomenijo nekaj točno določenega, ker se pridelane količine lahko močno povečajo, zlasti pri intenzivnih sortah, ki bolje izkoriščajo gnojila, kakor nam to kaže vsakdanja praksa. Na manjše pridelke minns razlike pa skoraj ne moremo računati, pri količkaj normalnemu vremenu. Izjema je lahko le v slučaju elementarnih nesreč. Navedene količine umetnih gnojil tudi ne pomenijo nekaj točno določenega, ampak se morajo ravnati po (Ionih talnih razmerah. Zato pa je potrebno izdelati točne pridelovalne programe za določena področja v okrilju kmetijske zadruge.
Zelo važno vprašanje je pravilna uporabo gnojil. Ni vseeno, kdaj, koliko in katera gnojila trosimo — v jeseni in spomladi. Važno je tudi, v kakšno globino spravimo gnojila. Zato so potrebni izkušeni, praktični strokovnjaki, ki vodijo takšna dela.
Ponovno poudarjamo, da je pravilna uporabo zelo važna, rekli bi odločilnega pomena. Saj vidimo na našem polju mnogo takšnih napak, na primer prekomerna oziroma nesorazmerna, enostranska uporaba dušičnih gnojil Nitromonkala. Posledica je močna, bujna rast, polega-nje, pridelek da malo zrnja in veliko slame. Tudi Če ne poleže je možen majhen zrnati pridelek, ker se zrno ne more razviti zaradi pomanjkanja drugih hranilnih snovi in prisilnega zorenja. Od pravilne prehra-
ne je odvisena odpornost rastlin n. pr. proti pozebi, poleganju, kar zelo vpliva na pridelek.
Naloga KZ je, da preskrbijo potrebna gnojila. Nehati je treba s prakso, da nabavimo gnojila, ko jih rabimo. To velja za KZ in tudi za pridelovalce. Slab je tisti gospodar, ki mimogrede, ko gre na njivo, stopi v KZ in vrže vrečo gnojila na voz, in sicer tistega, ki je trenutno na razpolago. Žal, do je takšnih gospodarjev še mnogo. Za nabavo gnojil mora imeti KZ program, ki ga sestavi s sodelovanjem pridelovalcev. Le na ta način je možna pravočasna preskrba po vrsti gnojil. Sestava tega ni težka. Vsaka KZ mora vedeti za setveno površino in na podlagi naslednjega ročuna. N. pr. v okrajnem merilu bi potrebovali pri zgoraj navedeni 200:400:200 kg uporabi gnojil naslednje količine za setveno površino pšenice 13.421 ha. dušična gnojila
2.684.200	kg ali 26.842 q fosforjeva gnojila
5,368.400 kg al 53.684 q kalijeva sol
2.684.200	kg ali 26.842 q Za lažje izvajanje tega načrta pa
je nujno, da se spremeni predpis regresiranja. Regres naj uveljavlja tovarna ali veletrgovina, ne pa KZ, in sicer šele potem, ko prodt gnojilo pridelovalcu. To daje KZ mnogo dela in stroškov. (V nadaljevanju bomo objavili poglavje o semenu).
POMURSKI VESTNIK, 16. jan. 1958
5
ZA MLADINO — ZA KRATEK ČAS — Z A Z A B A V O — ZA P O U K
Kljun:
Sneg je tu!
Juhahu!
Bratci, sneg je tul S snegom smo bogati,
Ni se treba bati, da čez noč ga zmanjka! Vse se drsa, sanka!
Jubuhn!
Je snega kot toče!
Samo cmera joče, sili za zapeček.
Hrabri, drzni deček, stopi na smnči, s hriba se spusti, v sneg se zapraši, kakor blisk drvi!
Juhuhu!
Je snega dovolj!
Bel je hrib in dol. Le na sveži zrak, vsak, kdor je junak! Kepa prileti, nos te zaboli!
Nam to nič ne dč, saj smo možje!
Juhuhu!
Bratci, sneg je tu!
ZABAVNA IGRICA
Za zimske večere si mnogokrat izmišljujemo razne igrice, da čas hitreje mine. Prav zabavna igrica je tista o »Prepovedani štirki«. Vsak od sodelujočih mora šteti naglo — najbolje če merimo z uro čas — od 1 do recimo 50, pri tem pa mora vsakokrat, ko pride do številke 4 ali kakšnega njenega mnogokratnika (torej 8, 12, 16 itd.) namesto številke reči >bum<. Tako bo pravilno štel torej: 1, 2, 3, bum, 5, 6, 7, bum, 9, 10, 11, bum, 13 itd.
Kdor se zmoti, mora dati zalog, ki ga nato »reši« z izpolnjevanjem kakšne naloge, zmagovalec pa je tisti, ki bo pravilno ali z najmanj napakami preštel do dogovorjenega števila 50 ali 100 ali podobno.
Poskusite — pri igri bo obilo smeha in zabave!
Za naše najmlajše
PRELOMLJENA OBLJUBA
Na nekem dvorišču, kjer je bilo mnogo razne perutnine, so se nekega dne sestali puran, gosak, racak in petelin. Zbrali so se za gnojiščem, pod velikim vozom, da bi se pogovorili o nečem zelo važnem. Vsi so bili zelo resni. Puran je nizko povesil svoj dolgi nos, gosak je položil glavo v perje in z enim očesom gledal v oblake, petelin pa je zavil vrat. Edino racak je kimal z glavo gor in dol.
Gosak je pričel:
»Prijatelji moji pernati, zbrali smo se tukaj, da bi rešili zelo resno vprašanje. Mi štirje, enako kot naše spoštovane soproge in mnogoštevilni naraščaj se vsak dan nahajamo v groznem položaju. Nenehno nam grozi nevarnost v osebi naše gospodinje. Vsak čas prihajajo k njej gostje in tedaj se kar nenadoma znajde kakšen saš sorojak lepo rumeno spečen v skledi prid njimi.. .«
»Toda kaj naj naredimo?« so ga vprašali ostali.
»Pobegnimo na kakšen bolj varen kraj, kjer nam nevar-aost ne bo tako blizu.«
»Toda kam?«
»V gozd! Tam živi toliko drugih živali brez skrbi in strahu!«
»Ne, ne, tja za nobeno ceno! Tam živijo tudi lisice!« je zaklical petelin.
»In volkovi!« je zagagal gosak.
»Potem pa pojdimo nekam v polje. Našli si bomo kakšno primerno drevo za prenočišče in bomo tam živeli kot živi toliko drugih ptic.«
»Kaj pa jaz?« se je oglasil racak.
»Za tebe bomo našli primerno votlo drevo, kamor se boš lahko skril, ga je ohrabril gosak.
Tako so odšli. Sporazumeli so se, da ne bodo mogli peljati s seboj vse svoje družine, ker bi
prišlo do prevelike gneče.
Srečno so prehodili vrt in se prerinili na prosto. Dolgo so že hodili. Gosak in racak sta naglo postala žejna in sta široko odpirala kljuna. Toda ob poti kot nalašč ni bilo nikjer vode, niti primernega drevesa za bivališče.
Ko so že dolgo, dolgo hodili so nenadoma prispeli do neke druge kmetije. Okrog nje je bilo mnogo kokoši, pur, gosi in rac. Naši štirje begunci so se takoj pomešali mednje, se napili vode in se najedli koruze. Toda med tem ko so se najedli in se spoznavali z novo druščino, je gospodinja s pomočjo psa naglo ujela dve večji piški ter ju ob kreganju ostale perutnine odnesla v hišo.
Naši štirje popotniki so se v strahu spogledali in se nato kmalu sestali za kupom slame, kjer so sklenili da bodo bežali dalje. Toda kam naj pobegnejo? V gozd ne smejo, v polju pa ni niti vode, niti prenočišča!
»Hej,« se oglasi tedaj gosak, »srečna misel mi je šinila pravkar v glavo! Vrnili se bomo lepo nazaj — toda vsak dan bomo jedli le prav malo, samo po nekoliko zrnc, toliko da ostanemo živi. Opazil sem namreč, da naša gospodinja izbira samo debele med nami in nikoli suhce.«
»Tako je! Tako je!« so odgovorili vsi — petelin in Tacak in purin.
In so se res vrnili.
Ko so se bližali domu, je že nastajal večer. Velika vojska njihovih soprog in otrok je bila zbrana pred hišo in glasno so zahtevali večerjo. Tedaj se je na pragu pokazala gospodinja s košaro koruze. Metala ie polne pesti zrn ja po vsem dvorišču, da bi tako vsakdo dobil svoje.
