LIST ZA TELESNO KULTURO Izdala Mikavni aval »Polah — urela urednlikl odbor — Slavni uradnik Franček Mirili — Odgovorni urednik Vlado Zlaloah — Rokopisov ne vra-Camo — Tlak tlakama »Ljud-ika oravieh* ^ljubljeni — Uredništvo: l]uOI|ane Cankarjeva enll, uorava Miklošičeva 4/B H Poštni predal S77 — čekovni raCun 600 11-š-87|-%)ptonl: uredništvo 20-840. 20-170. 20-171, 20-172 20-173 - Uprava: 22-108 int t. 21-281 - letna naročnina 1300 din, polletna -00 din. II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA DANES VSI ZADOVOLJNI ZAHODNA SKUPINA: Lokomotiva : Rudar 2:0 (2:0), BSK : Šibenik 4:3 (2:2), Olimpija : Istra 2:0 (1:0), Karlovac : Maribor 1:3 (l:2),Borac: Famos3:0 (1:0), Čelik: Split 1:1 (1:1), Borovo : Varteks 1:4 (0:2), Slavonija: Trešnjevka 1:4 (0:2) VZHODNA SKUPINA: Subotica : Trepča 0:2 (0:1), Budučnost: Radnički (B) 0:4 (0:1), Vardar Srem 1:0 (1:0), Borac : Mačva 1:1 (0:0), Sutjeska : Željezničar 5:0 (2:0), Radnički (K) : Jedinstvo 0:0 (0:0), Bačka : Priština 2:1 (2:0), Pro-leter : Spartak 2:3 (0:2) , "it-: - XXVIII. ARLBERG-KANDAHAR V CHAMONIXU IZREDEN USPEH LAKOTE V SMUKU IV posnetek z začetka tekme CSSK : SZ Na startu spet vsa evropska elita - Smuk za Francozinjo Famose, slalom za Avstrijko Hecher - Lakota se je uvrstil na 12. mesto v smuku, le dobre tri sekunde za zmagovalcem L Leitnerjem Begistratorji na kegljišču Maksa Perca in Gradisa so včeraj in danes beležili rezultate tekmovalcev najboljših ekip iz Hrvatske in Slovenije. Hitel sem s kegljišča na kegljišče, da bi ugotovil, kdo med vsemi je bil najuspešnejši v svojih metih. Seveda sem imel poznane »ase« že na seznamu, tako da mi je bilo delo precej olajšano. Pri seštevanju rezultatov pa sc mi je svinčnik ustavil pri Ladu Martelancu, članu kegljaškega kluba Triglav, stalnemu članu državne reprezentance in igralcu, ki že 15 let uspešno podira keglje na vseh kegljiščih doma in v tujini. »Kaj meniš Mato, o organizaciji kvalitetnih klubov iz Hrvatske in Slovenije?« Nedeljski intervju »To je zares kvalitetno tekmovanje, ki bo popolnoma zasenčilo državno prvenstvo.' Prvaka tega tekmovanja bom bolj cenil, kot letošnjega državnega prvaka, saj bo moral prvak tega tekmovanja pokazati svoje znanje kar na štirih različnih kegljiščih. Prav bi bilo, da delegati na skupščini Kegljaške zveze Jugoslavije, ki bo v nedeljo, predlagajo zato spremembo sistema državnega prvenstva.« »No in kako naj bi bilo po tvojem Izvedeno državno prvenstvo?« »Vsaka ekipa naj bi imela najmanj dva nastopa.« No na zaključku sem Martelancu zastavil le še to vprašanje: »Kakšen uspeh pričakuješ od svojih fantov v tekmovanju kvalitetnih klubov?« »Z nami bodo imeli vsi klu--bi veliko dela. Ne bomo se dali poceni v koš.« SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU GSSR velik favorit Prve tekme, prva presenečenja - Jugoslavija-pre-magala Francijo in upa še na kakšno zmago - Strokovnjaki napovedujejo, da bo ČSSR osvojila naslov svetovnega prvaka Stockholm, 10. marca — V četrtek je bila slovesna otvoritev letošnjega svetovnega prvenstva v hokeju na ledu, ki se ga udeležujejo najboljše reprezentance z vsega sveta. Mednarodna hokejska organizacija je že pred prvenstvom razdelila vse nastopajoče v tri skupine. V A skupini tekmujejo kvalitetno dovršena moštva. Prve tri tekme so že prinesle nekatera presenečenja in omogočile oceniti sposobnosti vseh sodelujočih moštev. Trenerji in vodje posameznih reprezentanc skoraj v celoti napovedujejo, da bo letos osvojila naj višji naslov CSSR, ki je