Ob dnevu Osvobodilne fronte, ob prazniku dela 1. maju in ob 25-Ietnici osvoboditve iskreno čestitajo občanom in delovnim organizacijam kamniške občine SKUPŠČINA OBČINE OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS KAMNIK OD Ji Ugodne snežne razmere v letošnji zimi so pripomogle, da je tudi letos Velika planina tako številno obiskana. Smučarjev in obiskovalcev še posebno na spodnji postaji sedežnice ne manjka, podobne vrste pa se pojavijo tudi na gondolski postaji v Kamniški Bislriei. Na sliki: parkirni prostor ob spodnji postaji Je posebno v soboto in nedeljo ležko najti, v teli dneh pa moraš na gondolo čakati kar precej časa. IMova trgovina Metalke V Kidričevi ulici v Kamniku je pred dnevi trgovsko podjetje metalka odprlo sodobno urejeno trgovino. V njej je moč dobiti najra/novrslnejše tehnično blago, stroje, vodoinstalacijski material, gospodinjske stroje in pripomočke in podobno. Uredili so tudi lokal, da se kupci ob nakupu malce okrepčajo. K GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK LETO IX. 1970 — »t. J APRIL — 50 S din V počastitev 25-Ietnice osvoboditve, dneva OF in praznika dela Odbor za proslave v okviru 25-Ietnice osvobodi I ve je pripravil obsežen program prireditev v letošnjem jubilejnem letu. Največ prireditev bo v času od 24. aprila do 9. maja, ob Dnevu borca 4. juliju in ob občinskem prazniku od 20. do 27. julija. Letošnji Dan osvobodilne fronte. Praznik dela in Dan zmage bodo vodstva družbenopolitičnih organizacij počastila na slavnostni seji družbenopolitičnega zbora občine Kamnik 24. aprila ob 18. uri v veliki dvorani kina Dom v Kamniku. Na tej seji bodo podelili priznanja OF dolgoletnim aktivnim družbenopolitičnim delavcem v naši občini. Podeljene bodo tudi nagrade dijakom za najboljše naloge »Dežela in ljudstvo Nizozemske«. Na seji bodo sodelovali tudi. predsedniki krajevnih organizacij SZDL in krajevnih skupnosti Po seji bodo slušatelji seminarja za estetsko gledališko vzigojo uprizorili Cirila Kosmača Balado o trobenti in oblaku. V soboto, 25. aprila ob 20. uri bo dramska sekcija DPi> Svobode Duplica v kulturnem domu na Duplici uprizorila dramo iz narodnoosvobodilne borbe Franca Slegnarja Noč v plamenih. V soboto. 9. maja ob 20. uri bodo na Duplici goslovaili koroški pevci iz Plešerk pri Celovcu. Vse aktiviste OF obveščamo da srečanja v Dolenjskih Toplicah 26. aprila ne bo. t>ać pa je preloženo na nedeljo 7. junija. Iz naše občine bosta na srečanje peljala dva avtobusa. Nekdanji aktivisti, ki bi se želeli udeležili tega srečanja, naj s^ čimpreje prijavijo pri predsedniku svoje krajevne organizacije SZDL. SS I I I i Proti povišanju cen kruha Predlog za povišanje maloprodajne cene belemu kruhu za 20 par so odborniki občinske skupščine na seji 26. marca z večino glasov zavrnili. To zavrnitev so V razpravi obrazložili z dvema stališčema: 1. predlog za povišanje cen kruha je samo eden v vrsti številnih predlogov ozir. že izvedenih podražitev osnovnih življenjskih artiklov, kot so meso, sladkor, mleko itd. Odborniki so bili mnenja, da bodo višje cene osnovnih živil nujno vplivale na zahteve po povečanih osebnih dohodkih v delovnih organizacijah ne glede na rezultate gospodarjenja. To pa je odločno v nasprotju z načeli naše gospodarske in družbene reforme. 2. Občinske skupščine so pri dajanju soglasja k cenam osnovnih življenjskih artiklov pritisnjene ob zid. Delovne organizacije, ki predlagajo povečanje cen, lahko tako soglasje izsilijo z grožnjo, da občine, ki ni dala soglasja, ne bodo vač preskrbovali s posan. i nlikli. Občinska skupščina Kamnik je mnenja, da bi morali cene življenjskim artiklom, ki so še pod družbenim nadzorstvom, urejati enotno v merilu Slovenije. V tem smislu so tudi sprejeli priporočilo republiške skupščine za spremembo ustreznih predpisov. Na isti seji so odborniki kamniške občinske skupščine zavrnili tudi predlog komunalnega podjetja Kamnik za podražitev pogrebnih storitev, ker so bili mnenja, da je bil premalo utemeljen. Po tem predlogu naj bi se nekatere storitve podražile za 100 do 150 H. Odborniki so tudi ostro obsodili postopek podjetja Meso, ki je pred dnevi brez soglasja skupščine podražilo svo|e izdelke. Menili so, da npr. s podražitvijo telečjega mesa, katerega cena je porasla na 42 dinarjev za kilogram, ne bo dovezen namen. iVs da bi na ta način zainteresirali živinorejca za rejo govedi. Trenutne izkušnje kažejo, da se rejci zaradi sorazmerno zelo visokih odkupilih cen raje odločajo /a prodajo telet kot pa za rejo. Na seminarju za nove člane ZK v Kamniški Bistrici, ki ga je pripravil aktiv mladih komunistov Izobraževanje mladih članov ZK Izobraževanje novo sprejetih članov Zveze komunistov je ena izmed osnovnih nalog aktiva mladih komunistov pri občinskem komiteju ZK v Kamniku. Aktiv jc pripravil obsežen program družbenopolitičnega in družbeno ekonomskega izobraževanja svojih članov. Poleg večerne politične šole imajo na programu tudi več vveekend seminarjev, na katerih obravnavajo zanimive teme iz domačega in mednarodnega političnega življenja. Odprto pismo prebivalcem Tunjiške ceste Prebivalci Tunjiške ceste, ki smo prejeli od oddelka za gospodarstvo in finance skupščine občine Kamnik odločbo o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, se z odločbo ne moremo strinjati iz naslednjih razlogov: 1. Območje večjega dela Tunjiške ceste ni v zazidalnem okolišu zaradi bližine podjetja »Kamnik«. 2. Iz lega razloga to področje nima urejene kanalizacije, električna napeljava pa je tako slaba, da prebivalci mnogokrat ne morejo koristiti sodobnih električnih u Dir "ulov, pozimi pa celo ne morejo spremljati televizijskega sporeda. Cesta je zelo slabo vzdrževana, pozimi običajno tudi. zelo dolgo ni posuta, tako da imajo vozniki motornih vozil stalne težave. Kljub lemu. da je Tunjiška cesta mnogo bolj prometna kol ostale stranske ceste v Kamniku, ki so asfaltirane, pa asfaltiranje le ceste nI v programu. Prav tako ni v programu ureditev komunalnih naprav (kanalizacija ). 3. Do sedaj je bil napeljan le vodovod, ki so ga prebivalci v večini sami financirali, kar pa za samo mesto ne velja. 4. Zaradi bližine podjetja »Kamnik«, ki v zadnjih letih izvaja tako močne detonacije, da pokajo na našem območju stropi In šipe, imamo prebivalci tega okoliša še dodatne stroške s popravi!om>zgradb. Eksplozije tudi slabo vplivajo na majhne otroke. Podjetje »Kamnik« je bilo za sedanje prošnje in pritožbe občanov našega okoliša gluho, pa tudi inšpekcijska služba nI ukrenila še ničesar. /elimo pripomniti, da so tudi podjetja dolžna spoštovati zakon o ropotu in pokih ter da odgovarjajo za nastalo škodo. To prav tuko velja za črni prah — oglje, ki ga veter prinaša iz podjetja »Kamnik«. Mislimo, da je podjetje dolžno montirati filtrirao napravo. Glede na zgoraj navedene razloge smo prepričani, da odmerjeni prispevek ni pravičen za naš okoliš, še posebno ker vsi plačujemo komunalni prispevek. Denar moramo sami vložiti v odvažanje odpadnih vod, popravila aparatov, za posipanje stranskih cest ter popravila stavb. Zato upamo, da bodo odgovorni organi objektivno ocenili naše težave. Prebivalci Tunjiške ceste Delo naših poslancev Ker volivci večkrat postavljajo vprašanje, kaj delajo naši poslanci v republiški skupščini, smo se odločili, da bomo v posebni rubriki redno objavljali kratke povzetke razprav, predlogov in stališč poslancev kamniške občine v republiški Hkupščini. Seveda pa to ne bo edini stik poslancev z volivci, saj se je občinska konferenca SZDL odločila za ustanovitev poslanske pisarne v Kamniku in za redne razgovore poslancev z volivci v posameznih krajih. Te razgovore bodo pripravile krajevne organizacije SZDL. Namen naše rubrike je torej prispevali k temu, da bodo volivci bolje seznanjeni z delom poslancev, hkrati pa naj bi se v tej rubriki oglašali tudi volivci s sw>jimi predlogi in pripombami glede dela poslancev. Kamniško občino zastopajo v republiški skupščini naslednji poslanci: Republiški zbor: Franc SVETELJ, sekretar občinske konference SZDL Gospodarski zbor: Danilo CERKVENIK, direktor trgovskega podjetja Kamnik Stane SIMSIC, direktor tovarne usnja Kamnik Prosvetno kulturni zbor: Vinko DOBN1KAR, ravnatelj osnovne šole Tomo Brejc Socialrfo zdravstveni zbor Ferdinand VODE, kmet iz Komende. SKRB ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KMETOV — BORCEV NOV Republiški zbor skupščine SR Slovenije je 25. februarja sprejel predlog sklepov za izpopolnitev sistema družbene skrbi za predvojne revolucionarje in borce NOV. Namen teh sklepov je zagotoviti dosledno izvajanje že leta 1968 sprejetih stališč republiške skupščine glede družbene skrbi za borce in ureditev nekaterih, doslej še vedno pomanjkljivo rešenih vprašanj z ustreznimi predpisi. Poslance Franc Svctclj je na predlog občinskega odbora Zveze borcev Kamnik predlagal k sklepom dve dopolnitvi: 1. Namesto tega, da bi republiški organi še vse letošnje leto razpravljali, kako rešili problem zdrav- stvenega varstva tistih kmetov borcev, ki niso sposobni plačevati prispevkov za zdravstveno zavarovanje, naj bi izvršni svet do 15. aprila letos pripravil -predloge za rešitev tega problema. Ta predlog je utemeljen, saj jc lani ostalo brez zdravstvenega varstva v Sloveniji 3.840 kmetov-bor-cev in njihovih družinskih članov, ki zaradi slabega zdravstvenega stanja in onemoglosti niso sposobni plačevati prispevka za zdravstveno zavarovanje. Republiški zbor je predlagano dopolnitev sklepov z večino glasov sprejel. 2. Potrebno je spremeniti, oziroma dopolniti zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov-borcev v tem smislu, da bi dobili pravico do zdravstvenega varstva po tem zakonu tudi listi kmet je-borci, ki so bili od I. I. 1945 do 15. 