Ko so potniki videli, kako padajo zlato-rumena zrna po dvorišču in kako vsa perutnina hiti jest, so nenadoma pozabili na svojo obljubo. Gosak se je skoro vrgel na tla in je jedel, kolikor je mogel, racak je razširil krila, da bi zanj ostalo več zrnja, petelin je naglo kljuval po tleh, kot ura, ki hiti udarjati, puran pa je kar preskakoval kokoši in race ter v zraku požiral zrna. Ko so si dobro napolnili golše, so se leni zavlekli v hleve in zaspali z ostalo perutnino.
In tako je ostalo zopet vse enako kot pred njihovim begom ...
Rešitev uganke »Sorodne ptice«
Ptice po številkah so: 1. narabau, 2. štorklja, 3. flamingo, 4. čaplja, 3. pelikan, 6. žerjav.
Jimmy in nočni ekspres
Zgodbica, ki jo boste tukaj prebrali, je resnična in se je pripetila pred nedavnim v predmestja ameriškega mesta Kansas City. Glavni jnnak te zgodbice je mladi, komaj 14-letni Jimmy Walker, po poklicu raznašalec časopisov... Bilo je še zgodnje, zelo hladno jutro in dan se še ni mogel prebiti skozi zimsko noč. Bilo je še zelo mračno, vendar Jimmyja ni bilo strah. Že več kot pol leta si je služil kruh tako, da je vsako jutro raznašal pred šolo časopis raznim naročnikom v tem delu predmestja, Očeta ni imel več, mati pa se je tudi komaj prebijala s pranjem posode v neki restavraciji.
Jimmy je kot vsako jutro veselo korakal z velikim šopom časopisov v torbi po cesti, ko je moral prečkati železniški tir. Tedaj je nenadoma zagledal na cestnem prehodu, prav sredi tirov, velik, težak tovorni avto z -visoko naloženo prikolico. Očitno se mu je pokvaril motor ali kaj podobnega. Jimmy je bil dovolj radovoden, da si je ogledal tovornjak — toda šoferja ni mogel najti.
»Gotovo je šel kam po pomoč,« je pomislil Jimmy in je že hotel odhiteti dalje, da bi raznesel časopise še pred pričetkom šole, ko se je nenadoma spomnil, da vendar mora vsak čas pridivjati mimo nočni eks-
presni vlak. To je vedel Jimmy prav zagotovo, saj ga je vsako jntro točno ob isti minuti slišal pridivjati iz daljave, z njegovimi razsvetljenimi okni in neznanimi odličnimi potniki za velikimi stekli . . .
»Ekspres!« je zavpil Jimmy. »Ekspres se bo zaletel v tovornjaka!«
Seveda ga nihče ni slišal. Kaj naj stori? Jimmy je vedel, da so od tega, če bo ustavil vlak, odvisna mnoga življenja nič hudega slutečih ljudi v nočnem ekspresu. In tedaj je že zaslišal iz daljave rahel ropot vlaka . ..
Jimmy je bil iznajdljiv dečko — toda zdaj ga je za hip oblil znoj, tako napeto je premišljeval, kako bi lahko v mračnem jntrn ustavil drveči vlak, še preden bi se zaletel v težki tovornjak in se iztiril. Potem mu je šinila v glavo odrešilna misel: pograbil je nekaj časopisov, jih zvil v baklo in prižgal z vžigalicami, ki jih je slnčajno imel v žepu. Razen tega je sredi proge še prižgal kup časopisov. Nato je z baklo stekel vlaku nasproti, tekel, tekel, tekel, kolikor je mogel.
Vlak je dirjal vedno bliže, bliže. Jimmy je mahal s svojo baklo. Zdelo se mu je, da traja to bližanje že vso večnost. Že je bil vlak tik njega — ko je z olajšanjem slišal, da so pričele zavore na vlaku silovito škripati. V zadnjem hipa je skočil s proge, in vlak je škripajoč zdrvel mimo njega. Nekaj korakov od tovornjaka se je vlak srečno ustavil.
Vlakovodja, strojevodja in potniki so pritekli gledat in videli, da jih je ogenj in bakla neznanega rešite-
lja rešil pred veliko nesrečo. Hoteli so se mn zahvaliti — toda Jimmy je medtem že pobral časopise in odhitel dalje po svojih opravkih. Ljudje hočejo zjutraj imeti svoje časopise in Jimmy jih mora razdeliti še pred šolo!
Sele popoldne, ko se je Jimmy vrnil iz šole, ga je doma čakala kopica novinarjev in fotografov, zastopnikov železnice in potnikov. Vlakovodja je našel na tračnicah ostanke Jimmyjevih časopisov in preko uredništva so zvedeli, kdo raznaša časopise v tem okolišu. Tako je Jimmyjevo ime prišlo v javnost — in Jimmy je dobil tudi zasluženo nagrado: štipendijo za stadij na gimnaziji in kasneje na univerzi .. .
SORODNE PTICE
Na naši sliki vidite šest sorodnih ptic, to so: pelikan, flamingo, marabu, žerjav, čaplja in štorklja.
Katera od teh narisanih ptic je štorklja — to boste najbrž že vsi vedeli. Toda ali boste znali pravilno napisati k vsaki od šestih številk pravilno ime ptice s slike? Poskusite — in potem poiščite na tej strani nekje rešitev. Boste videli, če ste pravilno rešili!
Stričevo darilo
Peter ima starše, lci mu radi izpolnijo vsako željo, če jo le morejo. Toda Petrov očka ne zasluži zelo mnogo denarja in tako bi se Peter moral odreči marsikateri svoji želji, če bi ne imel strica — strica v daljnem mestu, ki tam živi sam, brez otrok in zato prav rad pošlje Petru za rojstni dan in novoletno jelko kakšno lepo darilo. Na ta darila se Peter vedno že v naprej veseli, kajti vedno so takšna darila, ki mu jih očka ne more kupiti.
Tudi to leto je bilo tako. Peter je dobil za svoj rojstni dan,
ki ga slavi vsako leto 20. nov., od strica prelepo darilo: popolnoma nove kompletne smučke — tako lepe, da bi se človek zaljubil vanje. In Peter se je s temi smuči tudi zelo rad po-
hvalil. V šoli je že govoril svojim sošolcem, kako jih bo s svojimi novimi smučmi vse premagal v smučanju, kajti njegove smučke so iz daljnega, velikega mesta in mnogo boljše, kot pri ostalih. Razen tega mu bo stric gotovo za novoletno jelko poslal tudi nove smučarske čevlje, kajti njegov očka mu od svoje plače takšnih smučarskih čevljev ne more kupiti — to stric dobro ve. In brez čevljev pa tudi smuči ne more uporabljati. Torej — za novoletno jelko bodo gotovo v zavitku s stričevim darilom — smučarski čevlji!
Peter se je že pošteno veselil novih čevljev dn smuči —- ko ga je nekaj dni pred novim letom mama vprašala, če se je stricu že zahvalil za lepo darilo k
rojstnemu dnevu.
»Nisem še, mama,« je kar tako odgovoril Peter, »veš, se bom kar Skupaj zahvalil za darilo ob rojstnem dnevu in ob novoletni jelki...«
Mama je bila zelo huda in očka še celo, toda to Petra le ni pripravilo do tega, da bi se lepo vljudno zahvalil stricu za dragoceno darilo za rojstni dan. Saj končno — ali ni bolj enostavno, če se zahvali kar za smuči in čevlje hkrati ...?
Končno je prišel tudi Silvestrov večer. Pri Petrovih so postavili lepo jelko, prižgali luči in Peter je radovedno pogledoval na precej velik zavoj, ki je prišel te dni po pošti — Peter je skrbno pazil na pismonošo, ko je raznašal pošto in gledal, če ni med pošto tudi tako težko pričakovani zavoj s smučarskimi čevlji...
Ko je nato končno Peter odpiral zavoj, na katerem je res bilo njegovo ime, se mu je nekoliko čudno zdelo, zakaj je zavoj tako lahek. Pod papirjem je bila najprej ena škatlja, nato še ena škatlja in nato še ena škatlja — dokler ni na poslednjem ovitku našel kratko stričevo pisemce:
»Dragi Peter!
Tokrat Ti pošiljam kot darilo ta ovoj pisemskega papirja in ovitkov. Zdi se mi, da tam pri ras ne prodajajo pisem, ker se tako redko oglašaš .. 
