Politični ogled. Avstrijske dežele. Naaa vo.jska je uže zasedla turška meata Plevlje, Prieboj in Priepolje. Godilo 8e je tako. General Kilič je 10. sept. od Ko7a8-hana prišel zgodaj ob 726- uri blizu Plevelj, ki so pozidane v globokej dolini, obdanej od 7isokib, skalnib atimin. Pred oiestom mu pride proti turski Mastafa paša 8 5 kompanijami. Kilič ga vpraša, zakaj 86 8 avojimi vojaki ne ugane ? Turek mu ugovarja, da nima od sultana nobenega naloga mesto predati. Na to mu Kilič obrne brbet in ukaže našim 7ojakom slo^eano maršiiati 7 Plev]je, kar 86 je takoj zgodilo, ker ao med tem naai Io7ci 7išine za mestom zasedli. Turakih vojakov je 500 mož in še se oiso umaknili. Naši so se nastanili 7 200 hišah 7 mestu, 7 kloštruj 87. Trojice in pod šotori. Dne 11. sept. je došel 70J7oda WUrtemberg in poh^alil Kiliča; dne 12. sept. ae je po8ivalo, dne 13. sept. pa marširalo proti Priepolju do Jakub-bana, kder so prenočili. Dne 14. sept. ob V«12. uri 80 naši stali pred Priepoljem, ki je postavljeno na obojnem pobrežji Lima. Tudi tu je turski poveljnik ugovarjal, naj bi naši vojaki ne zasedli meata nukraj Lima, ali med tem je major Grivi5i6 z lovci 25. bataljona vodo Lim prebredel in bribe za mestom zasedel. Sedaj maršira Kilič 6rez moat in areča generala Koniga, ki je med tem bil došel iz Prieboja. Po^eljnik druge brigade, general Obadovič, pa je deželo zasel do Krato^e in mejo dolocil. Voj^oda WUrtemberg dela sedaj na to, da turaki vojaki brž odidejo. Pot 7 Albanijo je Avstriji odpita in za^aro^ana 78aj po mialih ministra grofa Andra88yja. — Bi8mark se pogo^arja 7 Gostinu s papeževim poslanikom pa tudi z nemakim poslanikom na Francoskem, od koder je došel; sam Biamark se poda 20. sept. na Dunaj, da obišče grofa Andra88yja. Ministri hočejo tudi obiskovalce dunajake borze, ali sbodnico najbogatejaib baranta6e7, obdačiti in 5 milijono7 pridobiti. To je tudi iz^rstno! Zakaj bi ti bogataši milijone si nabarantali brez davka, med tem ko kmet brez vsega usmiljenja svoj desetek plačati mora, kedar kaj kupi. Česki poslanci imajo 19. in 23. sept. 7 Pragi sbod, kder bodo odločili ali pojdejo 7 drža^ni zbor ali ne. Ogerski miniatri so prebi^alcem Požunskega in Gjurakega okraja morali da8o odpiaati in 8"e denarje^ poSoditi za naknp semena, ker je ondi cel6 slaba letina. Blizu Mebadije gori 200 oralo7 gozda, tudi 7 Boani je mnogo gozdo7 pogorelo. General Jo7ano7i8 je popolnem odstavljen od službe 7 Bosni in se je podal na svoja poaest^a 7 Banatu. V Kronstadtu na Erdeljskem so ustanovili magjarski fi eima^rerji veliko ložo ali shodnico! Vnanje države. Ruski miniater knez Gur6ako7 in nemaki Bismark sta se tako sprla in po novinab drug po drugem udribata, kakor da bi res hotla Rusijo in Nemčijo 7 straho^ito 7ojsko strmoglaviti; niti shod obeh cesarjev ju ni pomiril. Pravijo, da Gorčakov dolži Biamarka, zakaj ruska 7ojska ni sinela 7zeti Carigrada in Turko7 iz E7rope pregnati. Bismark pa boče Ruaijo ponižati, kakor je uže AvHtrijo in Francijo piemagal. Oba iščeta uže zaveznikov. Rusi se zauašajo na Francoze Bismark pa na — A^strijo. Bng nas 7araj take z^eze! Neraški katoli8ani so 7 Ahenu zboro7ali in sklenoli boriti se za s^obodo 87. Cerk^e. Italijani začeli so Verono 8 aancami obdajati proti Tirolakej strani. V Rumeliji so se Bolgari in domov 7ra6ajo6i se mobamedani spopali in krvavo pretepa^ali 7 Ajtošu in Plo^di^u. Angležem ae 7 Afganistanu buda godi, Jakubkhan se sumljivo obnaša in velika vojska gre Angležem proti, mobamedanski dnhovniki pridgajo sveti boj zoper angleake poailnike. General Robert ima samo 6500 mož in se ne upa naprej. Ob enem žuga Burmanski kralj Angležem z voJRko ; angleaki poslaniki 80 uže všli, ker so ae bali, da se jim nebi tako zgodilo, kakor Ka^agnariju 7 Afganistanu. S^edski profeeor Nordenskjold je lani mesenca julija na ladiji nVega" odrinil po Se^ernem ledenem morji. Pre zimil je 7 ledn blizu Čuckijskega polutoka daleč za Se^eiijo ter je 7 381 dneh 87ojo pot srečno do^ršil; dne 2. sept. Ieto8 je doael 7 Jokobamo na Japanskem. ^Vega" je pr7a ladija, ki je to pot naredila. V Afriki so baje Angleži ulovili di^jaka Cetevojo. Vsled tega se bodo Angleži polastili cele južne Afrike. V Ameriki traja boj med Chilenci in Peru^ijanci naprej, brez poaebnega uspeba na enej ali drugej strani.