5. 1945 v internaciji ali v izseljeništvu, pred tem časom pa imajo priznano aktivno delo v NOV. Tako za prvi kot za drugi predlog, ozir. spremembo je bil izvršni svet mnenja, da je treba ta vprašanja sistemsko rešiti in zato ni primerno, da hi jih vnesli v predlagani dokument. Republiški zbor je drugi predlog zavrnil. KAJ l£ S POSTAVITVIJO KOZLERJEVEGA DVORCA V VOLČJEM POTOKU? Vinko Dobnikar, poslanec prosvetnoV ufTurnega zbora, jc postavil republiškemu sekretariatu za pro-sveto in kulturo vprašanje v zvezi z restavriranjem Kozlarjeve hiše v Voltjem potoku, pri čemer jc posebej vprašal, ali jc sama postavitev hiše predvidena v srednjeročnem planu republike. Gre za svetovno znan kulturni spomenik, ki so t.'.i pied kli morali zaradi urbanizacije glavne mestne avenije Ljubljane porušiti. Hišo so nameravali že leta 1964 postaviti v Arboretumu Volčji potok. Čeprav so za gradbena dela porabili preko 40 milijonov starih dinarjev, so Icla 1965 dela ustavili. Skupna vrednost del je bila predvidena v višini okrog 280 milijonov starih dinarjev, od katerih se je polovico obvezala plačati bivša okrajna skupščina Ljubljana, polovico pa sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti SR Slovenije. Na vprašanje poslanca jc na seji prosvelno-kul-turnega /bora 27. februarja 1970 odgovoril dr. Branko Berčič, pomočnik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo. Dejal je, da je bila investicija vključena v republiški s^dnjeročni program negospodarskih investicij za področje kulture v letih 1966 do 1970, vendar zaradi drugih izredno nujnih investic. posegov (SNG Ljubljana, Arhiv Slovenije, Slovenska lilharmonija itd.) ne bo mogla biti uresničena v prvotno predvidenem roku. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo bo predlagal, naj se ta gradnja vnese v srednjeročni program negospodarskih investicij za naslednje plansko obdobje. Pri tem bo verjetno treba ta program ponovno preveriti tako glede na njegovo vsebino, kakor tudi glede finančnih potreb. Republika bo udeležena pri tej investiciji samo pod pogojem, da bodo svoj delež prispevali ludi drugi soinvestitorji, predvsem skupščina mesta Ljubljane, saj je rc^tavri-ranje Kozlarjevega dvorca star dolg Ljubljane do skupnega spomeniškega fonda. ZA NAPISE FIRM, KI SO OBVEZNI, NE BO TREBA PLAČEVATI TAKS Ker republiški in gospodarski zbor nista sprejela enakega besedila zakona o dopolnitvah zakona o komunalnih taksah, jc bilo potrebno medsebojno usklajevanje. Sporno je bi-_ lo določilo, po katerem bi lahko občinske skupščine predpisovale takse za napise firm, ki so po zakonu ali odloku občinske skupščine obvezni. V razpravi na seji gospodarskega zbora 25. Ic-bruarja 1970 so se nekateri poslanci, med njimi tudi Danilo Cerkvcnik i/. Kamnika, znvzcii za to, da bi iz besedila izpustili tudi reklamne napise. Poudaril je, da prav sedaj vlagamo velike napore in znatna sredstva za sodobno obravnavanje trga in reklamiranje. * Gospodarski zbor tega predloga ni upošteval, pač pa se jc prav tako kot rc-publiški zbor odlm il -poreto«, Koi m imenuje beneški tramvaj, ki vozi po kanalu Grande. Seveda je bil naš cilj trg. Sv. Marka s številnimi znamenitostmi kot so doževa palača, katedrala, /namenili mostovi itd. Zaradi praznika so bile sicer vse trgovine zaprte, vendar nekaj lir so nam Benečani kot znani trgovti kljub temu potegnili iz žepa. Razumljivo, da je vsak hotel imeti kak spomin ali razglednico, seveda pa smo hoteli tudi pokusiti, kakšno vino imajo v Benetkah. Eden naših je dejal, da je zelo slano, saj je bilo kar po 700 lir lfter. Ob štirih smo bili spet vsi pri avtobusu in šofer Tone je pognal po avtocesti proti Veroni. Zvečer smo ob 8. uri prispeli v Peschiero ob Gard-skem jezeru. To je približno 20 km od Verone. Tu smo prenočili v hotelu Favorita. Naslednji dan ob 8. zjutraj smo krenili na sejem v Vero-no. Na okrog 30 hektarov velikem prostoru v predmestju Vi ione je postavljenih 88 razstavnih paviljonov. Ko smo se znašli na ogromnem prostoru, je bilo najprej vprašanje, kje začeti in kam iti, da ne bomo česa izpustili. Seveda nismo mogli biti dolgo časa vsi skupaj, ker je enega hol j zanimala to, drugega spel drugo. Zato smo v ma.nj ših skupinah prekrižarili sejem podolgem in počez. Težko je opisati številne nove u. prave in stroje, ki jih danes delajo proizvajalci v Nemčiji, Franciji, Angliji, Italiji in drugod. Naši kmetje so se najbolj zanimali za številne priključke k traktorjem, za elevator-je za rezanje in transportiranje krme, za stroje za sušenje in spravljanje sena, na v Veroni mnoge je pritegnil tudi sodobni stroj za izkopavanje krompirja itd. V posebnem delu sejma je bila razstavljena živina vseh pasem, ki danes v svetu nekaj pomeni, od severnocv i op skih frizijk do južnoameriških pasem. Poleg hleva so imeli v vsakem paviljonu tudi razstavo mesnih izdelkov. Argentinci so telečjo in svinjsko pečenko dajali tudi na pokusu |o. Seveda ni treba posebej poudarjati, da se tisti, ki tega paviljona niso zgrešili, tej poskušnji niso odrekli. ( eprav smo imeli na voljo pet ur časa, si je bilo toliko stvari nemogoče ogledati podrobno. Imeti bi morali na razpolago najmanj nekaj dni. Kljub temu pa so tisti, ki s podobnimi »troji delajo, I.Ji ko videli precej. Videli pa so tudi, da cene tudi zunaj n -o ravno nizke in da je treba kupcu pošteno seči v žep, če si hoče kupili dober traktor ali kak drug kmetijski »troj. No, kljub temu se je nekdo od naših okorajžil in kupil pripomoček za pogon »gumiradlna«, kot je dejal. Naj ga izdamo, čeprav ni plačal carine. To je bil Janko JUHANT, Crdak iz Komende. Kupil si je posten bič, ki poka, da je veselje. Polni lepih vtisov in še lepših želja smo se preko Me-ster, kjer smo pri Coinu pustili šc zadnje lire za »kianta-rice«, proti večeru vračali domov. In vtisi: vse je bi l lepo, vendar hi bilo še lepše, če bi si človek lahko kal kupil in pripeljal domov. Skoda, ker smo bankirja pozabili doma, kakor je nekdo hudomušno pripomnil. —'C Kmetje sprašujejo? Odgovarja Drago Krstić, direktor kamniške podružnice KBH Ljubljana V zadnjem času kmetje vedno bolj pogosto vprašujejo, kako priti do posojila za gradnjo gospodarskih poslopij, nakup kmetijskih strojev itd. Občinska skupščina je pripravljena pomagati kmetom pri,; najemanju kredita s tem, da bi primaknila 2—4% za zmanjfl sanje obrestne mere. Sedaj je samo vprašanje, kje naj kmetje dobijo kredit, da hi bili lahko deležni te ugodnosti, Ponekod so to nalogo prevzeli kreditni odseki pri kmetijskih zadrugah, Pri nas pa kmetijske zadruge nimamo. Kaj torej storiti? To vprašanje je na predzadnji seji občinske skupščine postavil tudi odbornik Peter Štele iz. Tunjic. Predsednik skupščine mu je odgovoril, da je skupščina že posredovala Kreditni banki in hranilnici Ljubljana, podružnici Kamnik priporočila da del sredstev določi za posojila zasebnim kmetom, t) najetju posojila se morajo kmetje dogovarjati z. banko sami ali pa skupno z upravnim odborom sklada za kmetijstvo. Prav tako morajo vložiti prošnjo na upravni odbor sklada za kmetij stvo za sofinanciranje obrestne mere. Kakšne so trenutne možnosti, ki jih imajo kmetje za na Jetje kredita pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana, smo vprašali Draga Krstiča, direktorja podružnice KBH v Kamniku. Moram reči, da lahko dobi večje posojilo pri nas le tisti ki pri nas tudi varčuje. Novi pravilnik KBH Ljubljana o kreditiranju in namen skem varčevanju kmetijskih proizvajalcev OmOgOČa kmetu proizvaji lin, da varčuje i" pridobi posojilo pri banki: — za nakup, gradnjo, dograditev ali obnovo posameznih gospodarskih objektov, —» nakup strojev in strojnih naprav, opreme ter raznih pripomočkov, ki prispevajo k razširitvi in pospeševanju kmetij ske proizvodnje, — za nakup plemenske živine, — za osnovanje nasadov, — za nakup zemljišč do določenega maksimuma. Na kakšen način lahko pride kmet, ki varčuje pri vas, do posojila? S pravilnikom je banka omogočila več načinov: — z enkratnim pologom — z rednimi pogodbenimi pologi (mesečni, dvomesečni Itd.) — z občasnimi neenakimi pologi, — pod posebnimi pogoji vezave sredstev. Ce kmet - varčevalec plačuje mesečne redne obroke, mu bo banka po poteku dogovorjene varčevalne dobe odobrila posojilo v naslednji \ Kini: za varčevalno dobo ''<> kredita na privarčevt..... dobo oz. znesek 13 mesecev 100 "o 18 mesecev 125 % 24 mesecev 150 % 30 mesecev 200 Ob kratkem postanku v Benetkah še posnetek za spomin pred Doževo palačo na Markovem trgu ' TP.K — 17 aprila IW KAMN7SKT OB<"AN » J. STRAN « je dobiti posojilo? Odgovori na vprašanja Ali bi lahko povedali, koliko časa bi moral varčevati kmet, ■ bi si lahko kupil na primer srednji traktor? Varčevalec - kmet želi kupiti traktor, ki stane približno I din in se odloči za dveletno varčevalno dobo. Mesečno plačeval na svoji namenski hranilni knjižici po 500 din. »rčevani znesek........ 12.000.— din Testi na privarčevani znesek..... 761,40 din ;tna sredstva varčevalca po preteku čevalne dobe......... 12.761,40 din "idobljcno bančno posojilo (150%) . . . 18.000.