Peter je bil prvi hip ves za-prepaščen. Torej nič čevljev, torej nič smučanja, nič tekmovanj s sošolci... Potem Da se je spomnil, kako malo je pomislili on na strica, da se mu nf zdelo vredno niti zahvalilti — -in sklenil je, da bo zadnje stričevo darilo — pisemski papir — zdaj bolj pogosto uporabljal.
Kar le redko kdo ve:
Odkod ime TRAMVAJ?
Gotovo ste že slišali kaj je to »tramvaj« — ali cestna železnica, kakršno imajo mnoga mesta po svetu in tudi pri nas. Toda ne verujem, da veste od kod prihaja njegovo ime »tramvaj«.
Leta 1764 se je rodil v Angliji revnim staršem sinko Benjamin Outram. Bil je zelo priden učenec in bister fant, tako da je kljub revnim staršem uspel priti na gimnazijo in nato na univerzo, kjer je postal inženir. Bil je zelo spreten in marljiv, tako da je kmalu bil znan strokovnjak. Bavil se je največ z grajenjem jeklenih mostov im drugih železnih konstrukcij.
Nekega dne je videl, kako se rudarji v bližnjem rudniku trudijo in mučijo ter izgubljajo čas pri vlečenju vozičkov iz globokih rudniških jam. Kot bistremu človeku se je zazdelo pametneje, če bi rudarji postavili na tleh često razmočenih in kotanjastih tal v rudniških rovih deske in po njih vozili svoje vozičke.
Uspeh je bil presenetljiv — in hvaležni rudarji so to »železnico« ua deskah krstili »Outramway« — kar pomeni »Outra-mova pot«. To je bil seveda šele začetek tramvaja — kajti kmalu je Outram prišel na misel, da bi zamenjal vegaste in nepraktične deske z železnimi tračnicami, na vozičke pa pritrdil primerna kolesa — in predhodnik naše cestne železnice, čeprav še močno drugačen — je bil gotov. In tako se je ime tega angleškega inženirja, za katerega le še malokdo ve, ohranilo vse do današnjih dni...
Dušan Mevlja:
NOČNI GOST
V temi pijanček rogovili, spotika se, z rokami krili. Srebrna luna ga obsije:
»Še zmrzne, kdor se ga napije!« Pijanček luno brž zavrne.
»Morda se prej še spreobrne! Sicer pn tu, oho, presneto, še en pijanček vleče dreto!
He, he, prijatelj, si omagal?
Ne gre naprej? Bi ti pomagal? Tvoj trebuh: jojme — debelina! Napihnjen najbrž je od vina! Krepak, prijatelj, si od vraga, kdo na noge ti naj pomaga!
A tu ne morem te postiti, začelo je preostro briti!
Aha! 2e vem: na rame denem nerodo, z njo domov brž krenem. Zdaj na hrbet! Čeprav počasi se daleč pride v naši vasi!
Tako, pajdaš, tu moj je domek! Težak si bil, da bi te zlomek!« Pijanček je odklenil vrata in tujcu je — ta duša zlata — pripravil posteljo pri peči. Dobrotnik! To se mora reči!
Nato zaspal je, kot bi mignil.
Ko drago jutro sc je vzdignil, da gosta bi lepo pozdravil in zajtrk predenj mu postavil, zagledal je le mokra tla: možakar bil je: iz s n e g a 1
Zanimivosti iz vseh časov:
Kako je bilo z zračno pošto?
nnes se nam zdi nekaj popolnoma razumljivega, dc prenašajo letala ljudi in pošto širom vsega sveta, da lahko z brezžičnim prenosom posredujemo sporočila po radijskih valovih — tako naglo, kot lahko hiti samo še naša misel. Zuto mnogo preradi pozabljamo, da predstavljajo ti dosežki znanosti in tehnike neverjeten napredek.
In vendar so ljudje že davno, davno pred tem čutili potrebo po takšnem naglem prenašanju sporočil — po zračni pošti. Seveda so se pri tem posluževali sredstev, ki so jih imeli na razpolago, predvsem golo-bov-pisnionoš. Ze Plinij, znani starorimski pisatelj, nam sporoča pred 2000 leti, da so egipčanske in grške ladje vozile s seboj golobe-pismono-še. Med potom so jih spuščali in z njimi pošiljali svojcem v domovino poročilo o tem kako napreduje potovanje, nli kdaj se nameravajo vrniti. Rimski vojskovodja Cezar je dosegel mnogo zmag, zahvaljujoč naglici pri svojih pokretih, pri čemer so mnogi nasprotniki mislili, da lahko to doseže le s čarovnijo ker niso slutili, da je zu svojo obveščevalno službo pogosto uporabljal go-lobe-pismonoše. Rimski cesar Dioklecijan, ki je zgradil Split, pa je vpeljal z golobi-pismonoši pravcato redno »ekspresno« pošto.
Po propadu rimskega cesarstva so v Evropi pozabili na ta način prenašanja sporočil. Pač pa niso nanj pozabili na vzhodu, odkoder so ga v Evropo zopet prinesli med križarskimi vojnami. In ko je leta 1590 oblegal francoski kralj Henrik IV. uporno mesto Pariz, so obleganci z uspehom uporabljali golobe pismonoše, da so lahko vzdrževali zvezo
z ostalim svetom. In tedaj so tudi oblegovnlci uporabili že posebno izurjene sokole, da so lovili golobe-pismonoše.
Pred kakšnimi 150 leti so prišli tudi poslovni ljudje na misel, da bi bilo mogoče uporabiti golobe-pismo-noše tudi za njihove namene. Tako je znani londonski bankir Rotschild za časa vojn proti Napoleonu uporabljal golobe-pismonoše, da so mu prinašali iz Francije vedno najno-vejša poročila, s katerimi je nato na londonski borzi znal doseči ogromen uspeh, saj je vedno prvi vedel, kako so se končale bitke, ki so odločale o bodočnosti Evrope. Kmalu so pričeli to njegovo metodo uporabljati tudi drugi — celo prvo novinarska agencija se je posluževala še golobov-pismonoš.
Seveda so potem, ko so ljudje iznašli telegraf, golohi-pismonoče izgubili mnogo na svojem pomenu. Le v vojnih časih so se vedno znova spomnili ljudje teh ptic z njihovim nenavadnim darom, da vedno in od povsod najdejo pot v domači kroj. Tako so med francosko-nemško voj-
nošem postavili v Parizu celo spomenik. Enako so tudi v prvi svetovni vojni, ko rndiofonija še ni bila tako razvita, pogosto uporabljali posebne oddelke za zvezo s pomočjo golobov-pismonoš, ki so z naglico 90 kilometrov na uro prenašali tudi do tisoč kilometrov daleč važna sporočila, pri čemer jim nobeni sovražni oddelki niti utrdbe niso mogli zapreti poti. Sele najnovejši razvoj brežične telegrafije po radijskih valovih, je dokončno odvzel golobom-pismonošem njihovo važnost.
Kljun:
Kdo je ta slikar?
Koder hodi, on poosodi samo z belo barvo slika, ker nobena druga barva ga tako zelo ne mika.
Pa je vendar je naslikal mnogo lepih umetnij.
Ko njegove slike gledaš, dečko, toplo se zavij!
Je uganil kdo uganko?
Prst k čelu dvigne Branko, modro z glavico pokima:
Ta slikar se piše
Zimal
no leta 1870—1871 zopet uporabljali obkoljeni Parižani golobe-pismonoše, da so jim prinašali važna sporočila iz mesta preko vojsk oblegancev do zaveznikov. V zahvalo za takratno pomoč so golobom-pismo-
CENJENE NAROČNIKE NAPROŠAMO, DA CIMPREJ PORAVNAJO LANSKOLETNO NAROČNINO ZA »POMURSKI VESTNIK«
POMURSKI VESTNIK, 16, jan. 1958
6
Gliša Babovič:
SOBOŠKA KRONIKA
Poroke, rojstva in smrti od 5. do 11. januarja 1958.
Poročili so se: Oto Horvat in Ma-arija Prosenjak, oba iz Nemčavec ter Franc Žemljič iz Pctanjec in Terezija Karaš iz Kupšinec.