za prvenstvo tudi najbolje pripravljena. Seveda pa bi bilo napak vnaprej nekaj napovedovati, kar verjetno do zaključka prvenstva ni gotovo. Sodeluje namreč nekaj močno izenačenih moštev, kamor sodijo Švedska, SZ, Kanada, ČSSR in celo Finska. Vsekakor se bo ta izbor proti koncu prvenstva močno zožil in kočnega zmagovalca bomo verjetno iskali, med ČSSR, Kanado, Švedsko in SZ. Kot prvo presenečenje, ki ni presenečenje, je zmaga Švedske nad Sovjetsko zvezo z 2:1. Kaže, da so Švedi, gostitelji letošnjih udeležencev, sklenili za vsako ceno obdržati naslov svetovnega prvaka, ki so si ga priborili lani. Tokrat naj zapišemo še to, da je reprezentanca ZDA zelo slaba in ne sodi v okvir najboljših, kot je bilo to večkrat v preteklosti. V B skupini, kjer tekmuje Jugoslavija, je bilo prav tako odigranih nekaj zanimivih srečanj. Še najboljši so Švicarji, ki so trenutno tudi na prvem mestu. Od treh odigranih tekem imajo pet točk, razlika v golih pa je 20:5. Sledijo Romuni z istim številom točk, razlika v golih pa 16:8. Kaže, da so Švicarji skupno z Romuni resni tekmec za osvojitev prvega mesta, čeprav po kvaliteti ne zaostajata niti Norveška niti Poljska, Jugoslovani so doslej odigrali dve tekmi. Medtem ko so jih . NAD VI.n:VAN.TF. NA S, STR. Chamonix, 10. marca. V petek se je začelo XXVin. Arlberg-Kan-dahar tekmovanje, na katerem tekmujejo vse alpske dežele. Tudi letos so med drugimi startall Jugoslovani In sicer Lakota, Šumi, Ankeletova In Rutarjeva. V petek je bil na sporedu ženski smuk. Proga je bila izredno težka, tehnično zelo zahtevna in je terjala maksimum znanja in spretnosti. Spet je presenetila mlada Francozinja Famose, ki je opravila z vsemi svojimi nasprotnicami še bolj slavnih imen. Vozila je dovršeno in Avstrijke ji niso mogle biti kos. Jugoslovanki sta , vozili s spremenljivo srečo. Boljša je bila Ankeletova, ki je osvojila 31. mesto in je zaostala za zmagovalko za 12 sekund. Rutarjeva je bila slabša in se uvrstila šele na 41. mesto. Po tekmovalnem, pravilniku »je lahko v slalomu nastopila le Ankeletova, medtem ko je to pravico Izgubila Rutarjeva. V slalomu je bil povsem drugi vrstni red, mislimo pri vrhu, kajti Avstrijke so se hotele za vsako ceno oddolžiti v smuku. Znana Hecherjeva je pokazala svoje pravo obličje in v zanesljivem slogu osvojila prvo mesto. Tudi na ostalih mestih so bile Avstrijke in tekmovalke Iz Zahodne Nemčije, medtem ko je bila prva Francozinja šele na 6. mestu, Ankeletova, ki je startala s slabšo startno številko, se ni uvrstila, ker je že v prvem teku padla in odstopila. Tako je jugoslovansko žensko zastopstvo doseglo manj kot smo pričakovali. Izredno zanimanje je vladalo za nastop moških v smuku. Na startu se je zbralo 73 tekmovalcev. Proga je bila dolga 3270 m z 900 m NA I )A UK V A NJE N A 8.STR. Najboljši rezultat v ZDA Milwaukee — Sternberg, Študent Iz Washingtona je preskočil v dvorani s palico 4.97 m. To je zdaj najboljši rezultat v ZDA, ki ga je kdajkoli dosegel v dvorani ali na prostem katerikoli ameriški atletfi NERAZUMLJIVO. ZAPOSTAVLJANJE Nič novega ne povemo, če rečemo, da so občinske zuezc za telesno kulturo ena izmed osnovnih in najpomembnejših celic v naši telesni kulturi. To je tisti bistveni del celotne organizacije, ki odloča o vsem telesnokulturnem življenju na svojem območju, ki skrbi, da se vse odvija po nekem določenem načrtu. Z drugimi besedami — so kolo, brez Katerega si danes ne moremo zamišljati moderno in napredno organizirane telesne kulture. O vsem tem danes nihče ne