—din 'o preteku dveletne varčevalne dobe •Razpolaga varčevalec z....... 30.761,40 din j . V primeru, da varčevalec že v začetku varčevanja veže po-rednih mesečnih vplačil Se na primer 10.000 din, dobi po .'»Iveh letih še dodatno posojilo v višini 18.750 din (15.000 din i »»-25%). i V kolikšnem času pa je treba tako posojilo vrniti in kakš-1 ''•> je obrestna mera? Za posojila za nakup strojev, strojnih naprav, opreme in PHsaenskc živine le najdaljia odplačilna doba posojila let, ' Za posojila za nakup, gradnjo, dograditev ali obnovo go-• '*Podarskih objektov, za osnovanje nasadov in nakup kmetij-"kih zemljišč pa je najdaljša odplačilna doba 10 let. Pri kmetijskih posojilih je obrestna mera le za 1 % višja ■°d obrestne mere, ki jo plačuje banka na pi iv.uvevana sied "tva. Torej znaša obrestna mera za kredite 2 %. Pod kakšnimi pogoji pa bi kmet lahko dobil posojilo takoj? Kreditna banka in hranilnica Ljubljana je pripravila za 'kmetijske varčevalce še posebno ugodnost. Ta ugodnost je «* tem, da lahko varčevalec takoj dobi posojilo v višini 200% vOd. vloženega zneska. Na primer: varčevalec - kmet bi rad kupil 'raktor, ki stane 30.000 din, ima pa privarčevanega denarja le 1 '5.000 din. V tem primeru varčevalec vloži na vezano hranilno v'ogo pri banki 15.000 din in dobi takoj posojilo v višini 30-000 din. Vložena sredstva ostanejo v tem primeru v banki 1 ,eno leto dlje kot je odplačilna doba posojila. Najdaljša odplačilna doba teh posojil je 5 let. Obrestna ijtnera pa 2%. Ali kmet v vaši banki lahko dobi potrošniško posojilo? i _ Kre-ditna banka in hranilnica Ljubljana odobrava vsem svo-i Jim varčevalcem, ki imajo pri banki navadne hranilne vloge, 4 Potrošniška posojila za nakup industrijskega blaga do zneska 1 10.000 din. Tudi kmet - varčevalec ima pravico do potrošniškega posolila po uredbi o splošnih pogojih za potrošniške kredite. Visina kredita, ki ga banka odobri, se izračuna na podlagi 1/3 Osnove, od katere je kmetu - proizvajalcu odmerjen prispevek te osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti za preteklo leto. Potrošniške kredite za nakup industrijskega blaga, torej •udi kmetijske stroje, odobrava banka z rokom vračila 24 mc-fccev m i>o k "ii obrestni tnei i -c V zadnji >i.\.,ik Kamniškega občana smo na kratko opozorili na vprašanja, ki so jih v posaineanih krajih postavljali volivci na zborih volivcev od 6. do 17. februarja lotos. V današnji številki bomo začoli objavljati odgovore na predloge in vprašanja volivcev, ki jih je sprejela obči nsika skupščina na svoji seji 26. februarja letos. MOTNIK: Regulacija Motnišnice Na zboru volivcev so občani izrazili zadovoljstvo, da so končno začeli urejati strugo Molnišimce, vendar pa so imeli precej pripomb k strokovni izvedbi teh del. Menili so, da je zaščitna stena skoraj za polovico prenizka, ker je hudournik ob velikem nalivu zelo nevaren. Pripomnili »o, da jim nihče ne verjame, kako voda ob tuikih prilikah lahko naraste in* da nimajo nobenega vpliva na izvajanje del Porečje Motnišnice spada pod Splošno vodno skupnost Savinja Celje. Ker so dohodki v vodni sklad iz tega področja zelo majhni, ni bilo posebnih vlaganj v objekte na tem vodotoku. V preteklem lotu je bilo ob sofinanciranju republiškega vodnega in cestnega sklada sanirano več zajed ob cesti, ki so ogrožale santo vozišče. Na področju občine Kamnik so bile sanirane tri zajede. Vrednost del je znašala okoli 120.000,00 din. Občina je prispevala cca 26.000,00 din. Ob priliki ogleda zajed je bilo ugotovljeno, da je nujno potrebno urediti strugo Motnišnice v Molniku. Ker SVS Savinja Celje ni imela v programu večjih vzdrževalnih del, je bito dogovorjeno s predstavniki republiškega vodnega sklada, da se iz rezer- Kolikšna je cena »puhalnika« je zanimalo naše kmete. »Ni visoka le 1 milijon in pol v vasem denarju,« je odgovoril zastopnik firme vnih sredstev v preteklem letu izvedejo nujna zaščitna dela. Poleg tega je bilo dogovorjeno, da SVS Savinja Celje izdela projekt ureditve Motnišnice, ki naj bi se vključil v program za leto 1970 ali 1971. Glede same kvalitete del je pripomniti, da nadzor nad izvajanjem opravlja za republiški vadni sklad Zavod za vodno gospodarstvo v Ljubljani, ki ludi tehnično prevzame posamezne investicijske objekte vsako leto. Ker volivci menijo, da dela niso izvedena v redu. bo občina zaprosila omenjeni zavod za strokovno mnenje. ' SPITALIC: Preskrba z umetnimi gnojili Občani so kritizirali Agro-kombinat, češ da je ukinil prodajalno za umetna gnojila v Spitaliču in da sedaj nihče ne skrbi za to, da bi bila občanom teh krajev na razpolago umetna gnojila v Soi-tal iču. Zaradi zelo majhnega interesa za nakup umetnih gnojil v Spitaliču Agrokombiinait, obrat Kooperacija, nima lastne prodajalne. Naročila za umetna gnojila zbira tovariš Franc Lipovšek iz Spitaliča (Jas t robi je) in na podlaga teh jih Agrokombinat dostavi. V Motniku pa je redno na zalogi večja količina vsakovrstnih umetnih gnojil. ZGORNJI TUHINJ: Ureditev pokopališča Postavljeno je bilo vprašanje, ali bi lahko letos občinska skupščina s svojimi finančnimi sredstvi podprla ureditev pokopališča v Tuhinju Pokopališča v naši občini urejajo krajevne skupnosti preko pokopaliških odborov. Za razširitev pokopališč so Sedaj v večini primerov skrbele same krajevne skupnosti. Občinska skupščina je dosedaj le zži izjemne kritične primere dodelila finančno pomoč Ta ponrtoč se daje na podlagi vlog krajevnih skupnosti pred sestavo občinskega proračuna. Krajevna skupnost Tuhinj takega predloga ni dostavila. Letos je nemogoče finančno podpreti željo volivcev, ker vlagamo sredstva v Tuhinjsko cesto. Občinska skupščina priporoča krajevni skupnosti, naj auvede kot ostale krajevne skupnosti plačilo za najemnino grobov. sMAR I NO: Nobene konkurence pri odkupu živine Rejci živine postavliajo vprašanje, zaJ^aj se ne dovoli kupcem živine iz drugih krajev kot je Kranj, Tržič, da bi odkupovali živimo na območju naše občine. Predpisi o blagovnem prometu , določajo, da odkup kmetijskih proizvodov, predvsem živine, lahko poteka le na odkupnih mestih, izjemoma pa tudi na sedežu po- djetja. Na dogonskih mestih pa smeio odkupovali tudi druga podjetja, ne le domača. Glede tega torej ni m-kake omejitve. Ker pa ja trenutno ponudba živine zelo majhna, zlasti v Tuhinjsko dolino ne prihajajo na odkupe predstavniki drugih odkupnih podjetij. ČRNA — GOZD Vzdrževanje ceste Crna—Črnivec Vzdrževanje ceste II. reda Kamnik—Črnivec, ki je po mnenju volivcev v Cmi y zelo slabem »tanju,, upravlja cestno podjetje Ljubljana,' linancira pa ga Republiški cestni sklad. Ker je cesta tehnično slabo izvedena in na težkem terenu, je vzdrževanje z majhnimi sredstvi otežko-čeno posebno zaradi tega, ker za zimsko službo porabijo preko 50 % sredstev. Lani so bila že opravljena nekatera obnovitvena dela, letos pa bodo z deli nadaljevali. Med drugim bodo letos gradili most nad Crno, ker sedanji obvoz na tem kraju predstavlja ozko grlo. Prav zaradi teh investicijskih del jo bilo vzdrževanje doslej na nekoliko nižji ravni. TUNJICI Prevoz otrok v solo Na zboru volivcev so občani postavili vprašanje, zakaj m mogoče organizirati prevoza lunjiških otrok v osnovno šolo v Kamnik. Gre za najmanj trideset otrok, kj morajo sedaj iz najoddail jenejšitaj; krajev in zaselkov krajevne skupnosti Tunjice hoditi v kamniško osemletko. Cesta Kamnik—Tunjice ima nosilnost okoli 5 ton ui ni. primerna za avtobusni promet. S kombijem bi se vozilo le 9 otrok, kar pa bi bilo predrago. Ko bo cesta urejena za prevoz z voziš, do 10 t, bo urejena tudi rodna avtobusna zveza med Kamnikom in Tunjicarni. KOMI NOA: Zadružni dom vrniti krajevni skupnosti Občani, družbene organizacije in krajevna skupnost Komanda že nekaj let zahtevajo, da bi Agrokombinat vrnil krajevni skupnosti 7* družni dom, saj je bil zgrajen s sredstvi in prostovoljnim delom občanov, zaito da Iv, ,1'iž'l potrebam občanov m krajevne skupnosti. . Občinska skupščina Kamnik je lanu storila vse m <' nc ukrepe pri vodstvu A^ro-kombinata Emona Ljubljana, da bi leta vrnil Zadružni dom občini Kamnik, vendar v svojih prizadevanjih ni uspela. Tudi lelos bo skupščina še naprej vztrajala, da se to vprašanje reši. Precej pripmrnib je tudi o vzdrževani ju kulturnega doma, ki ga upravlja .Stanovanjsko podjetje Kamnik, l ■■ n meni, da so za popi-a-vrlo potrebna večja sredstva, za kar zaenkrat ni možna učinkovita adaptacija. • Za 1. maj čestita vsem delovnim ljudem in svojim naročnikom OBRTNO IN MONTAŽNO PODJETJE ZARJA KAMNIK s svojimi obrati: ključavničarstvo, kleparstvo, pleskarstvo, steklarstvo in elcktro-vodovodno instalaterstvo. Se priporočamo. Čestitkam za praznik dela in 25-letnico osvoboditve se pridružuje STOL KAMNIK Izdelujemo: razne vrste kompletne pisarniške opreme za sodobno pisarniško poslovanje. \se vrste kvalitetnega sedežnega pohištva, klubskih, restavracijskih, jedilnih garnitur in kino foteljev. Ob prazniku dela čestita vsem poslovnim prijateljem in občanom kolektiv TOVARNE POGREBNE OPREME MENINA KAMNIK SMARCA Vsem delovnim ljudem čestita ob prazniku dela TEKSTILNI INSTITUT MAR1BOK EKSPERIMENTALNI ODDELEK KAMNIK Za 1. maj in dan zmage čestitajo vsem delovnim ljudem in se priporočajo za naročila proizvajalci ALPREMA obrtno montažnega podjetja Kamnik Izdelujejo in montirajo: gradbene konstrukcije, okna, vrata, predelne stene iz aluminija za gostinske in trgovske lokale, ambulante, bolnišnice in zdrav stvene domove ter razno drugo notranjo opremo iz aluminija in železa. Obrtno podjetje SLOGA Moste pri Komendi čestita ob prazniku dela vsem delovnim ljudem in priporo svoje kvalitetne izdelke. TITAN tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik proizva ja: — fitinge, pocinkane in črne — ključavnice, navadne in cilindrične — obešanke, navadne in cilindrične — gospodinjske sirojčke — ulitke iz sive in temperne litine Cenjenim naročnikom priporočamo nase izdelke. Čestitkam za 1. maj se pridružuje DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE KNJIGARNA IN PAPIRNICA KAMNIK Postregli vas bomo s sodobno leposlovno in strokovno literatur« s šolskimi in pisarniškimi potrebščinami. Se priporočamo! Ob prazniku dela in 25-letnici osvoboditve čestita vsem