Rodile so: Marija Štiblar iz Sa-tahovec, deklico; Kristina Kuzma iz Tišine, deklico; Anica Belak iz Paličnjaka, dvojčka — dečka; Marija Kerec iz Mačkovec, dečka; Angela Lunko iz M. Sobote, deklico; Terezija Škrbec iz Skakovec, deklico; Marija Kranjc iz Vogričevec, dečka, Marija Markovič iz Vučje vasi, dečka; Greta Petek iz Račkega vrha, dečka; Jolanka Novak iz Crnelavec, deklico; Anica Ivančak iz Robadja, deklico; Ema Gjergjek iz Borejec, deklico.
Umrla je: Katarina Kakaš iz Cer-nelavec, stara 57 let.
NESREČE IN NEGODE Mlinsko kolo je zdrobilo prst desne roke 46-Ietnema mlinarskemu pomočniku Jožefu Gederju iz Ropoče.
V nogo pa se je s sekiro vsekal 17-letni Karel Lazar iz Gornjih Pe-trovec in dobil hudo rano.
S strehe je padel 2 metra globoko Milan Novak iz Noršinec, zaposlen pri elektroobratu v Gornji Radgoni in dobil hude poškodbe.
Po stopnicah je padel 10-letni Jožef Štuhec iz Vučje vasi in si zlomil desno nogo nad kolenom.
Z motorjem se je peljal 25-letni Ivan Katan, čevljarski pomočnik iz Radgone. Pri padcu si je nalomil desno nogo.
Ponoči so na cesti pri Stročji vasi napadli trije fantje Leopolda Copota iz Veščice pri Razkrižjn ter ga tako pretepli, da je obležal v nezavesti do 4. ure zjutraj, ko so ga ljudje našli in odpremili v bolnico.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nedelja, 19. januarja 1958.
Dr. Lea Talany-Pfeifer, stanuje v Krekovi ulici.
Ordinira v splošni ambulanti od 8. do 12. ure, v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju. TEDENSKA DEŽURNA SLUŽBA Dr. Anica Gregorc-Kastelic, stanuje v Stefan Kovačevi ulici.
Prostovoljni krvodajalci od 5. do 11. januarja 1958.
Jožef Jablanovec, četrtič; Katarina Kolenc iz D. Bistrice, tretjič; Ludvik Meolic in Ana Vujec, oba iz M. Sobote in oba drugi£; Ivan Ba-kan iz Dokležovja, Štefka Hajdinjak in Gizela Jaklin, vsi iz Žižkov; Tone, Hajižekt Ivan Sabo, Ana Smodiš, Gizela Hajdinjak in Marija Kavaš, vsi iz Odranec; Marija Višnjej, Anica Šeruga, Katica Pučič, Katarina Pozderec, Ana Hozjan, Zofija Smeh in Ludvik Petek, vsi iz Beltinec.
OKRAJNA GASILSKA ZVEZA v M. Soboti obvešča
Predlogi za gasilska priznanja: Ker
so društva na svojih občnih zborih pregledala in ocenila prizadevanja članov ter v mnogih primerih ugotovila posebno predanost in požrtvovalnost ter zasluge, smatramo za potrebno, opozoriti jih, da jih predlagajo za priznanja (odlikovanja) GZLRS.
Vabimo društvo, da predloge na predpisanih obrazcih dostavijo preko svojih občinskih gas. zvez na OGZ najkasneje do 15. februarja tega leta ker se bo po tem roku sestala komisija za obravnavo predlogov. Kasnejše predloge bodo obravnavali šele ob koncu leta.
Dopisovanje v Pomurski vestnik: Da bi bila javnost v bodoče boljše seznanjena s problemi gasilske službe — tudi z uspehi in neuspehi dela gasilske organizacije in posameznikov, smatramo za primerno, da bi društva odnosno referenti za propagando objavljali primerne in zanimive članke v Pomurski vestnik. Taki članki bi razvili živahnejšo dejavnost pri ostalih društvih, pa tudi tekmovanje pri delu in prizadevanju.
Letni zbori so prav gotovo nanizali mnogo uspehov in problemov, kateri zanimajo tudi širšo javnost, zato bi bilo prav, da jih objavljate.
Koledarček 1958: Gasilski koledarček je že 14 dni v prodaji pri ObGZ,
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva alica številka 7 — Telefon 53. Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva nlica 7 — Tel. 53 — Naročniški oddelek: Stefana Kovača 18 — Naročnina četrtletna 100, polletna 200, celoletna 409 dinarjev — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tekoči račon pri Komunalni banki, M. Sobota, štev. 64-KB-1-Ž-365 — Tisk Pomorske tiskarne v
MALI OGLASI
STANOVANJSKO HIŠO z vrtom (ni v stanovanjski skupnosti) v Mariboru — Studenci, ugodno prodam. Štraus Ljudmila, Brestrnica 42 p. Kamnica.	M-48
POSESTVO cca 6 ha, z inventarjem in živino ali brez nje, pod ugodnimi pogoji prodam. Posestvo obsega: gozd, sadovnjak, vinograd in njive. Vse navedeno je arondi-rano. Dam eventuelno tudi v najem, Ivan Palčič, Kuršinci Buč-kovci.	M-26
ENODRUŽINSKO HIŠO - hiša novejša z trgovskim lokalom in gospodarskim poslopjem — prodam. Informacije: Margit Kuhar, Le-merje, p. Puconci.	M-29
GOSPODARSKO POSLOPJE z 8 ha zemlje, poslopje krito z opeko, ugodno prodam. Terezija Malek, Cagona št. 91, p. Cerkvenjak.
M-32
REPO BELO, večjo količino, prodam. Josip Majerič, M. Sobota, Gregorčičeva ulica.	M-33
ŽELIM SPOZNATI poštenega moškega v starosti do 55 let zaradi ženitve (lahko tudi vdovec-penzio-nist), ki ima veselje do dela na malem posestvu. Naslov v upravi lista.	M-34
SPALNICO, kompletno, kuhinjsko pohištvo, radioaparat, žensko kolo, štedilnik »Goran«, zaradi selitve ugodno prodam. Naslov: Matije Gubca ul. št. 12, M. Sobota.
M-36
OPOZARJAM cenjene stranke, ki mi dolgujejo na žaganju od leta 1954—1956, da mi takoj poravnajo zapadel dolg. V nasprotnem slučaju sem jih primoran predati sodišču. Žaganje sem ustavil zaradi popravila. Polnojermenik, znamke (Dophnn Wien) 550 premer, kratke osovine transmisije od 2 do 3 m dolge 60 mm debele in 2 kom. cilindra 2.50 m, ugodno prodam. Mencigar, Krašči. M-37
STAJICO ZA ZAJCE, dobro ohranjeno, ter činčila samico, izredno temne barve, prodam. Vprašati v trafiki na Miklošičevem trgu v Ljutomeru.	M-42
LES TESAN, stavbeni, dolžine 18 m in širine 8 m in hrastove doge, prodam. Zadružna gostilna, Tomaž pri Ormožu.
M-43
ŠTEDILNIK zidan, skoraj nov, obložen s ploščicami prodam. Štefan Horvat, Ivanocijeva 1.	M-44
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše najdražje mamice, hčerke in sestre
OLGE BOGUNOVIC roj. KEREC
zobotehnice v zdravstvenem domu v M. Sobota se vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, najlepše zahvaljujemo.
Posebna hvala vsem darovalcem vencev in govornikom.
Žalujoči sorodniki v Sodi-šincih, Rakičanu, Tišini in Gradcu.
0-35
zato priporočamo društvom, funkcionarjem in članom, da si ga čimprej nabavijo ker je število koledarjev omejeno. Koledarček vsebuje zanimivo in nujno potrebno strokovno gradivo.
Iz pisarne OGZ
RAZGLAS
Občinski ljudski odbor v Ljutomeru razpisuje v smisla 1. člena Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz sklada splošnega ljudskega premoženja (Ur. list FLRJ, št. 17/53)
javno
dražbo
ua dan 28. januarja 1958 ob 8. uri zjutraj v prostorih občinskega ljudskega odbora Ljutomer, 1. nadstropje, soba št. 25 za naslednje stanovanjske hiše:
1/1 stanovanjsko hišo v Ljutomeru, Stari trg št. 5 za izklicno ceno 777.800 dinarjev.
1/1 stanovanjsko hišo v Ljutomeru, Babičev trg, za izklicno ceno 457.900 din,
1/1 stanovanjsko hišo v Ljutomeru, Ormoška 14, za izklicno ceno 460.000 din,
1/1 stanovanjsko hišo v Sp. Ka-menščaku št. 36, za izklicno ceno 738.580 dinarjev,
1/1 stanovanjsko hišo v Bodislavcih št. 44, za izkl. ceno 600.000 din, 1/1 leseno barako v Stročji vasi za izklicno ceno 250.000 din,
1/1 leseno barako v Pristavi za izklicno ceno 250.000 din.