dvomi! Ali pa morda...? Da, včasih nam kljub vsemu pride na ušesa, da se najde kdo, ki občinskih zvez enostavno ne upošteva. Takih primerov je več. Na primer — strokovne zveze razpisujejo razna tekmovanja in tečaje ter o vsem tem, obveščajo le klube. Znano je, da imajo društva težave s finančnimi sredstvi, z dopusti za tekmovalce, z organizacijo tekmovanj, saj skoraj praviloma spremljajo vsa večja tekmovanja tudi živčna pota okoli zbiranja sredstev, iskanja dopustov ipd. Klubi sami tega ne zmorejo, občinske zveze za telesno kulturo pa o vsem tem nič ne vedo. Torej — nekaj ni v redu! Občinske zveze na ta način izgubljajo iz rok dogajanje na svojem območju, ne morejo izvajati zamišljenih načrtov in mnogo dogodkov gre enostavno mimo njih. V čem je vzrok? Strokovne zveze so menda pozabile, da je danes drugače, kot je bilo pred 10 leti. Resnici na ljubo, način njihovega dela pa se ni kdo ve kaj spremenil. To gre celo tako daleč, da razpisujejo ekipna tekmovanja, kjer nastopajo ekipe občin, pa vendar obveščajo o tem le klube. Klubom pošiljajo biltene in razpise ter jih sprašujejo, kdaj bodo sestavili občinske reprezentance? Seveda, klubi tega ne morejo, občinske zveze o tem nič ne vedo in marsikdaj se taka tekmovanja izjalove. Zgodi se celo, da se odvija na teritorialnem območju neke občine veliko tekmovanje, občinska zveza za telesno kulturo pa zanj sploh ne ve! Tak način dela, tako zapostavljanje in ignoriranje občinskih zvez je nepravilno — če hočete tudi apolitično, ker pomeni negiranje demokratičnosti v naši telesni kulturi. Poleg tega smo lahko prepričani, da bodo mnoga tekmovanja in razne druge akcije potekale bolje, če bodo pripravljene skupaj z občinskimi zvezami za telesno kulturo, ker bodo le te lahko pomagale s kadri, s finančnimi sredstvi in ker bodo le na ta način lahko s pridom izpolnjevale svoje naloge. Spremeniti način dela — upoštevati občinske zveze za telesno kulturo, to danes ni več samo nasvet, marveč opravičena zahteval Vlado Žlajpah Lakota se je uvrstil na 12. mesto Četrtfinalna tekma za evropski košarkaški pokal Bitka še ni izgubljena Minimalna zmaga Olimpije še ne pomeni kapitulacije v Brnu - Naš državni prvak ni slabši od Spartaka - Za povratno srečanje naj tehnično vodstvo Olimpije do podrobnosti analizira način igre prvaka ČSSR Ko je tehnično vodstvo Olimpije zvedelo za žreb četrtfinalnega srečanja v tekmovanju za pokal evropskih prvakov, je po sproščenem veselju in zadovoljstvu nad velikim uspehom in zmago nad Bagnoletom zaskrbljeno obstalo pred novo neznanko. Češki prvak sodi med tiste košarkarske petorke, ki kot pravimo,- »ne ležijo« našemu načinu igranja. Zato bomo takoj razumeli, da je bila zaskrbljenost velika in negotovost pred srečanjem še večja. PRIPRAVE OLIMPIJE SO BILE TEMELJITE Težko je reči, da se katerokoli moštvo tako vestno in skrbno pripravlja za pomembnejše mednarodne spopade, kot košarkarji Olimpije. ‘Tehnično vodstvo je moralo do podrobnosti izdelati svoj načrt priprav, ki so bile tokrat povsem drugačne od onih, ko so se ljubljanski študentje borili zb ; vstop v četrtfinale,' pred tekmo z Bagnoletom. Glavno orožje Olimpije je hitrost, hitri protinapadi, večkrat uspelo improviziranje, kar pomeni takojšnja prilagoditev načinu igranja nasprotnika. Tokrat je bilo na dlani, da ima Olimpija pred seboj drugačnega nasprotnika, ki igra pozicijisko dovršeno košarko. Igralci Spartaka pa so povrhu vsega še atletsko razviti košarkarji! Treba je bilo misliti na visokega centra Konečnega, ki