tklo\ni> ljudem Tovarna usnja 14 a m ni K in priporoča svoje kvalitetne izdelke. INDUSTRIJSKI KOMBINAT SVIT KAMNIK Čestita ob prazniku dela vsem delovnim ljudem. Priporoča svoje kvalitetne izdelke. SVILANIT KAMNIK specializirano podjetje za proizvodnjo frotirja in kravat se pridružuje čestitkam in vam nudi za opremo doma Irotir in vafel brisače najrazličnejših vzorcev, velikosti in pestrih barv ter kopalne plašče. Priporočamo svoje kvalitetne izdelke. Čestitkam za 1. maj m pridružuje kolekth Lončarske zadruge Komenda Živilska industrija Kamnik Čestita vsem delovnim ljudem ob prazniku dela in priporoča svojr kvalitetne izdelke. Splošno gradbeno podjetje GRADITELJ KAMNIK opravlja vsa gradbena dela vadb vrst: \isokc in nizke gradnje, industrijske gradnje* gradnje stanovanjskih objektov in stanovanj /a trg. Ob prazniku dela čestita vsem svojim poslovnim partnerjem in delovnim ljudem. Koena Kamnik trgovsko podjetja čestita vsem svojim odjemalcem ob prazniku dela in ob 25-letnici osvoboditve. Priporoča obisk svojih poslovalnic, valitetno blago po konkurenčnih cenah. Kreditna banka in hranilnica Ljubljana podružnica Kamnik čestita vsem vlagateljem hranilnih vlog, potrošnikom in vsem občanom za praznik dela, 1. maj. Gozdno gospodarstvo Ljubljana Kolektiv obrata Kamnik čestita vsem delovnim ljudem za 1. maj — praznik dela. USLUGA KAMNIK — obilno podjelje čestita vsem delovnim ljudem ob prazniku dela in priporoča svoje solidne usluge. PODJETJE KAMNIK iskreno čestita ob dnevu OF, prazniku dela in ob 25-letnici osvoboditve v s« in občanom in delovnim kolektivom kamniške občim Proslava dneva žena v Srednji vasi Kot že vrsto let smo tudi letos svečano proslavili 8. marec — dan žena. Na predvečer praznika, tj. v soboto, 7. marca, smo imeli akademijo, posvečeno ženi-delavki, ženi-materi in ženi-kmetici. Bogat program so izvedli člani mladinskega aktiva Srednja vas pod vodstvom tov. upraviteljice Marije Robida in pionirji tukajšnje osnovno šole pod vodstvom obeh učiteljic. Obisk je bil tolikšen, da je zmanjkalo prostora, kajti proslava je bila v s.ih v razredu, ki ni velik Kako zelo bi potrebovali primerno dvorano za kulturno-prosvetno življenje v kraju! Volje pri mladini je dovolj, le denarnih sredstev primanjkuje. Že dopoldne pa so pionirji obiskali na pobudo RK Loke vse žene, stare nad 70 let, in jim ponesli skromna darilca ter prisrčne čestitke. Denar za darilca je prispevala organizacija RK Loke. To delamo že vrsto let. Tega so posebno vesele ostarele in bolehne žene, ki tako začutijo, da niso pozabljene, ampak še vedno del nas mlajših. V nedeljo, na sam praznik, pa smo bili na Pirševem, prijazni vasici, ki je med NOB dala vse za partizane in le/i nedaleč od Lok na hribčku, kjer živi 83-letna partizanska mamica, po domače Joževa mama. Na njenem domu so se zbrale še druge partizanske vdove in matere z našega območja. Tudi njim so zapeli in povedali nekaj lepih ganljivih pesmi mladinci in mladinke ter šolska mladina. Tov. Robidova pa je povedala, da jih imamo radi, ker so darovale za lepše dni nas vseli svoje najdražje, svoje sinove in može. Zaželela jim je še vrsto zdravih in srečnih dni v krogu svojih domačih in nas vseh. Potem s<> bile pogoščene, za kar je poskrbela tukajšnja organizacija ZB. M. R. Zmanjšan prispevek za uporabo mestnega zemljišča Na podlagi številnih razprav na nedavnih zborih volivcev, ki so opozarjale na probleme v zvezi s plačeva- • njem prispevka za uporabo mestnega zemljišča, zlasti glede višine tega prispevka v posameznih krajih občine, se je občinska skupščina Kamnik odločila na zadnji seji (26. marca) za spremembo tega odloka. Čeprav je bilo postavljeno vprašanje, ali ne bi kazalo s spremembo počakati, ker so v teku priprave za spremembo ustreznih republiških predpisov, je vendar prevladalo mnenje, da je treba že v letošnjem letu ugoditi upravičenim zahtevam občanov. Leti so namreč na zborih volivcev in drugih sestankih v krajevnih skupnostih zahtevali, da se ukine enotna višina plačevanja tega prispevka za celotno območje, namesto tega pa naj se za posamezna komunalno različno opremljena ali celo ne-oprcmlj.'M.'i zemljišča uvedejo temu ustrezne tarife. Doslej Vida Tomšič v Kamniku Aktiv mladih komunistov pri občinskem komiteju ZK je ob letošnjem dnevu žena pripravil razgovor o problemu družbenega položaja žensk. Na ta razgovor so povabili tovarišico Vido Tomšič in mnoge starejše družbene delavke v naši občini. Bilo je to pravzaprav zanimivo srečanje dveh generacij, ki sta si izmenjali mnenja o pogledu na svet in dogajanja v njem zlasti z vidika družbenega položaja žene proizvajalke in njenega vpliva na naša družbena dogajanja. Tovarišica Tomšičeva je poudarila, da skrb za družbeno uveljavljanje žensk ne more biti prepuščena le ženskam, pač pa je to naloga vseh političnih in samoupravnih ustanov. Posebno se je zadržala ob problemih otroškega varstva in dejala, da moramo prav na tem področju najprej začeti uvajati delitev po potrebah. To pomeni, da moramo pri soudeležbi staršev pri sofinanciranju otroškega varstva bolj upoštevati socialni položaj družine. Otroško varstvo ne smemo obravnavati le z vidika razbremenitve žene, pač pa tudi z vidika njegovega pomena za vzgojo mladega človeka. Na otroško varstvo ie treba gledati kot na del razširjene družine. so namreč vsi občani tako v samem mestu Kamniku, ki je komunalno najbolje urejeno, kot v vaseh Kamniške Bistrice, Most, Komende in drugod plačevali enak prispevek, to je 14 par za kvadratni meter uporabne stanovanjske površine. Po novem predlogu odloka, ki ga je sprejela občinska skupščina, pa so razdelili celotno območje na tri kategorije. V prvo kategorijo spada središče mesta Kamnika, v drugo ožji zazidalni okoliši Zapric, Bakovnika, Novega trga, Duplice itd., v tretjo kategorijo pa delno urejeni zazidalni okoliši izven mesta: Stranje, Nevlje, Godič, Mekinje, Podgorje, Komenda, Moste in Smarca. V prvih dveh kategorijah naj bi plačevali enak prispevek kot doslej, medtem ko naj bi se za naselja v tretji kategoriji ta prispevek za leto 1970 /.manjšal za polovico, torej bodo občani v teh krajih plačevali odslej le po 7 par za kvadratni meter stanovanjske površine. V odlok so vnesli tudi /e doslej uveljavljen način uporabe s tem prispevkom zbranih sredstev. Ta sredstva bodo krajevne skupnosti uporabile na podlagi posebnih programov namensko za urejanje komunalnih naprav na svojih območjih. Računajo, da bodo krajevne skupnosti v kamniški občini s prispevkom o uporabi mestnega zemljiš« a letos /brale okoli 500 tisoč dinarjev. Republika letos 2 milijona dinarjev za Tuhinjsko cesto Tako razgibane in živahne razprave o kalkom problemu v republiškem zboru slovenske skupščine kot je bila raz.prarva o finančnem programu republiškega cestnega sik luda za leto 1970 in o kriterijih za financiranje vzdrževanja cest v prihodnjih 5 lotih, že dolgo ni bilo. Skoraj štiri ure je trajala razprava, v kateri s«> poslanci opozarjali, da je sredstev za vzdrževanje cost premalo iin da treba preprečiti, da bi se že neko« asfalti name ceste spremenile v makadamske. V toni pogledu so bili posebno aktivni mariborski poslanci, ki so se zavzemali za to, naj bi cesto Kamnik—Mot-niik, za katero je bilo v programu predvidenih 2 milijona dinarjev, črtali iin ta sredstva razporedili v rezervo, ki bi jo uporabili za vzdrževanje cest. Oporekali so, češ da ta cesta ni billa v sedanjem srednjeročnem programu in zato letos zanjo ni mogoče odobriti nobenih sredstev. Seveda so imeli poslanci nas« oboi ne v .rokah dovolj argumentov, s katerimi so zagovarjal predlog republiškega cestnega sklada. Eden narjmočnejših argumentov je bi| vsekakor velika soudeležba občanov, delovnih organizacij in občine pri modernizaciji naših cesit. Od lota 1965 do diaes smo v naiši občini vložili v ta namen preko 900. milijonov starih dinarjev. S tem smo modernizirali ceste II. reda Stahovica—žičnica na Veliko planino, Kamnik—-Moste—Komenda m ceste 11 leda Kam- nik—Stahovica in Stahovica —Črna. K tem investicijam je republiški cestni sklad prispeval le za cesto v Kamniško Bistrico 2,5 milijona dinarjev. Poslanec Franc Svetelj je na seji republiškega zbora poudaril, da občani kamniške občine letos že 6. lelo plačujejo krajevni samoprispevek v višini 2 odstotka od čistih osebnih dohodkov, kar je najvišji odstotek v Sloveniji, in da delovne organizacije letno prispevajo na podlagi samoupravnega dogovora /a modernizacijo šol in gradnjo cest okrog 1,5 milijona dinarjev. Ob tako visoki soudeležbi upravičeno pričakujemo ludi pomoč republiko pri modernizaciji te ceste. Seveda so naš, poslanci posebej poudarili tudi gospodarski, turistični in strateški pomen modernizacije te cestne povezave med Štajersko in fiorenisk >, hkrati pa njen pomen kol pomembne raz-bremenilnice ceste I. reda sko/.i Trojane, /.lasti v času, ko hitra cesta še ne bo zgra-lena. Tuhinjsko cesto pa jc potrebno modernizirati tudi kot priključek na bodočo hitro cesto Maribor—Ljubljana. Kljub predlogom nekaleiih poslancev, naj bi glasovanje o finančnem načrtu odložili, je na koncu za potrditev predloženega finančnega načrta republiškega cestnega sklada, v Katerem je določenih 2 milijona dinarjev za Tuhinjsko cesto, glasovalo 28 poslancev, 20 jih je bilo pro-( ti, 6 pa 16 |ili |e vzdržalo glasovanja. Tako je bil finančni n.url SOI i Občni zbor občinske gasilske zveze Srečanje dveh generacij ■ tovarišico Vido Tomšičevo ob letošnjem dnevu žena Okrog 50 delegatov iz gasilskih društev v naši občini je preteklo nedeljo na občnem zboru občinske gasilske zveze pregledalo svoje delo v preteklem letu. Ugotovili so, da je bilo kljub pomanjkanju denarja