Kupci ponudniki morajo pet minut pred javno dražbo položiti 5 •/• varščine od izklicne cene.
Vse ostale dražbene pogoje izvedo interesenti na odseku za finance pri Občinskem ljudskem odboru Ljutomer.
TEDENSKI KOLEDAR
Nedelja, 19. januarja — Hranimir Ponedeljek, 20. januarja — Fabijan Torek, 21. januarja — Neža Sreda, 22. januarja — Viktor Četrtek, 23. januarja — Rajko Petek, 24. januarja — Felicijan Sobota, 25. januarja — Trpimir
VREMENSKA NAPOVED za čas od 17. do 26 jan. 1958 Do 23. jan. suho in v splošnem nulo vreme, le v jasnih nočeh mraz. Od 24. jan. dalje nekaj dni nestalno.
KINO
MURSKA SOBOTA — od 17. do 19. januarja ameriški barvni film: »Med nebom in zemljo«. Od 21. do 23. jan. mehiški film: »Fruto Prohibito«.
GOR. RADGONA - 18. in 19. jan. ameriški film: »Upor na brodu Bauti«. 22. in 23. jan. franc.-špan-ski film: »Ljubimca iz Toleda«. SLATINA RADENCI - 18. in 19. jan. angleški barvni film: »Pariz mesto zaljublj.« 23. jan. jugoslovanski film: »Obleganje«.
LENDAVA — od 17. do 19. januarja ameriški film: »Mirni Človek«. Od 21. do 22. jan. ameriški film: »Udari skrb po vesolju«.
BELTINCI — 18. in 19. jan. ameriški barvni film: »Vzpon na Eve-rest«.
CEP1NCI — 19. januarja angleški film: »Veseli Norman«.
VERŽEJ — 18. in 19. jan. ameriški film: »Francis v velemestu«. 23. januarja angleški film: »Ugrabitelja«.
VELIKA POLANA - 19. jan. nemški film: »Lepotica ene noči«.
Delavski svet Časopisno založniškega podjetja »Pomurski tisk« razpisuje delovno mesto za
administrativno moč
v upravi podjetja. Pogoji: dovršena administrativna šola aiii pa da vsaj dobro obvlada strojepisje in stenografijo. Ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja poslati na naslov podjetja, najkasneje do
1. februarja letos. Plača po tarifnem pravilniku podjetja.
0-46

Kriminalni roman znanega angleškega pisatelja Edgarja W allacea »MOŽ Z NEVARNIM SMEHLJAJEM« je izšel v Obmurski založbi v Murski Soboti.
j-
Dobite ga v vseh knjigarnah in kioskih.
0-47
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta
ALOJZA GRAHA, upokojenca
se vsem, ki so spremili na njegovi zadnji poti, najlepše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Lukmanu, ki ga je zdravil v njegovi bolezni in mu lajšal bolečine, tov. Francu Bačiču za poslovilne besede pri odprtem grobu, duhovniku, pevskemu zboru ter vsem darovalcem vencev.
Motovilci, Topolovci, Žalujoča žena, hčerka Gizela z možem, ter vnučka Janez, Majda, Slavica, Slavko, ter ostalo sorodstvo.
0-31
LAJOS ŽILAH	14
SMRTONOSNA POMLAD
—	Lahko noč, grofica ...
Lasten glas se mi je zazdel popolnoma tuj. Odšel sem m zaprl vrata za seboj. Edit je obsedela na stolu v čudni, nenavadni negibnosti, kot bi bila mrtva.
Šel sem skozi salon, zimski vrt in jedilnico. V vsaki teh sob sem videl Edit v različnih pozah in različnih oblekah. Smejala se je, kadila in sedela za klavirjem, vselej z drugačnim izrazom. Sobe so bile neme, kot grob. V predsobi sem z obešalnika pobral svoj mehki, črni klobuk. Zdel se mi je težak kot bi bil iz železa. Iz kuhinje je bilo slišati mehki generaličin glas, ko je naročala kuharici:
—	Borka, ne zalivajte purana preveč z mastjo...
Več nisem slišal, ker sem stopil na hodnik. Na temačnem stopnišču se mi je zdelo, da mi Edit v temnorjavi obleki in z majhnim šopkom vijolic na prsih prihaja naproti; čevlji ji tokrat niso škripali in tudi obleka ji ni šuštela.
Stopil sem skozi vrata in šel. Ne vem, kam. Ne vem. koliko časa sem tako hodil. Prišel sem do temnega plota. Okrog mene se je že spuščal pozen poletni večer. Ob plotu je stala plinska svetilka. Njena svetloba je razsvetljevala umazano žalostno dvorišče predmestja. Smrtno utrujen sem se naslonil Da plot in gledal v dvorišče. Suha, črna mačka je leno stopicala preko dvorišča. Sredi te neurejenosti je ležal obtolčen, luknjasti čav umivalnik modre barve. Z mrtvimi očmi, brez kakršnekoli misli sem strmel v njega.
Mislim, da sem že takrat bil mrtev.
Drugi dan sem ostal v postelji. Tetka Kamila je z eno svojih mačk v naročju opoldne preplašeno pokukala skozi vrata v sobo:
—	Ste bolni?
—	Da.
—	Naj pokličem zdravnika?
—	Ne, hvala. Samo prehladil sem se.
—	Vam naj dam prinesti kosilo?
—	Hvala. Kasneje bom vstal.
Do dveh popoldne sem z negibnimi očmi gledal v strop. Srce mi je vselej pričelo razbijati, če sem zunaj zaslišal kakšen šum. S trdovratnim zaupanjem sem pričakoval Editino pismo. Dolgo, obupno pismo, v katerem me prosi odpuščanja. Od časa do časa sem strahoma pogledal na uro. Bakreno nihalo črne stenske ure se je z neskončno ravnodušnostjo in dolgo časjem sprehajalo sem in tja. V bližini tega strahovitega miru in v sobni tišini sem še težje občutil bolečino, ki se je zrušila name kot kakšna velika, črna skala.
Pozno zvečer sem po stopnicah za služinčad smuknil na ulico. Večerjal sem v neki majhni gostilni, potem pa sem odšel v orfejsko zabavišče. Grobo sem odslovil natakarja, ki mi je z nedvoumno kretnjo roke, ki naj bi pomenila >ženska in pol,« priporočil neko črnolasko. Natakar se je z ironičnim nasmehom globoko priklonil in pri odhodu črnolasi lepotici zaklical nekaj nerazumljivega.
Bil sem težko poljsko žganje. Misli so mi utrujeno obletavale spomin na Edit. Pil sem mnogo in naglo. Moja omamljena zavest je krčevito iskala Editin pogled, ki sem ga videl skozi priprte veke. Bilo je že zjutraj ob treh. Crnobele figure natakarjev so se zlivale pred menoj z ognjenordečimi, vijoličastimi in zelenimi oblekami plesalk, kakor odsev barv na vodi. Glasba se je mešala s svetlobo luči, dim pa z žvenketom razbitih kozarcev. S pestmi globoko v hlačnih žepih sem se stegnil na stolu. Glava mi je padla na prsi in s pojemajočo močjo svojih misli sem se počasi skušal prebiti do nedoumljivega smisla tajinstvenega življenja.
Proti jutru sem se z muko spravil na noge in odšel na ulico. Asfalt je bil črn in vlažen, rahlo je rosilo. Sedel sem v kočijo in naročil vozniku: v ulico Agl Izstopil sem kot težak bolnik. Trije ključi so mi rožljali v žepu. Obdajala me je preteča samota im ko sem v sobi prižgal svečo, je v preprogo vtkan lovski pes vstal s tal in mi obliznil roko. Zgoraj v polmraku, kamor je le s težavo prodrla rahla svetloba sveče, je na oljnati sliki težko in globoko zdihoval umirajoči Petofi.
Legel sem. in strmel v polmrak. Zaprl sem oči in takoj zaspal Sveča zraven moje glave je gorela naprej.
Moj bog, koliko je ura? Od kdaj pišem to pismo? Počakaj, zdaj ne morem več! Pero mi je padlo iz otrple roke. Dovoli mi, da se za trenutek odpočijem!