je bil pravzaprav za vodstvo Olimpije osrednjii problem tega srečanja. Zato je bilo treba sestaviti poseben načrt igranja, kajti, vodstvo Olimpije je vedelo, da ima Spartak dovršeno le prvo petorko, ki jo sestavljajo sami' reprezentanti, preizkušeni virtuozi z mednarodnih turnirjev, svetovnih prvenstev in olimpijskih iger. Ce vemo za vse te lastnosti češkega prvaka, potem lahko razumemo zaskrbljenost tehničnega vodstva Olimpije... BLIZU VELIKE ZMAGE... Pred začetkom tekme nam je pomočnik trenerja tov. Pavlovič razložil bojni načrt Olimpije, seveda s posebnim poudarkom, da bo celotno srečanje potekalo v splošno zadovoljstvo vseh, če bodo fantje izpolnili taktične zamisli svojega tehničnega vodstva. Ne bomo se spuščali v podrobnosti in ponovno opisovali uvodne akorde tega dramatične- ga dvoboja, gre za drugo vpraša- niral sestavo posameznih petork nje — ali so igralci Olimpije in da ni pravočasno reagiral v izpolnili svojo nalogo, kakšne so kritičnih trenutkih, ki so "jih Inž. Kristančič in Pavlovič sta skupaj preživljala težke trenutke preživljali njegovi varovanci. Pridružujemo se mnenju zadnjih in menimo, da bi moralo tehnično vodstvo Olimpije v prvih minutah drugega dela, zlasti pa v 10. minuti drugega dela igre hitro reagirati, ko je ugotovilo, da težko priborjena prednost 13 točk bliskovito kopni. V teh kritičnih trenutkih so namreč branilci Olimpije zagrešili največje napake, saj kratkomalo niso niti poskušali braniti svojega koša. Odveč pa se nam zdi govoriti o tem, zakaj ni igral ta ali oni, ki se je v določenih trenutkih, izkazal (Bassin ali Potočnik), kajti trener inž. Kristančič je imel vseskozi pred očmi šibki del svojega moštva in to je obrambo. Danes razumemo veliko živčno napetost tehničnega vodstva, ko je med tekmo opazilo, da Spartak s Konečnim na čelu uspešno razbija domačo obrambo in da niti Dermastia niti Djurič nista kos zahtevni nalogi v obrambi. Danes nam je razumljivo, zakaj sta morala pustiti vse svoje moči na igrišču upehana Tavčar in Eiselt. Prav ta dva in deloma tudi Miiller, ki je, mimogrede rečeno, deloma paraliziral velikega centra Konečnega, so bili steber obrambe in skoraj v celoti izpolnili pričakovanja trenerja. Danes so-upravičene ali neupravičene pripombe na odločitev trenerja Olimpije, češ da je z večkratnimi menjavami petork povzročil le to, da je Olimpija izgubila ritem igranja in ne kot je prvotno mislil, zlomiti kondicijo prve peterke Spartaka. To so sicer ugibanja, dejstvo pa je, da bi ob malo večji sreči lahko danes zapisali same pohvalne besede na račun tehničnega vodstva, ki je V IN MIMO KOSA Srečanje Spartak : Olimpija smo spremljali tudi z statističnim pregledom. Tako smo upoštevali vse mete na koš in njih realizacijo ter to izrazili v odstotkih. Enako tudi za izvajane mete osebnih napak. Nismo pa upoštevali neveljavnih metov zaradi korakov in podobnih napak. Pripomnili bi še, da šteje dosežen koš iz igre 2 točki, dosežen koš pri osebnem metu pa eno točko. meti real. % osebne real. % SPARTAK Dubš — — — — — — Vik 3 3 50 % 4 4 100 % Bobrovsky 15 7 46% 4 2 50% Pokorny 7 2 29% 4 2 50 % Konvička 14 6 43 % 2 1 50 % Konečny 17 12 70% 2 1 50% Sis _ __ —• — — — Mileta 2 1 50% 2 1 50% Fiksla - — — — — — Hradilek ' — — — — — Pištelak 8 4 50% 4 2 50% Vvkvdal 2 0 0 % — ' — Skupaj 68 35 51,5 % 22 13 59% OLIMPIA Dermastia 3 0 0% 4 3 75% Eiselt 14 7 50% 8 5 63 % Jelnikar 9 7 78% 2 1 50% Djurič 4 1 25 % — — — Djerdja 15 5 33 % 2 2 100% Tavčar 7 3 43 % 2 1 50 % Bassin 9 . 