v tem času nabavljeno precej nove opreme. Lani so s sodelovanjem občanov, delovnih organizacij, občinske gasilske zveze in občin ske skupščine prišla do novih motork kar štiri gasilska društva. Tudi letos je občinska gasilska zveza kupila že tri motorke ln sicer za Križ, kjer so sami prispevali U tisoč dinarjev, za Nevlje, hjer so zbrali 9 tisoč dinarjev, in za Gozd, kjer je njihov pri- spevek znašal 7 tisoč dinarjev. Tudi gasilci iz Komende sj prizadevajo, da bi letos sedanjo dotrajano motorko zamenjali z novo. V ta namen so zbrali že 10 tisoč dinarjev. Občinska gasilska zveza se namreč tudi letos drži načela, da motorko prej prejme tisto gasilsko društvo, ki samo zbere več sredstev. Kamniško gasilsko društvo čaka letos kot najpomembnejša naloga nabava novega gasilnega avtomobila. Sedanja avtomobila sta že kar precej v letih, saj je eden star 27 let, drugi pa 13 let in se gasilci nanju ne morejo več zanesti. Na občnem zboru so kot pomembno nalogo sprejeli lesno sodelovanje gasilcev s civilno zaščito. Posebno pa so poudarili pomen zve/, in signalnih naprav na področju tuhinjske doline. Predlagali so, da bi bilo treba poskrbeti za telefonsko zvezo v Srednji vasi, ker en sam telefon, ki je sedaj v šmartnein, za vso dolino ne zadostuje. Naglasili so tudi potrebo po čimvečjem odzivu gasilcev in ostalih občanov pri krvodajalski akciji. Gasilci so se tudi dogovorili, da bodo s posebno prireditvijo letos sodelovali v programu 25-letnice osvoljo-dilve. t Komisija /a zadeve invalidov In borcev narodnoosvobodilne vojne skupščine občine Kamnik na osnovi 13. člena odloka o merilih in pogojih za uporabo sredstev, zbranih s prispev kom za graditev in dodeljevanje stanovanj udeležencem narodnoosvobodilne vojne v občini Kamnik (objavljen v Uradnem Vestniku Gorenjske štev. 18-160/69) objavlja SEZNAM UDELEŽENCEV NARODNOOSVOBODILNE VOJNE, ki jim je a) DODELJENO NAJEMNO STANOVANJE: 1. BRELIH Filip, upokojenec, Kidii.cva št. 31 — dvosobno 2. RA.IGER Anton, upokojenec, Kranjska št. 2 — enosobno b) DODELJENO POSOJILO ZA REŠITEV STANOVANJSKI.(.A VPRAŠANJA: 1. STILEC Marija, upokojenka, Perovo it, 9 . 2. SEMPRIMOžNIK Katarina, druž. upokojenk.. Mali Rakitovec št. 7........... 3. BURKELJCA Jakob, Cirkuse it. 6, kmetovalec 4. HRIBAR Jože, kmetovalec, Prapreče št. 5 . . 5. I.AJMIS Pavel, delavec, Laze št. 23..... 6. VIRJENT Ciril, kmetovalec, Olševek it. 13 . . 7. OSOLNIK Frančiška, kmetovalka, Jastroblje 21 8 HRIBAR Franc, kmetovalce. Mali lliib št. 8 . '). POUANSEK Albin, kovač, Srednja vas št. 24 . 10. TREBUŠAK Miha. kmetovalec, Zubcjeva št. 1 . 11. PIRC Karol, upokojenec, Studenec št. S . . . 12. MOČNIK Cilka, upokojenka, Poreber št. 7 . . 13. PESTOTNIK Luka, kmetovalce, Hruševka št. 2 14. KURALT Tilka, upokojenka, Mekinje- Neveliska IS 1.IPOVSEK Frane, kmetovalec, Spitalič št. 13 16. HRIBAR Pavle, kmetovalec, Laze št. 11 . . . 17. UCAKAR Janez, upokojenec, Spitalič št. 23 . . 18. BORIN Štefka, druž. upokojenka, Moste št. 97 19. OMERZA Marija, druž, upokojenka, Moste št. 72 20. ŠTELE Frančiška, upokojenka, Pooboril št. 8 21. MARTINC Pavla, druž. upokojenka, Okrgolo št, 22. URSIC Jane/, upokojenec, Godič št. 18 . . . 23. BALANTIČ Peter, kmetovalce, /akai št. 6 . . 24. KUHAR Miha, upokojenec, Krivčcvo št. 19 . . 25. SUŠNIK Ana. diuž. upokojenka. Gozd št. 30 . 26. LOGAR Jožefa, upokojenka, Potok v Črni it 4 27. BREMSAK Jože, upokojenec, Gmajnica št. 16a 28. MAI.I Anton, kmetovalec, Rozicno št. 7 . . . 29. SUKLJE Ivan, upokojenec, Kidričeva it. $5 . ,30. SMOLNIKAR Anton, vk. delavec, Vegova it, 4 31, RI.PIC Antonija, upokojenka, Trg talcev št. 4 32. VRHOVNIK Jo/i, k v. delavec. I.aniše št. 8 . . 33. CERAR Gašper, upokojenec, Jurčičeva št. 23 . 34, ROBIDA-VODE Marija, učiteljica, Loke št. 7 '5. IREBUSAK Jane/, upokojenec, Poreber št. 6 . 36 GRABNAR Marija, upokojenka, Nevlje št. 14 . 37. TOMINSEK Anton, kmetovalec, Zg. Motnik št 38. KODRA Janez, kmetovalec, Črni vrh št. 6 . . 39. R ESN I K Janez, kmetovalce, črni vrh it. 5 . . 40 /.AVBI Vid, Zg. Tuhinj št. 32, kmetovalec . . 41 ZAJC Ivan, upokojenec, Vegova št. 10 . . . 42. PERSIN Ivan. upokojenec, Komenda št. 25 . 43. JUVAN Andrej, upokojenec, Moste št. 98 . . 44. GRUDN1K Francka, upokojenka, Podboišl it, 24 45. URSIC Ivana, dru/. upokojenka, Volčji potok 24 46 KUHAR Rezka, kmetovalka, Smarca št. 70 . . 47. ZOBAVNIK Franc, kv. delavec, Smarca it, 79 48. KRF.GAR liane, upokojenec, Sp. Stranje št. 3 49. GOLOB Peter, upokojenec, Godič št. 8la . . 50. ROMSAK Jurij, logar, Kamniška Bistrita št. 6 51. VIDMAR Marjeta, kmetovalka, Smrečje št, 4 .52. ŠUŠTAR Princ, kmetovalec, Gozd št. 15 . . •H ŠINKOVEC Ivana, druž. upokojenka, Gozd št. 1 54. SLAPAR Jakob, delavec, Breg št. 8 .... 55. ŠIMENC Frančiška, kmetovalka, /g. Stranje 31 Sd KUHAR Leopold', upokojenec, Krivčevo št. 14 57. MIHELCIC Viktor, učitelj, Medvedova ul. št. .5 58. PREGLED Janez, uslužbenec, Tunjiškn Mlaka 5b 59. SOVISEK Janez, upokojenec, Sp. Palovče št. 14 60. MOIIAR Franc, kv. delavec, Vegova ul. 7 . . . 61. GOR.IUP Milko, uslužbenec, Mekinje Cankarjeva 62. BURJA Martin, kmetovalec, Vaseno št. 3 . . 63 SUSTAR Ivan, kmetovake. Studenca št. 1 64. ERZAR Anton, upokojenec, Srednja vas št. 13 65. HRIBAR Franc, vk. delavec, Srednja vas št. 29 66. STRA.IHAR Filip, delavec, Poreber št. II . . 67. JANČAR Rozalija, kmetovalka, Stebljevk št. 2 68. SUSNIK Jože, upokojenec, Zg. Tuhinj št. 31 . 69. KRAMAR Maks, kmetovalec, Bela št. 15 . . 70. KOŽELJ Franc, upokojenec, Bistričica it. 12 . pol II 36 din 20.000 6.000 12.000 30.000 10.000 10.000 10.000 15.(XX) 8.000 8.000 8.000 10. (XX) 6.000 8.000 10.000 ,5X100 6.000 10.000 10.(XX) 18.000 4.000 8.000 10.000 10.000 10.000 10.000 5.000 10.000 15 ono 10.000 5.000 6.000 = 000 8.000 6.000 10.000 8.000 6.000 6.000 7.000 8.(XX) 5.000 5.000 8.000 12.000 10.000 6.000 10.000 10.000 7.000 10.000 10.000 5.000 10.000 5.000 5.000 10.000 5. (XX) 7.000 7.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.(XX) 6.000 5.000 8.000 5.000 Konec maja fluorografiranje Od 25. 5. do, 5. 6. bo letos ponovno množično slikanje pljuč—fluorografiranje v naši občini. Po zakonu je Mimo grafija obvezna. Pri letošnji Iluorografski akciji pride v postev letnik 1945. letnik 1946 torej ne bo več lluorografi-ran, kci je do 25. leta starosti obvezno cepljenje zoper jeti ko — besežiranjc. Fluorogral i ja Še izvaja /c več let po vsem svetu. Njen prvotni namen |e bil odkrivanje pljučne tuberkuloze. Poleg odkrivanja tuberkuloze je zelo pomembno tudi odkrivanje drugih bolezni v Organih prsnega koša, /lasti raka, ki je v močnem porastu. V naši občini smo imeli fluorogral i jo prvič leta 1957. Odkrili smo 26 novih tuberkuloznih bolnikov in 40 drugih obolenj, med njimi 7 tumorjev. Leta 1962 smo odkrili 25 novih bolnikov z aktivno pljučno tubei kulo/o, 102 in-aktivna bolnika (zazdiavljena pljučna tuberkuloza), 10 tumorjev in precej drugih obolenj, /lasti srca in ožilja. V letu 1966 je fluorogral ija ugotovila 10 primerov aktivne pljučne tuberkuloze od katerih je bila najmlajša bolnica stara 35, najstarejša 74 let. Ugotovljeno je bilo 9 primerov inaktivne pljučne tuberkuloze in 72 primerov drugih obolenj na pljučih, 31 obolenj srca in oži I ja. i luorogral i ja je potrebna najmanj vsako četrto leto. Razen splošni' občinske fluorogral i je so imele v teb le tih svoje zasebne I luorograf-ske ake i je tttdi m kalel e lo vai ne: Podjetje Kamnik, tovarna Stol, Rudnik kaolina v Črni, tovarna Svilanit in tovarna kovanega orodja. Kako poteka fluorografija? Vsak obveznik dobi od ob-i ine pismeni poziv z navedbo kraja in časa, kamor mora priti na pregled. Zaradi reda in nemotenega poteka se je 11 eba toi no držat i k i a ja, dneva in ure. S seboj je treba prinesti poziv, na katerega dobi vsakdo potrdilo, da je prišel na I luorogral i i an ji'. I/ ostanek je opi ai a en le /a tiste, ki i/ utemeljenega raz* loga ne morejo sami priti ali jih m moč pripeljati / vozilom. Takoj ko ozdravijo pa morajo priti na pregled v protitubei k u lo/ni dispanzer, Pri tej akciji je važno, da so vsi obvezniki pregledani, ker se je že večkrat /godilo, da so ravno zamudniki bolehali za aktivno pljučno tuberkulozo, Važno je, da se vsak tuberkulozni bolnik začne čimprej zdraviti, v čim bolj zgodnjem stadiju obolenja. Na ta način je uspeh hitrejši in stroški manjši. Na f luorografijo morajo priti tudi listi, ki morda pomotoma niso prejeli poziva Izvzeti so le bolniki, ki so na zdravljenju v protituber- kuloznem dispanzerju. Tem namenoma m poslan poziv. Po končani fluorogral m pregledata dva ali trije zdrav niki Uuorografske slike neodvisno drug od drugega, jih ocenita m zaznamujeta na posebnem kartončku bolezen, sko stanje. Te kartončke od pošljejo v prol itubei kiilo/.ni dispanzer. Ta pokliče obok* liga na kontrolni piegled, kjer preverijo njegovo bole žensko stanje in odredijo še dodatne preiskave za dokončno ugotovitev bolezni, če je potrebno pa tudi ustrez.no zdravljenje. Nadvse važna naloga proti-tuberkuloznega dispanzerja je, da po končani fluorogra-liji pokliče na pregled tudi vse osebe, ki so bile v stiku s tuberkuloznim bolnikom bodisi doma kot sostanovalci ali na delovnem mestu kot sodelavci, da ugotovi morebitno okužbo. Fluorografija ugotovi nadalje tudi znake inaktivne — prebolele, zazdravljene — pljučne tuberkuloze. Tak pre-bolevnik namreč lahko v bodočnosti predstavlja stalno nevarnost izbruha v svežo aktivno pljučno jetiko. Marsikdo izmed teh je pod krinko ponavljajoče se gripe ali kake druge trdovratne bolezni bolehal za aktivno pljučno tuberkulozo in jo mimogrede prebolel ne da bi na jedko sploh pomislil. Pri vseh teh na novoodkritih inaktivnih