Koraki na hodniku. Zdaj sta se vrnila. Pred vrati, ki ločijo vajino sobo od moje, stoji omara. Slišim govorico, toda besed ne morem razumeti. Vajinih glasov ne spoznam več, le v Mahnem smehu je oživela enkrat moja mladost kot lepa, polna luna nad temnim pragozdom. Ta trenutek morda ti ali Malika nalivaš vodo iz steklenice v kozarec. Slišim, kako klopoče voda skozi grlo steklenice. Potem šumenče vode v umivalniku. Ta glas je prijeten in svež kot glasba. Udarci čevljev ob tla. Pogledam pod omaro, izpod vrat je videti ozek, rumen trak svetlobe, znak, da v vajini sobi še gori luč. Slišim, kako Mali tolče po blazinah. Postelja zaškriplje. Ležeta.
Ti in Mali sta prikazni.
Prišla sta, da prisostvujeta moji poslednji noči. S svojo mladostno razburjenostjo, svatovskim veseljem, s svojim lepim, močnim in mladim življenjem stojita ob mojem mrtvaškem odru. Če bi zdaj previdno in potihoma odstranil omaro in uho prislonil k razpokam na vratih, bi me to prisluškovanje morda priklicalo nazaj v življenje. Zdaj jasno vidim pred seboj staro sliko: sediš zraven peči v majhni dijaški sobici, glavo si zagrebel v dlani in pri svojih petnajstih letih hočeš umreti, takšno bolečino čutiš v sebi zaradi neumne in nepomembne ljubezni, ki se je vnela v tebi za Beniczkyjevo Maliko. Srce ti izgoreva v tem trpljenju, kot bi ga nemo oblizovali in žgali modri plameni alkohola. Prej ali pozneje moramo mi možje plačati strašno ceno za ženo. Toda počakaj, zdaj bom nadaljeval svoje pismo. Morda bom še imel toliko moči, da ga končam.
RAZPIS
UO Trgovskega podjetja Prekmurski magazin razpisuje
mesto računovodje
Pogoji končana-dovršena srednja šola im vsaj tri leta prakse v trgovskem knjigovodstvu. Nastop službe 1. III. 1958. Plača po tarifnem pravilniku.
Oklic
S 1. februarjem 1958 se začno poizvedbe zaradi naprave nove zemljiške knji-
Z dnem 1. februarja 1958 se začno poizvedbe zaradi naprave nove zemljiške knjige za katastrsko občino Dobrovnik v sodnem okraju Lendava. Poizvedbe se bodo vršile vsak delavnik od 7. do 13. in od 15. do 18. ure v Dobrovniku h. št. 290.
K poizvedbam naj pridejo vsi posestniki, hipotekarni upniki in vse ostale osebe, ki majo pravno korist od tega, da se poizvedo lastninske pravice, ali da se ugotovi istovetnost sedanjih označb parcel s prejšnjimi označbami; navajati smejo vse, kar utegne služiti za to, da se pojasni stanje stvari in da se očuvajo njihove pravice.
Posestniki zemljišč in drugi upravičenci morajo prinesti k poizvedbam odnosno priložiti svojim prijavam v izvirniku ali prepisu vse spise, izpiske iz zemljiške knjige, sodne odločbe ali druge listine, v kolikor so potrebne za obnovitev zemljiške knjige in kolikor jih imajo oni ali njihovi zastopniki.
Da se vsakomur omogoči vpogled v podatke, ki jih je sodišče že dosedaj zbralo, bodo razgrnjeni posestni listi, seznami parcel in lastnikov in zemljiškoknjižne mape od 17. I. do 31. I. 1958. pri okrajnem sodišču v Lendavi, soba št. 7.
Okrajno sodišče v Lendavi, dne 8. januarja 1958.
Prašičjerejci pozor!
Če zaklanih prašičev ne boste odirali, bo to škodilo vašemu žepu, zato prašiče o derite in odnesite k o-ž o zbiralnici KOTEKSA, ki vam bo plačala lepe denarce.
POMURSKI VESTNIK, 16. jan. 1958
7

AVTO-MOTO DRUŠTVO ŠTEFAN KOVAČA obvešča, da se bo začel
tečaj za šoferje amaterje
dne 1. II. 1958, ob 15. uri v društvenih prostorih (stara osnovna šola).
Prijave sprejema sekretar društva tov. Svatina Slavko (bencinska črpalka).
Člani amaterji, katerim so vozniška dovoljenja z 31. Xn. 1957 potekla veljavnost, iste takoj oddajo sekretarju tov. Svatinu, zaradi podaljšanja veljavnosti.
Morski Soboti
NEKAJ IZ HOTIZE
KMETIJSKA ZADRUGA
Na občnem zboru Kmetijske zadruge smo v glavnem razpravljali o odcepitvi trgovine od kmetijske zadruge. V zvezi s tem sta tov. Ivan Horvat, občinski odbornik in pa tov. Kikčeva od OZZ članom na široko obrazložila ta ukrep in tako smo po kratki razpravi sklenili, naj se trg or vina loči od KZ. Zadruga v Hotizi pa sc bo bavila samo s kmetijstvom, to je z nabavo raznega semenja, umetnih gnojil.
Kmetijska zadruga v Hotizi ima tudi trgovske poslovalnice v Kapci in v Gaberju.
Odborniki se precej zanimnjo za napredek zadruge, Čaprav pri delu večkrat naletijo na razne težkoče.
KAJ PA ČLANI KMETIJSKE ZADRUGE?
Želja nas članov je, da imamo v zadrugi poštenega predsednika, ki upa zagovarjati zadrugo in na občnem zboru stopiti pred člane ter jim podati poročilo o svojem delu in o delu upravnega odbora. Hočemo imeti takega predsednika, ki bo delal za napredek zadruge in skrbel za to, da bo naš zadružni dom čim-prej urejen. Če hočemo to doseči, moramo zamenjati le tistega odbornika, kateremu delo dosedanjega odbora ne ugaja in dela med odborom razdor. Ce tega ne bomo naredili, se nam v Hotizi lahko zgodi spet kaj takega, kot pred leti pri gradnji zadružnega doma. Ker pa imamo Hotižanci izkušnje, sc tega ni treba bati. Tudi takih odbornikov v naši nadrugi ne maramo, ki bi med seboj fizično obračunavali zaradi predsedniškega mesta, kot se je to dogodilo pred nekaj dnevi, seveda pri ko-narcu.
IN SZDL?
Dne 28. decembra lani je bil v Hotizi sklican sestanek vseh članov SZDL. Teh je nekaj nad 130. Na sestanku naj bi predlagali kandidate za novi odbor, tako da bi naslednji dan lahko izvedli volitve. Ker pa se večina članov sestanka ni udeležila, sestanka tudi ni bilo. Kljub temu pa so člani, ki so bili navzoči, šli z zadovoljstvom domov, saj jim je občinski odbornik tov. Ivan Horvat, direktor KB v Ledavi, pojasnjeval vprašanja glede elektrifikacije in pa gozdov (poprej last urbarialne skupnosti). Določili so, dn bo sestanek SZDL v Hotizi 5. januarja letos. Tudi tega dne udeležba ni bila nič boljša. Kje je vzrok slabe udeležbe? že po krotki razpravi smo ugotovili: 1. vprašanje Kmetijske zadruge, nepravilna prodaja drv v »Kotej« itd. Kje pa je odbor SZDL v Hotizi, da tega ne vidi?
Predsednik SZDL sc nobenega sestanka ni udeležil, ker verjetno nima članom kaj poročati. Na sestanek pride le takrat, ko ga ima malo pod kapo, kar se je pokazalo tudi na zadnjem zboru volivcev. V kmetijski zadrugi v Hotizi je pri odkupa živine hotel napraviti »red« takrat, ko je prodal svojega prašiča in je pri tem hotel imeti neke privilegije pri izplačilu, čeprav zaradi teže prašiča do tega ni bil upravičen.
V gasilskem društvu je naredil razdor samo zaradi tega, da je lahko prišel za poveljnika, potem je ne-
kajkrat sklical zbor, seveda vsaki-krat s poličem žganja, ko pa je tega zmanjkalo, so tudi vsi zbori zmanjkali. Pred člani se je izrazil, da ima on v rokah »rud« voza in da bo peljal voz tja, kamor ga bo on hotel, ne pa kamor bodo drugi hoteli.
Zato pa člani SZDL ne smemo dopustiti, dn bi se v Hotizi še kaj takega dogajalo.
ELEKTRIFIKACIJA
Elektrifikacijski odbor v Hotizi si mnogo prizadeva, svoje delo do konca izvesti, vendar tega ne more doseči. Večina gospodarjev ima že urejeno inštalacijo, tako do še čakajo samo na priklop. Tudi tukaj bi bilo prav, če bi elektrifikacijo pospešili. Elektrifikacijski odbor želi, da bi mu pri njegovem težavnem delu pomagali predstavniki organizacij, ker le v sknpnem delu je moč, še mnogo večja kot pa v »rudu«, ki ga vodi predsednik SZDL v Hotizi.
J. Horvat
gostje iz Ptuja
V nedeljo so gostovail na križev-skem odru igralci ptujskega gledališča z mladinsko igro »Pastirček Peter in kralj Briljantin«. Dali so kar dve predstavi, eno za šolsko mladino, eno pa za odrasle. Gostovanje je zelo dobro uspelo, publika pa je nagradila goste s hvaležnim aplavzom.
GRADIMO
Končno je le začela rasti nova stavba v Križevcih. Stala bo na lepem sončnem mestu. V njo se bo do junija vselila zdravstvent in zobna ambulanta. S tem bo rešen desetleten problem v Križevcih. Stavbo gradi gradbeno podjetje iz G. Radgone. Dela hitro napredujejo, sedaj delajo celo ponoči. Domači kmetje bi lahko malo več po-magtli s prostovoljnimi vožnjami gramoza — tako so namreč prej obljubljali — ker bomo zdravstveno postajo uporabljali predvsem mi domačini in okoliške vasi.
nb
HODA NESREČA
S kamnititom, zelo močnim razstrelivom, ki ga je odnesel iz kamnoloma, je streljal v jutru na Novega leta dnn 45-letni Mirko Casar, mali kmet iz Cepincc. Pri streljanju pa ni bil dovolj previden in mu je nenadna eksplozija odtrgala eno roko v zapestju, drugo malo manj. Hudo poškodovane ima tudi oči.
RADIOAMATERJI!
Radioklub Murska Sobota ima svoj
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
v nedeljo, dne 19. jan. 1958, ob 9. uri predpoldne v mali dvorani hotela »Zvezda« Vabljeni vsi ljubitelji radioteh-nike!
Za člane udeležba strogo obvezna!
Odbor
ZAKLAD na gori MATA-TUŠ
Sovjetska znanstvena ekspedicija išče bajeslovni zaklad v Turkmeniji — Stopnice iz konjskih trupel — Nobeden planinec se še ni prebil do pečine, kjer naj bi bil zaklad.
— Pred dve do tri sto leti se je v Rangkuiski kotlini v Pamirskem pogorju sredi zime znašla številna kitajska vojska. Ker je bila na obalah jezera Rang-kul dobra paša, so se vojaki tu utaborili. Kmalu pa je zapadel visok sneg. Vojaki — Nekitaj-ci so se ustrašili grozečega snega in mraza in ponoči pobegnili. Da bi jim Kitajci ne mogli slediti, so vsem konjem kitajskih konjenikov porezali na nogah kite. Zjutraj so bili vsi konji mrtvi. Kitajci so spoznali, da jim v tem pogorju grozi smrt. Vendar so hoteli prej spraviti na varno bajni zaklad in ga skriti v pečini visoko v steni. Ker drugače niso mogli do pečine, so konje razsekali in iz zmrznjenih kosov konjskega mesa naredili stopnice do pečine.
Vojska je potem od gladu in mraza pomrla . . . Prišlo jo poletje in čudovito stopnišče se je porušilo, zaklad pa je ostal skrit v nedostop-
ni jami.
Tako govori nstno izročilo v teh krajih Sovjetske zveze in o tem je najti celo beležko v turkmenskem uradnem listu iz 1878. Vse to se zdi kot pravljica ali pa dogodek, ki se je lahko pripetil sam v Džingiskanovi dobi. Toda z zadevo se je začela zdaj ukvarjati tako resna ustanova, kot je sovjetska akademija znanosti.
Lanskega julija se je na goro Mata-Taš, kjer je ta pečina, odpravila izbrana, najsodobneje opremljena ekspedicija pod vodstvom akademika Tama. Do Rangkula je ekspedicija prišla z avtomobili, čeprav je jezero 4000 metrov nad morjem. V začetku ni bilo težav in dva člana ekspedicije sta prišla skoraj do vhoda v pečino. Do nje je bilo le še kakih dvajset metrov. Tu po sta naletela na gladko granitno steno, brez najmanjše razpoke. Tudi s sodobnimi planinskimi pripravami se nista mogla
povzpeti po steni.
Morala sta se vrniti in poiskati srečo v drugi smeri. K pečini sta nameravala z vrha. S pomočjo posebnih vrvi sta se planinca lotila sestopa. Z veliko težavo jima je uspelo priti spet v neposredno bližino pečine. Toda tu zdaj je presekala pot kot zrcalo gladka granitna skala, v katero nista mogla zabiti klinov . . .
Ekspedicija se je morala brez uspeha vrniti, kajti vsak nov poskus drznih planincev bi se luhko tragično končal. Medtem ko sta se previdno spuščala po steni, ju je napadla velika jata kondorjev. Niti posebna zaščitna obleka in čelada nista mogla ubraniti plezalcev pred kljuni teh orjaških ptic. Celo samokresi niso prestrašili teh čuvarjev bajeslovnega zaklada.
Znani planinci so priznali, da zadeve s planino Mata-Taš ni podcenjevati. V tisku pa se je oglasilo mnogo takih, ki si ne znajo razložiti, do je stena, ki so jo Kitajci pred dve sto ali tri sto leti osvojili, nedostopna za sodobne planince.
Od kod toliko zanimanja zn to goro? Gotovo ni vzrok za to ljudsko izročilo, marveč to, da so v bližini v resnici našli številne predmete zgodovinske vrednosti. V neki bližnji pečini so dobili ženski okrasek — bronastega škorpijona, železno žensko zapesnico v podobi kače, ne-kuj lobanj in kosov tkanine. V neki drugi pečini so odkrili nekaj kosti in staroki-tojskih konjskih sedel.
Ce upoštevamo vse te najdbe in ljudsko izročilo, potem ni čudno, če se je začela ukvarjati s to zadevo sovjetska akademija znanosti.
V Bakovcih imajo kaj pokazati
Vas Bakovci je ena od najbolj delavnih vasi v občini M. Sobota. Vaščani so lansko leto mnogo prispevali s prostovoljnim delom. Tudi občinski ljudski odbor je mnogo pomagal. Popravljena sta bila dva mosta. Preko 100 m gramoza so vaščani navozili na razne ceste. Temeljito pa so popravili cesto od glavne (republiške) ceste pa do potoka Mokoša. Uredili so pokopališče, nasipali poti ter zgradili mrtvaško vežo. Vse to je bilo narejeno za malo denarja.
Za vse te uspehe pa imata velike zasluge SZDL in vaški odbor. Pravilno sta znala prikazati potrebe ljudem, sestanki, katerih ni bilo malo, niso bili brez uspehov.
Bakovčani pa so se tudi pri zadnjih volitvah dobro odrezali. Volitve so bile zelo demokratične. Na kandidacijski listi je bilo kar 6 kandidatov od teh sta bila izvoljena dva odbornika.
Vaški odbor se je letos za dva člana povečal, tako, da šteje sedaj 9 članov. Odbor je do danes imel že dve seji in to skupno z odborom SZDL. Na prvi seji so sprejeli program dela za tekoče leto. Odbor je sklenil urediti vaško cesto od križišča glavne ceste pa do gasilskega doma. Vso delo bodo vaščani opravili 9ami. Od občinskega ljudskega odbora pa računajo na valjar brez ka-
terega se cesta ne da urediti. Lani je bil na tej cesti večji promet kot na katerikoli okrajni cesti, saj so prevozili po njej 10.000 m3 gramoza in peska. Največ je prevažala Vodna skupnost s svojimi avtomobili, ta je tudi porušila most. Vaščani pričakujejo od Vodne skupnosti, da jim bo popravila razdejano cesto, kar je direktor vodne skupnosti obljubil občinskemu odborniku.
Odbora sta tudi razpravljala o gradnji nove šole. Načrti se že delajo, vaščani upajo, da bodo vsaj do spomladi gotovi in odobreni. Vaščani so pripravljeni opraviti vsa glavna dela prostovoljno. Potreba po novi šoli je velika. Letos sedi 240 otrok v neprimernih prostorih in to v treh različnih učilnicah. Tudi šolski odbor, ki ma redno svoje seje, vedno razpravlja o gradnji šole.