tuberkuloznih bolnikih uvedemo posebno ulrjevalno zdravljenje in na ta način preprečimo in zamorimo vsa morebitna skrita žarišča in bolnika obvarujemo pred ponovnim izbruhom tuberkuloze. Čeprav je fluorografija draga, se vendar izplača, če že npr. na 10.000 prebivalcev odkrije 5 aktivnih tuberkuloznih bolnikov Dandanes je zdravljenje tuberkuloznih bolnikov Se vedno dolgotrajno, drago, vendar uspešno in bolj enostavno kot nekoč, če se bolniki les zdravijo tako, kol zahteva sodobno zdravljenje. Dr F. P. Usposabljanje duševno prizadetih oseb v občini Domžale in Kamnik S sprejemom zakona o posebnem šolstvu in usposabljanju duševno prizadetih oseb v SR Sloveniji se je začelo tudi v občinah Domžale in Kamnik večje zanimanje za to vrsto šolstva. Vse doslej namreč v obeh občinah ni bilo podobne ustanove. Sele v letu 1961 je bil ustanovljen posebni oddelek pri II. osnovni šoli v Domžalah, kjer se je vpisalo le 14 težko učljivih otrok iz Domžal in najbližje okolice. Komisiji za kategorizacijo duševno prizadetih otrok obeh občin sla šele s sprejetjem že omenjenega zakona začeli intenzivneje delati. To delo jim je iz leta v leto prikazovalo vedno večjo potrebo po čimprejšnji ustanovitvi posebnega zavoda, kamor bi se iz vseh centralnih šol obeh občin preselili vsi kategorizirani otroci. Do ustanovitve tega zavoda je prišlo šele v letu 1964, ko je občinska skupščina Domžale sprejela sklep o uslanovitvi Posebne osnovne šole za obe občini. Od takrat pa do danes je že preteklo pet let obstoja te šole, ki ima svoj sedež v poslopju nekdanje osnovne šole na Homcu. V tem času je lelo za letom raslo število vpisanih učencev in učnega kadra, rasla pa je tudi osnovna dejavnost šole. S porastom pa so vzporedno rasle tudi potrebe po vedno večjih finančnih sredstvih. Prostori nekdanje osnovne šole na Homcu postajajo pretesni in je pouk že sedaj v dveh izmenah. Prav zato je kolektiv šole sprejel tako polreben perspektivni plan razvoja usposabljanja duševno prizadetih oseb v obeh občinah za obdobje 1970—1975. S tem planom prihaja sedaj pred obe občinski skupščini in njihove svete ter pred družbenopolitične in gospodarske organizacije obeh občin z željo, da do dobra seznani občane obeh občin s tem zares perečim problemom in z upanjem, da bi o njem razpravljali in ukrenili vse za njegovo realizacijo. Naj navedemo le nekaj podrobnosti iz tega plana. V obeh občinah je cca. 8.448 otrok, od tega računano po republiškem proporcu cca. 280 osebnostno in vedenjsko motenih. V obdobju petih let bo nujno treba odpreti na dosedanji posebni osnovni Soli 16 oddelkov za 160 težko učljivih otrok iz obeh občin. Za to bo potrebno 35 učnih in strokovnih moči. Polrebna bo razširitev sedanjega šolskega poslopja za 858 mz zazidalne površine. Dinamika izgradnje pa izkazuje, da bi bilo v tem času potrebno zgraditi: telovadnico. 8 novih učilnic, kabinet za učila, zbornico, šolsko kuhinjo a potrebnim) pritiklinami in še eno tehnično delavnico. Hitrejša realizacija lega plana bi bila vsekakor s preselitvijo šole, ki po svoji lokaciji nikakor ne ustreza več zahtevam in pogojem te zvrsti šolstva, v Domžale ali v Kamnik. Omenjena je bila preselite v te šole tudi v poslopje bivše Višje gospodinjske šole v Grobljah, kar pa je zelo malo verjetno. Prav bi bilo, da bi se za čimprejšnjo realizacijo predloženega perspektivnega plana zainteresirali vsi odgovorni forumi obeh občin, vse družbenopolitične in gospodarske organizacije, prav vsak naš občan, ker gre tu za reševanje neodložljivega in perečega problema, ki postaja iz leta v leto večje breme za obe občini. M, V. Se o gotskih napisih v našem mestu Uprizoritev Zaklada v Komendi » Zaklad « v Komendi Igralci prosvetnega društva »Janez Cebulj« v Komendi so letos postavili na oder ljudsko igro »Zaklad*. Igralce, mnogi med njimi so bili tokrat prvič na odru, je uspešno vodil Val-ter Horvat. Poleg uprizoritve na domačem odru so Koraen-čani nastopili še v Smarci, Lazah v Tuhinju, Duplici, Vodicah nad Ljubljano, Moravčah, Lukovici, Cerkljah in v Mostah. V Komendi so poleg tega še nastopili ob Dnevu žena in to brezplačno. Marljivi člani društva sedaj skupno z mladino na osnovni Soli pripravljajo program proslave za praznik dela. Pripravili bodo enodejanko in folklorni nastop. Koncert Lire v počastitev spomina Cirila Vremšaka Ob 70-letnici rojstva pokojnega Cirila Vremšaka, dolgoletnega dirigenta Lire, so se pevci tega zbora oddolžili s komemorativnim koncertom, sestavljenim samo, iz njegovih skladb. Koncert je bil v petek, 3. aprila, v veliki dvorani Doma v Kamniku. Tudi Kamničani so se s številno udeležbo na koncertu oddolžili glasbeniku, ki je s svojim dirigentskim in skladateljskim delom vtisnil trajen pečat slovenskemu zborovskemu petju. V prvem delu koncerta so pevci Lire izvedli izvirna dela Cirila 'Vremšaka na besedila Antona Župančiča, Alojza Gradnika, Radivoja Peterima Pet ruške bi drugih pesnikov. Večina teh skladb je bila na komemorativnem koncertu prvič Izvajana. V drugem delu so sledile slovenske narodne v priredbi Cirila Vremšaka. Zbor I.lre je pod vodstvom dirigenta Sama Vremšaka izbrane pesmi zapel na ravni, ki je dostojna tradicije prvega slovenskega društva. Ko smo začeli pred petimi leti intenzivno obnavljati naše mesto, smo pričeli z obnavljanjem izveskov in napisov. Za vzor so nam sluiila stara, zaščitena mesta (Krakov, Varšava, Praga idr.), v Sloveniji pa smo bili med prvimi, ki smo se zavestno lotili obnove fasad in detajlov starega mestnega jedra. Tako igra tudi grafična oprema napi'sov na fasadah valno vlogo, ki dopolnjuje estetski izgled mesta. V Kamniku je ohranjeno veliko število hiš, pri katerih še zasledimo v notranjosti ali na fasadah posamezne gotske elemente (Maistrova ulica, Titov trg, Kidričeva ulica). V želji, da bi ohranjene gotske elemente še poudarili, smo se odločili poleg ostalega spomeniškega reševanja stavb tudi za stilno prilagojena napise. Ker se je v zadnjem času razvila živahna polemika (samo v Kamniku!) o upravičenosti gotskih napisov, češ da so nemškega izvora, smo dolžni našim občanom dati nekaj strokovnih pojasnil. Ko se je začel od polovice 12. stoletja oblikovali nov umetniški stil (gotika), je povsem jasno, da so osnovni elementi tega stila našli močan odmev tudi v pisavi — gotici. GOTICA NI NACIONALNA PISAVA NEMCEV, AMPAK JE SAMO ENA OD ŠTEVILNIH SREDNJEVEŠKIH DE-FORMACIJ LATINICE, KONKRETNO NJENE KAROLINŠKE OBLIKE. Uporabljali so jo v Nemčiji, Franciji, Angliji, Italiji, pri nas pa v Sloveniji in Hrvatski. Ne pozabimo, da je bila prva slovenska knjiga Primoža Trubarja napisana v gotici (1551. leta). Vse do 15. stoletja je bila gotica enotna pisava cele Evrope. V Franciji je bila v uporabi do začetka 17. stoletja, v Angliji pa še dalj. Danes slufi gotica kot OKRASNA PISAVA za raZfte naslove. Nekateri angleški, francoski, italijanski in drugi listi še danes pišejo svoje naslove (glave) v gotici. Celo več, lahko bi navedli kot posebnost poizkus stilizacije cirilice v gotskih formah že v povojnem času pri nas. Iz tega sledi, da gotica ni izključno nemška pisava, ampak SO jO kol STILNO PISAVO poleg ostalih evropskih narodov uporabljali tudi Nemci. LITERATURA: Zvonimir Ka-lundii/'; Kroz istorijn pisanja, Zagreb, l')4H, s. 40, o gotici na splošno; Zvonimir KalUndiić, Historija pisama, materijala i instrumenata za pisanje, Zu greb, mi (stran 339 do 341); Zvonimir Kalinnl/i, , '/.godovi na knjige (Put do knjige. Za slovenske bralec posebej do polnjeno in razširjeno), Ljub ljana, 1967. Ne telimo polemizirati z nestrokovnim stališčem nekaterih posameznikov, ki se čutijo poklicane, da razpravljajo o upravičenosti gotice na naših izveskih in napisih in, ki gre- do celo tako daleč, da STILNI PISAVI podtikajo žalitev nacionalnega čuta. V dobi, ko si vsi prizadevamo, da bi Indi Kamnik turistično zaživel in bil za obiskovalca bolj privlačen, si ne moremo dovolili, da o pravilno spomeniško reševanih problemih razpravljajo ljudje, ki Za to niso poklicani. Zanimivo je, da podobnih primerov ostala slara mesta ne poznajo, čeprav v enaki meri uporabljajo na reklamnih napisih dekorativno gotsko pisavo. Primer: Slara Ljubljana, gO stišče »Vitez«, gostišče »Maček", dva izveska v Kranju, etikete na alkoholnih pijačah, gorčica »Ete« in podobno. Sfcgl Ob Dnevu zmage Gostovanje koroških pevcev Konci: oki obra lani je v Plešerki pri Celovcu gostoval pevski /bor DPD Svobode / Duplice. Kot smo poročali, so ob tej priložnosti dupliški pevci povabili v goste koroške kolege. Leti so se radi odzvali in tako so se dogovorili, da bodo gostovali na Duplici 9. maja letos. S samostojnim koncertom na Duplici bodo koroški pevci prispevali svoj delež k praznovanju 25. obletnice naše osvoboditve. Pevci i/ Ple-vi ke bodo prispeli na Duplico 9 maja ob 17 uii, kjer' jih bodo v tovarni Stol sprejeli pevci in vodstvo dupliške Svobode Zvečer ob 8. uri pa bo v kulturnem domu na Duplici koncert slovenskih narodnih in partizanskih pesmi, na katerem bodo imele posebno mesto koroške narodne pesmi. Vse ljubitelje naše narodne, še posebno pa koroške ljudske pesmi, vabimo, da pridejo to soboto zvečer poslušat po sem nasiti zamejskih Slovencev. Sprejmimo jih prav s^ta-kim veseljem in navdušen jeni, kot so nedavno tega Korošci sprejeli naše! Načrti kamniškega muzeja Kamniški muzej, ki ima svoje prostore v preko 400 let starem gradu Zaprice, si je za letošnje leto zastavil obsežen in zanimiv načrt dela. Muzej je svoje delovanje že 1964. leta razširil tudi na območje domžalske občine. Lani so v okviru možnosti nadaljevali z deli, ki predstavljalo osnovno delavnost vsakega muzeja in ki potekajo /e skozi vsa leta: inverzija, zbiranje materiala, odkup muzealij, preparacija predmetov, fotodokumentacija. Predmete so preselili v nove depoje, preselili pa so tudi upravne prostore. V muzeju so lani poleti odprli stalno razstavo NOV in razstavo upognjenega pohištva na Slovenskem, ki so jo odprli s sodelovanjem industrije upognjenega pohištva Stol. V Moravčah so v počastitev občinskega praznika Domžale odprli stalno muzejsko zbirko, ki obsega fotografsko gradivo najpomembnejših kulturnih spomenikov Moravske doline. etnografski prikaz in 14 panojev s kratkim orisom zgodovine NOB v tej-dolini. Ta razstava je po obliki stalna, po programu pa jo bodo lahko vsebinsko večkrat menjali. Grad Zaprice bo v letošnjem letu svojo podobno precej spremenil, saj bodo ijazen priključitve centralne kurjave začeti obnavljati tudi fasado centralnega poslopja. Popravilo fasade je nujno, saj so morali sedaj celo prepovedati obhod okrog gradu, da ne bi prišlo do nesreče. Zadnje čase se občani, predvsem predstavniki šol, precej zanimajo za predmete iz Sadnikarjeve zbirke, zato je muzej občinski skupščini predložil predračun za adaptacijo renesančnega pritličja in' postavi-, tev zgodovinske razstave v njem. S to razstavo bi bilo centralno poslopje dokončno urejeno in odprlo /a javnost, v njeni pa bi bile tri stalne razstave upognjenega pohištva, NOV, zgodovina gradu Zaprite in občasna razstava zgodovinske po dobe našega kraja, ki bi jo tematsko menjali. V sodelovanju z Gorenjskim muzejem iz Kranja pripravljajo za letos skupno akcijo o mrskih taborih na Gorenjskem, podobno kakor SO /e proučevali gradove, o katerih so poročali v lanskem K«.....iskem zbom.ku. Tudi te rezultate bodo pri hodnje letO objavili v Kaminskem zborniku, ob koncu akcije pa bi ves material pokazali na razstavi, v tej akciji bodo fotografsko, arhivsko in z izmero dokumentirali tabore in obenem raziskali življenje v tem zgodovinskem obdobju pri nas ter odmeve v ljudski pripovedni tvornosti, ki je med ljudmi še vedno živa. Turške tabore bodo raziskovali tudi na domžalskem območju, kj-r bodo sondirali še timsko cesto na odseku AltansAd MediaS m na Brvai jevein posestvu na Trojanah, raziskali pa bodo tudi Kovškovo ic/.baisko delavnico, TS t Kamnik prvi Skoiiij mesec lini je že minilo, ko se je v Ljubljani končalo letošnje zimsko prvenstvo v rokometu. Ker je tekma najboljši trening, smo se tudi kamniški roko metaij prijavili u to prvenstvo. Da smo to prvenstvo res Izrabili za trening, nam zgovorno pika dejstvo, tla se je v 6 tekmah prvenstva v naš ekipi zvistilo kai 17 Igralcev in da so vsi, razen treh vratarjev, dosegli gole. Večini je znano, da je lula obramba vedno naša slaba točka, zalo smo na tem prvenstvu posebno pozornost posvetili prav temu. Ker smo igrali točno po trenerjevih navodilih, nismo nikogar -posebej pokrivali, ampak smo ostali na črti in igrali cono 6:0. Jasno jc, da pri taki coni pridejo do izraza strelci od daleč, toda te je z iztekanjem lahko umiriti. Ker je rokomet igra, sestavljena iz napada in obrambe, še nekaj besed o napadu. Vse manj je bilo individualnih akcij in vse bolj smo se vsi podrejali kolektivu z eno samo nalogo: doseči gol, pa naj ga da kdorkoli. Priznati moramo, da nam je to v veliki meri Uspelo, dalo pa hi se še precej poplaviti. Oglejmo si rezultate in lestvico: KAMNIK : SAVA 24:20 (12:12), Slovan II 15:10 ((9:5), Novo mesto 15:12 (8:8), Prule 20:14 (7:8), Olympia 21:18 (11:9), Sešir 23:19 (9:7). V Kamniku republiško pionirsko prvenstvo v badmintonu 1 KAMNIK 6 6 ti 0 118: 93 12 2. OLVMPIA 6 5 n 1 106: 85 10 3. PRULE 6 4 0 2 74: 73 8 4 SLOVAN II 6 3 0 3 116: 99 6 5. SES1R 6 2 0 4 98:101 4 /i NOVO MESTO 6 1 II 5 74: 91 2 7 SAVA 6 n (I 6 84:127 0 V letošnjem šolskem letu je bila ustanovljena v okviru šolskega športnega društva na osnovna šoli Frana Albrehta badminlonska sekcija. Vključenih je 23 pionirk in 6 pionirjev. S pomočjo Olimpije iz Ljubljane je sekcija zaživela in imamo redne treninge. Ker je telovadnica med tednom zasedena, treniramo v nedeljah dopoldne. Vsi igralci redno hodimo na treninge, ki jih vodi igralec Olimpije ing. Pavčič. Sami smo že priredili en interni turnir in tudi B turnir, katerega so se udeležili igralci iz Ljubljane in Bra-slovč. 4. in 5. aprila t. I. pa jc naša sekcija prevzela organizacijo republiškega pionirskega prvenstva. Prvenstvo je uspelo, saj se je pomerilo med seboj 46 pionirjev in 32 pionirk iz Slo- venije. Prišli so iz Liohljanc, Braslovč in Planine. Tudi mi iz Kamnika, čeprav mladi igralci, smo se udeležili prvenstva. Naši igralci in igralke niso zasedle nobenega prvega mesta, saj bi bilo težko zmagati proti pionirjem in pionirkam iz Braslovč, Planine, ljubljanske Olimpije in Jezice, ki igrajo že tretje in četrto leto. Vendar je kljub temu uspelo našim mladim igralcem izločiti pionirje in pionirke iz ljubljanskih šol-> skih šporlnih društev. Tako se je naš igraiec Plemeniti Marjan uvrstil med prvih osem, prav taiko Zmavc Irena in Petkovšek Janja pri pionirkah. Za nas je bil to uspeh, saj smo izločili vse igralec in igralke, ki so zaceli z igranjem badmintona v letošnjem šolskem letu, taiko kot mi. Organizacija tekmovanja je uspela, saj so nam pomagali vsi, na katere smo se obrnili za pomoč. Zahvaljujemo se predsedniku občine tov. Vinku Gobcu, ki je prevzel pokroviteljstvo nad tem turnirjem in nam je za to prvenstvo občima poklonila pokale za prva mesta. Prav tako se zahvaljujemo tovarni Stol, industrijskemu kombinatu Svit, podjetju Kamnik in Občinski zvezi za telesno vzgojo v Kamniku za prispevano pomoč. Poudariti moramo razumevanje obeh kamniških šol, ki sta nam dali na razpolago telovadnici in zato obema hvala. Prvenstvo je uspelo. Ponosni smo, da smo bili organizatorji in da smo na tem prvenstvu dosegli tako lepe uspehe. Brez izgubljene točke smo torej osvojili prvo mesto. Največje priznanje za našo igro pa smo dobili s povabilom, da odigramo trening tekmo z mladinsko reprezentanco Ljubljane, ki jc na prvenstvu dosegla 2. mesto za Mariborom in pred Celjem tet Pi insoi sfco. Se nekaj dni nas loči od nadaljevanja prvenstva Gorenjske, kjet smo trenutno na vrhu. Ker imamo najvažnejše tekme na gostovanjih v Tržiču, Selcah, Zabnici in Skolji Loki, vabimo vse ljubitelje rokometa, da se nam pridružijo in nam pomagajo pri osvojitvi prvega mesta. O datumih m urah odhoda vas bomo obveščali pravočasno. Cena prevoza bo enotna 5 N din. Da bomo pravočasno .l^hko naročili število avtobusov, vas prosimo, da se za prvo tekmo v Tržiču prijavite do nedelje 12. 4., ko bo verjetno v Kamniku tudi prva prvenstvc\ na tekma. Prijave sprejema tov. Miha Proscn, rokometni klub Kamnik. - cn Pokal ekipi Radovljice V soboto, 14. marca, jc Sindikat družbenih dejavnosti podružnice skupščine občine Domžale organiziral na Veliki planjni sedme zimsko-športric igre delavcev upravnih organov gorenjskih občin. Prve igre te vrste so bile izvedene leta 1964. Zaradi precejšnjega zanimanja so postale tradicionalne,, vsako leto pa jih organizira druga gorenjska občina. Tekmovanja so se udeležili tekmovalci in tekmovalke — uslužben- Smučarski troboj Domžale — Mengeš — Kamnik V organizaciji smučarskega društva Mengeš je bilo tudi letošnje tekmovanje najbolj šili smučarjev Domžal, Mengša in Kamnika. Zaradi velikega razmaha smučanja je bilo letošnje tekmovanje razširjeno, saj so nastopali v konkurenci poleg članov še članice, mladinci in mladinke ter pionirji in pionirke. Kljub slabemu vremenu je požrtvovalnim organizatorjem iz. Mengša uspelo dobro organizirati to prireditev. Tudi letošnje tekmovanje je potekalo v znamenju premoči kamniških smučin iev, saj so zmagali v vseh ekipnih kategorijah in med posamezniki, kjer jc le pionirki CANZ-KOV1 iz Mengša uspelo prekinili verigo kamniških zmag. V konkurenci pionirk je nastopilo 15 tekmovalk. Med posameznicami je presenetljivo zmagala Mengšanka CAN2KOVA. Ekipna zmaga je pripadala kamniški ekipi, V konkurenci pionirjev jc največje presenečenje pripravil * kamniški tekmovalce PODBF.VSF.K. ki je primn-gtfj vsr favorite. Da imamo v Kamnika množit en in kvn liteten smučarski naraščaj, še posebno kaže premočna zmaga kamniške pionirske ekipe. Velik pa je napredek v Mengšu, kjer so prav tako pričeli s sistematičnim delom s pionirji in so krepko premagali Domžalčane. Pri mladincih je v odsotnosti najboljšega kamniškega smučarja SUNKARJA, ki zaradi poškodbe ni nastopil, zanesljivo zmagal GRILJC Marjan. ,Pri mladinkah pa je sijajno zmagala URSIC Stanka, odkritje letošnje sezone, saj je dosegla čas, s katerim bi premagala večino mladincev in kar polovico članov. Z marljivim treningom bi bila ta smučarka prav kmalu v vrhu slovenskega smučanja. Prav tu se kaže večletno delo v kamniškem - smučarskem klubu, saj so naši mladinci pobrali skoraj vse točke in Večino prvih mest. Pri članicah je SITAR Darinka ubranila lanski naslov, pa tudi ekipna zmaga je prvič pripadla kamniški ekipi. Pri članih je bila zmaga Kamnika najbolj prepričljiva do sedaj, saj le le I.IMOV-sl'.K (Don.zii.lr) z 32, mestom v veleslalomu in sankanju, ogrožal primat kamniških smučarjev. Ekipna zmaga Kamnika pa je bila pre- iim na. —sni ci občinskih skupščin Dom-žail, Jesenic, Kranja, Škofje Loke, Tržiča, Radovljice in Kamnika. Na tekmovanju so se posebej pomerili med seboj moški in ženske in sicer ekipo pa sta sestavljala po dva moška in ena ženska predstavnica (najbolje uvrščeni predstavniki) v veleslalomu i,n sankanju. Kljub slabim vremenskim pogojem za tekmovanje, saj je bilo vreme mrzlo in megleno s snežnimi padavinami, je biJo vzdušje med tekmovalci na višku in niso obupali. Obupali niso tudi potem, ko so izvedeli za rezultate tekmovanja. Pri ženskem veleslalomu