Odbor SZDL je imel pred kratkim občni zbor. Člani so na zboru z velikim zanimanjem poslušali predsednikovo poročilo in pohvalili delo odbora v lanskem letu. Največ so govorili o gradnji nove šole in o cestah.
Predlagali so tudi kandidate za novi upravni odbor. Člani so sklenili, da bodo med prvimi v občini končali trenjih urah. V SZDL so sprejeli tudi 25 novih članov.
B. D.
SNEL PODVIG
SOVJETSKIH VOJAKOV
230 nemških granat je grozilo Kursku.
Prezidij vrhovnega sovjeta ZSSR je odlikoval skupino oficir'er in vojakov Rdeče armade, ki so pri Kursku opravili zelo smel podvig, kakršen je za mirne čase nenavaden.
Nemci so prva leta vojne imeli pri Kursku veliko skladišče streliva. Pred umikom iz mesta so okupatorji napravili zelo nevarno past. V zemljo so zakopali velike količine artilerijske munici-je, ki naj bi eksplodirala že pri najmanjšem doditku. V V Kursku so na to po vojni že pozabili. Nad zakopanimi granattmi so zrasle tovarne in stanovanjska naselja. Te dni pa so v dvorišču tovarne mavca nekaj kopali in zadeli na granato. K sreči ni eksplodirala. Takrat so sc ljudje spomnili na nekdanje skladišče streliva.
V Kursk je takoj prišla ekipa vojaških strokovnjakov. Ugotovili so, da je na prostoru 60 kvadratnih metrov zakopanih precej miniranih artilerijskih granat. Težko se je bilo odločiti, kako bi te granate odstranili. Razstreliti jih niso mogli, ker bi eksplozija porušila več tovarn, več sto stanovanjskih zgradb in celo železniško vozlišče.
Zato so se odločili, da bodo granate izkopali. Javili so se prostovoljci. Prebivalec so evakuirali. Petnajst ljudi
je delalo osem ur v neprestani smrtni nevarnosti. Najmanjši napačen udarec in nihče ne bi ostal živ. Po osmih urah so pogumni prostovoljci iz globine treh metrov izkopali 230 artilerijskih granat in jih daleč izven mesta uničili. Kursk pa si je oddahnil.
Človek, ki ne spi že več kot 39 let
V mestu EskiLstunu na Švedskem živi mož, ki že več kot 39 let ni zatisnil očesa. To je 71-letni Oskar Eriksson. Nespečnost je prišla kot posledica španske gripe, katero je v začetku 1919 prebolel kot milijoni drugih ljudi po svetu. Dejstvo, da ni mogel spati in da ni občutil nobene potrebe za spanjem, ga je v začetku vznemirjalo, pripoveduje Eriksson. Jemal je različna uspavalna sredstva, a brez uspeha.
Ko so mu leta 1936 operirali slepič, so mu zdravniki dali narkozo. Na splošno pre-senečnje pa se je Eriksson sredi operacije zbudil iz narkoze.
Največji problem za Eriks-sona je, kako naj prebije dolge noči, medtem ko ostali spijo. Seveda mora tudi on leči in se spočiti. Nekaj časa čita, ugasne luč, pa jo spet prižge in znova bere. Srečen je. ko pride zora in se noč umakne belemu dnevu.
Obleka za vsemirska potovanja
za sedaj namenjena pilotu eksperimentalnega letala X-15, ki bi se naj dvignilo na višino 60 km in letelo 7500 km na uro. Znanstveuiki verujejo, da bi ljudje v takih oblekah lahko potovali tudi po vsemirju.
Vsemirska obleka je skupaj z instrumenti, ki jih mora nositi vsak vsemirski potnik na hrbtu, težka okrog 10 kilogramov. To je skoraj petkrat manjša teža od sedanjih posebnih oblek pilotov za polete na velikih višinah, Vsemirski pilot bo imel na glavi tudi veliko čelado, v kateri so slušalke in mikrofon, naprava za uravnavanje-pritiska kisika in stalnega zračnega pritiska in uravnavanje temperature.
Zunanji sloj obleke je ie srebrnkastega nylona, ki je-prevlečcn z aluminijem. Ta sloj ue prepušča telesne toplote. Notranji sloj obleke pa je iz nylonskcga trikoja. Obleka ima še razne naprave za ventilacijo in dovajanje kisika, v novi obleki so bodo vsemirski potniki lahko ndobno gibali
56 milijonov potniških
avtomobilov v ZDA
Ameriško združenje proizvajalcev avtomobilov je sporočilo, da je v ZDA zdaj že več kot 56 milijonov potniških vozil. To pomeni, da ima povprečno skoraj vsak tretji Amerikanec svoj avtomobil. V primerjavi z letom 1957 se je število potniških avtomobilov v ZDA povečalo za okrog 26 milijonov. Na
FILM O PRVEM SATELITU
V studiu risanega filma »Zu-greb-film« že delajo film o prvem sovjetskem satelitu. Režijo tega filma so zaupali režiserju igranih filmov Branku Marjanoviču. To pobudo »Zagreb-filma kaže vsekakor pozdraviti.
ZDA odpade sedaj več kot polovica vseh avtomobilov na svetu.
Lani je 80 milijonov Američanov prevozilo s svojimi avtomobili skupaj 65 milijard milj. Koristniki motornih vozil so plačali 8 milijard in 200 milijonov dolarjev davka, kar je za pet milijard več kot leta 1947. Razen 56 milijonov osebnih avtomobilov je v ZDA še skoraj 11 milijonov kamionov in 255 tisoč avtobusov. Skupaj imajo ZDA torej 67 milijonov in 230 tisoč motornih vozil.
Po podatkih istega združenja je v ameriški avtomobilski industriji lani delalo 652 tisoč delavcev, kar pa je le za 3000 več kot leta 1947.
MRKI
31. Preplaval je reko. Šele ko je bil čez mejo, se je otresel strahu in negotovosti. Izčrpan se je vrnil v taborišče. »Videti sl hudo zdelan. Si imel nevšečnosti na poti?« ga je vprašal — kot vedno rdeč in okrogel — Arni, ki je imel tu glavno besedo. Mrki se je poskušal nasmehniti. Namesto odgovora se je željno oziral po jedi. »No, le pogum, moj mali. To je šele začetek, vaja za igro. Glavna predstava bo pozneje. Le glej, da boš dobro odigral svojo vlogo. Zdaj pojdiva v kuhinjo. Vidim, da si lačen. Najprej se boš najedel, potem boš povedal, kako si opravil. Kuhar, napolni Mrkemu menažko do vrha!«
32. Mrki je pripovedoval, kako je opravil nalogo. Povedal je. da je moral bežati pred graničarji, ki so mu bili tik za petami. Zamolčal je le, kako se je skril v kup gnoja. Saj bi se mu še smejali. »Tako je prav. Vsaka dobro opravljena naloga koristi naši skupni stvari. Sedaj počivaj, da boš potem spet pripravljen za pot.« »Jaz sem že napravil svoje. Dosti nas je, naj poizkusi še kdo drugi priti čez Muro,« je rekel Mrki. A komaj je spregovoril, že mu je bilo žal, da se je oglasil. Arni) je vzrojil: »Kako si drzneš ugovarjati! Ge ti ni všeč, povej! Bomo pa začeli drugače. Na svetu je mnogo stvari, ki ljudi prisilijo ubogati.« Odprl je predal in pobrskal po njem. Mrkemu se je zdelo. da je skrtnila pištola.
33. »Nisem mislil zares,« je zajecljal Mrki. in si oddahnil, ko je Arni zopet zaprl miznico«). Predobro je vedel, kako so kaznovali neposlušnost. »Ko te bom potreboval, bom poklical. Lahko greš. Bodi pripravljen in pozabi na nepotrebne misli, ki ti polnijo glavo.« Mrki je odšel v barako. Oblečen se je ulegel' na posteljo in strmel v strop nad seboj. Čeprav je malo prej še klecal od utrujenosti, se ga vendarle ni takoj usmilil spanec. Silil se je, da bi zaspal in pozabil na svojo klavrno vlogo. Po glavi so se mu podile nemirne misli. Vedno bolj razločno je videl pred seboj svoje domače.
POMURSKI VESTNIK, 16. jan. 1958
8
V ZDA so pred kratkim prikazali obleko, ki jo bodo nosili piloti in potniki vse-mirskih letal. Ta obleka je