je zmagala predstavnica Radovljice Baškovc pred Sušterši-čtvo (Domžale) in Gašperino-vo (Jesenice), medtem ko je bil pri moških najuspešnejši Va.lič iz Škofje Loke pred Rožičem (Jesenice) in ing. Kovačem iz Kamnika. Pri ženskah je bilo na startu 14 tekmovalk, pri moških pa 31 tekmovalcev. Ekipno je zmagala Radovljica pred Jeseni-c-nrni in Kamnikom. Pri sankanju je bilo na startu 17 tekmovalk, med njimi pa je bila najboljša Kam-niepnka Učakairjeva pred Tiš-le^jevo (Tržič) in Skodlarje-vo (Radovljica), medtem ko je bil pri moških uslužbencih najboljši AhačJč (Tržič) pred Carmanom (Kranj) in Res-manom (Jesenice). Ekipno je zmagala ekipa Tržiča, druga je bila sankaška ekipa Radovljice, tretja pa ekipa Kamnika. V končni razvrstitvi je letos že drugič zapovrstjo prehodni pokal osvojila ekipa Radovljice, drugi so bili uslužbenci Jesenic, tretji pa Kainirniini. T. Smolnikar S tekmovanja uslužbencev gorenjskih občin na Veliki planini / KAMNIŠKI OBČAN PETEK — 17. aprila 1970 Lep uspeh Kamnika '•Vi Skoraj sto tekmovalcev Iz kamniških delovnih kolektivov se je udeležilo sindikalnega prvenstva na Veliki planini. Zgled, ki ga kaže posnemati tudi pri letnih športih Titan ekipni zmagovalec Na Veliki planini je bilo 28. in 29. marca občinsko sindikalno prvenstvo v smučanju. Tekmovanja se je udeležilo 7 delovnih organizacij iz občine. Nastopilo je 98 tekmovalk in tekmovalcev. V vseh disciplinah so se odvijale zanimive borbe, najzanimivejše so bile med veterani in člani. Pri članicah predstavnica Kočne Darinka Sitar ni imela konkurence. Tekmovali so v smuku, veleslalomu. Ti progi sta bili z Zelenega robu. Proga za slalom pa je bila postavljena na Purma-nu. v Pokrovitelj tekmovanja je bil občinski sindikalni svet. Samo tekmovanje pa je izvedel smučarski klub Kamnik. Po končanem tekmovanju je bila razglasitev rezultatov pri hotelu Simnovcc. Prvoplasi-rani so prejeli priznanja in praktična darila. Pri članicah je v kombinaciji zmagala Darinka Sitar (Kočna) pred Francko Pernc (Kamnik) in Janjo Oblak (Kamnik). Pri članih pa je prvo mesto zasedel Peter Sitar (Titan), pred Francem Zamikom (Projekt) in Marjanom Stele-tom (Kamnik). Med veterani pa je bil prvi Silvo Jerin (Titan) pred Ivom Rostanom (Alprem). Ekipe pa so zvrstile takole: 1. Titan, 2. Kamnik, 3. Projekt, 4. Alprem, 5. Svit, 6. Zarja, 7. Gozdno gospodarstvo. B. G. Kamniški pionirji na tekmovanjih I. jugoslovanskih pionirskih iger Na pobudo Društva prijateljev mladine in v sodelovanju s Smučarsko zvezo Slovenije in smučarskimi klubi so bila letos prvič izvedena tekmovanja v okviru jugoslovanskih zimskih pionirskih iger. V ta tekmovanja so se vključili tudi kamniški smučarji tekači, skakalci in alpski tekmovalci. Tekači so se pripravljali pod vodstvom tov. PODGOR-NIKA, skakalce sta pripravljala GOLOB Miha in PIBER-NIK Klemen, pionirje pa RO-STAN Ivo, PERNE Franc in ŠTELE Marijan. Tekmovalci so imeli najptej izbirna tekmovanja v klubskem merilu. Tekači so nastopili na Veliki planini. Najboljši je bil LAN I šli K Andrej. Najboljšim petim tekmovalcem je klub nabavil tekaške smuči. Skakalci jo nastopili v Kamniku na 20-mctrski skakalnici. Zmagal je POGACAR Marjan. Tudi najboljšim pionirjem skakalcem je klub nabavil pionirske skakalne smuči. Alpski tekmovalci so imeli izbirno tekmovanje v slalomu na Mil jem Vrhu. Zmagal je ŠTELE Mirl.o. Najboljši pionirji lansko Ijto ustanovljene alpske pionir-'ce šole so si nabavili oprem j po znižanih cenah. 10 naj bol ših tekmovalcev pa je od ";lo na &dnevni trening v Mjute Boudone v Italijo. Polovico stroškov je prispeval klub, ostalo pa starši. Za ostale pionirje je SK Kamnik organiziral tečaj na Veliki planini, ki sta ga vodila učitelj smučanja SUSTAR Anton in vaditelj BERLEC Franc. Tečaja se je udeležilo 30 tečajnikov, ki so se jim pridružili Še pionirji iz Mengša. Izbirno tekmovanje za sestavo pionirske ekipe v občinskemu merilu so imeli le alpski tekmovalci na Veliki planini. Najboljši je bil KLE-MI.NC Miro. Na conskem prvenstvu naši tekmovalci niso imeli sreče, saj to ostali v dolini skupaj s tekmovalci Enotnosti, Vrhnike in Logatca, ki zaradi novo-zapadlcga snega niso mogli na kraj tekmovanja. Zato. so morali vsi nastopiti na prvenstvu ljubljanskih osnovnih šol, ki je bilo v Kranjski gori. Dosegli so odlične rezultate. Med cicibani je bil ROSTAN Tomo 6. in se tako uvrstil v republiško prvenstvo. Med mlajšimi pionirkami je PINTAR Nada osvojila naslov področnega prvaka ljubljanskih osnovnih šol. Med mlajšimi pionirji sla bila HRAST Igor in ŠTELE Mirko 3. in 4. ter se tudi uvrstila v republiško prvenstvo. Med starejšimi pionirkami je bila REIŠNER Alenka 2.. CEVKA Branka pa 6. Med starejšimi pionirji je bil KERZIC 10., VVAHL 11., BOLHA 12., KREGAR 13, in so le za las zgrešili uvrstitev v republiško prvenstvo. Med mlajšimi mladinkami je naslov prvaka osvojila HRIBOVSEK Sonja, druga pa je bila PODOBNIK Mojca. Še večji uspeh so dosegli naši mlajši mladinci, ki so osvojili prva tri mesta. Zmagal je ŠUNKAR Bojan pred Marjanom Griljcem in Igorjem Ferbežarjem. Na republiškem pionirskem prvenstvu na Zelenici je bil najuspešnejši naš ciciban ROSTAN Tomo, ki je zasedel 6. mesto in se uvrstil v našo ekipo, vendar žal cicibani na JPI zaradi odsotnosti ostalih republik niso nastopili. Mlajša pionirka PINTAR-JEVA je bila med 80 tekmovalkami 23. Pri mlajših pionirjih je bil med 137 tekmovalci Mirko ŠTELE 43., 11 RAST Igor pa 48. Ce upoštevamo, da naši pionirji tekmujejo in trenirajo šele dve leti, smo lahko s temi uspehi zadovoljni. Rasle nam nov rod nadobudnih mladih smučarjev, ki bodo dosegli še marsikateri uspeh. Funkcionarjem SK Kamnik se zahvaljujemo za prizadevno delo, Društvu prijateljev mladine pa za denarno pomoč. —■ »m V Domžalah je bil 22. marca vsakoletni medmestni šahovski moštveni brzoturnir, katerega se je udeležilo do-zdaj največje število šahi-stov: 42 mestnih ekip s po 6 igralci in dvema rezervama. V takem obsegu so jo lahko organizirali samo v Domžalah, kjer imajo na voljo veliko športno dvorano. Iz. kamniške občine sta mimo kamniških šahistov sodelovali še ekipi iz. Podgorja in Duplice. Igrali so v dveh skuninah V svoji skupini je ekipa Kamnika osvojila 9. mesto in se prebila v zaključno tekmovanje 20 najboljših ekip. Tudi tu je dosegla lep uspeh, saj se je uvrstila na 12, mesto. Tekmovanja so bila končani šele proti večeru. Med Kam-ničani velja pohvaliti najstarejšega tekmovalca polk. Ne-■ l.l i k.i Sladica, ki je odigrat vse dvoboje in vztrajal do konca. Na brzoturnirju je zmagal Karoar. Kamniška kronika (FEBRUAR) POROKE: Grkman Janez iz Suhadol, tesar, star 24 let, in Pogačar Stanislava z Bakovnika, delavka, stara 24 let; Humar Janez iz. 'Nevelj, električar, star 27 let, in Kores Marija iz Nevelj, delavka, stara 18 let; Jerčinovič Alojz z Vira, avlo-klepar, star 22 let, in Podgoršek Marija iz Suhadol, uslužbenka, stara 20 let; Klemene Franc iz Olševka, delavec, star 39 let, in Trebu-šak Frančiška, delavka iz Kamnika, stara 35 let; Krumpestar Blaž iz Most, gradbeni delovodja, star 32 let, in Burgar Ivanka iz. Zej, usnjarski tehnik, stara 23 let; Kristan Ivan iz Domžal, miner, star 22 let. in Trebušak Marija iz Mekinj, delavka, stara 24 let; Novakovič Stojali iz. Ajdovščine, delavec, star 25 let, in Ferjančič Stanislava iz A i lov še; ne. delavka, stara 24 ~ •:• Stanislav z Gmajn.ce, električar, star 25 let, in Romih Angela iz. Kamnika, delavka, stara 21 let; Uranič Stanislav iz Zej, avtomehanik, star 22 let, in Jcras Zdenka iz Godi-ča, trgovska pomočnica, stara 19 let. SMRTI: Cverle Jože iz Kamnika, osebni upokojenec, star 81 let; Drolc Mihael iz Kamnika, invalidski upokojenec, star 51 lot; Hribar Franc iz Golic, upokojenec, star 77 let; Konjar Jakob iz Smarce, osebni upokojenec, star 56 let; Ma-slakov Aleš iz Kamnika, osebni upokojenec, star 66 let; Pančur Marija iz Porebra, gospodinja, stara 29 let; Spruk Janez iz Potoka, osebni upokojenec, star 69 let; Spruk Marija iz Zakala, gospodinja, stara 89 let; Spitznagel Cecilija iz Motnika, družinska upokojenka, stara 76 let; Ti-vadar Jožefa iz. Duplice, osebna upokojenka, stara 72 let; Urankar Stanislav iz Snovi-ka, star 38 let; Vrhovnik Pavla iz Kamnika, osebna upokojenka, stara 60 let. (MARI-C) POROKE: Petrovič Radislav iz Kamnika, delavec, star 32 let, in Novak Jožefa iz Pšate, delavka, stara 26 let. SMRTI: Birk Franc iz Kamnika, osebni upokojenec, star 69 let; Dobnikar Frančiška z Gore, gospodinja, stara 81 let; Drolje Slavko s Sel, star 22 let; Krivec Ivana iz Stotnika, prevžitkarica, stara 85 let; Lah Anton iz Tunjic. kmečki delavec, star 40 let; Mazovec Anton iz Kamnika, osebni upokojenec, star 71 let; Novak Frančiška iz Kamnika, stara 93 let; Plahulnik Franc iz. Kamnika, osebni upokojenec, star 64 let; Pre-lesnik Ivana z. Okrogla, gospodinja, stara 76 let; Rum-šak Marija z Zage, osebna upokojenka, stara 80 let; Žagar Frančiška iz. Godiča, osebna upokojenka, stara 84 let; Zurbi Valentin s Križa, osebni upokojenec, star 83 let. t OBVESTILO! Obveščamo člane Društva upokojencev — podružnice Kamnik, da bo letni občni zbor v nedeljo, dne 26. aprila 1970, v mali dvorani DOMA KAMNIK z. začetkom ob 8. uri 30 minut dopoldne. K udeležbi vabi Upravni odbor Društva upok. Kamnik OBVESTILO Cenjene stranke obveščamo, da se je čevljarska delavnica preselila. Od 1. aprila dalje obratujemo v novih prostorih na Trgu svobode (bivša Menina). KAMNIŠKI OBČAN -glasilo SZDL občine Kamnik. — Urejuje uredniški odbor. — Glavni urednik France Svetelj. — Izhaja enkrat mesečno — Uredništvo In uprava: Delavska univerza, Kamnik, Kidričeva ulica (Zdravstveni dom). Tiska CP Gorenjski tisk v Kranju