7 78% — — — Kapelj 2 0 0% — — — Logar 6 2 33% — ‘ — Miiller 4 2 50% 4 4 110% Potočnik 3 I 33% — — — Samaluk — — — — — — Skupaj 76 35 46% 22 16 73 % GjLIMPIJA : SPARTAK 86:83 (47:36) Olimpija: Dermastia 3, Eiselt 19, .dehukar 15, Djurič 2, Djerdja 12, Tavčar 7, Bassin 14, Kapelj, Logar 4, Miiller 8, Potočnik 2, Samaluk. Spartak: Dubš, Vik 8, B0brovsky 16, Pokomy 6, Kon-vička 15, Konečny 25, Sis, Mileta 3, Fiksla, Hradilek, Pište-lak 10, Vykydal. tako pripravilo svoje moštvo, da bi Olimpija v Ljubljani lahko priigrala dovolj veliko število košev, kar bi napravilo potovanje v Brno lažje in prijetnejše. ■ bile njihove napake in kdo je kriv za to, da je naš državni prvak ob koncu tekme zabeležil le skromno zmago? Kdor je gledal to srečanje, je po končani tekmi soglašal z ugotovitvijo, da je bila Olimpija blizu pomembne, visoke zmage in da ji je nesrečno naključje dveh, treh minut preprečilo 'slavje z viso’ko razliko v koših. Danes nekateri ugotavljajo, da je trener Olimpije zagrešil največjo napako tedaj, ko ni zamenjal slabega Djuriča npr. z Miillerjem, da je slabo kombi- Zakaj ni bilo TV prenosa Ni dolgo tega, ko smo načeli problem kvalitetnih športnih prireditev in televizijskih prenosov. Ugotovili smo, kar ugotavlja široka športna in vsa naša javnost, da bi morali danes, v času tolikšnega tehničnega napredka omogočiti ogled vseh velikih športnih prireditev tudi onim, ki ne morejo prisostvovati prireditvam na igrišču. Tudi ob tej priložnosti moramo zapisati, da je vsa športna javnost po vsej naši domovini ogorčena nad tem, ker ni bilo televizijskega prenosa s tekme Olimpija : Spartak. Zakaj ni bilo mogoče slediti velikim dogodkom na televizijskem zaslonu, ne vemo odgovora! Kakršenkoli izgovor, češ da bo dvorana prazna, ker boda všBj£gjje gledali tekmo po televiziji, odpade, saj je bila že nekaj dm pred tekmo dvorana GR razprodana! Milo rečeno, takšno omalovaževanje naše javnosti, nerazumevanje ali komer-cilanost zasluži vso grajo! Gost iz Zadra Djerdja je z akrobatskimi skoki skušal napraviti čim več SPARTAK JE VELIKO MOŠTVO V celoti so se uresničile napovedi obeh trenerjev Olimpije, Pavloviča in inž. Kristančiča, ki sta trdila, da je češki prvak čisto nekaj drugega kot prejšnji nasprotnik Bagnolet. Pa vendar je Olimpija našla »svojih pet minut« in nadigrala češkega prvaka. To pomeni, da imajo naši košarkarji v srečanju s takšnim ali drugačnim nasprotnikom dovolj veliko košarkarsko intuicijo, ki jo žal večkrat ne znajo dosledno izkoristiti. Spartaku je zadostovalo, kot smo že omenili, samo nekaj minut, da je paraliziral duhovitega tekmeca Olimpijo in s tem dokazal, da je moštvo velikega mednarodnega slovesa. NI SE VSE IZGUBLJENO Olimpija'gre na pdVratno srečanje v ČSSR, kjer bo 3. aprila pred češkim občinstvom poskušala pokazati to kar zna. Danes je položaj povsem drugačen kot pred prvim in povratnim srečanjem s francoskim prvakom. Olimpija ima tudi \T Brnu vse možnosti za zmago. Nikjer ni rečeno, da je minimalna zmaga v Ljubljani najlepši dokaz tehnične premoči Spartaka. Nasprotno, če imamo pred očmi način igranja obeh moštev, potem je naša smela trditev upravičena. In še to imejmo pred očmi: če bo gost Olimpije Djurič zaigral v reprezentančnem slogu in če bodo visoki centri kos svoji nalogi, potem ne bo treba govoriti v primeru zmage Olimpije o nekakšni veliki senzaciji iz Brna ... M. Lipar TONI HIEBELER V pajkovi mreži Lahko si zamišljam, da je poleti zelo grenko, najti izstopne poči s takimi ali podobnimi razmerami, posebno takrat, ko si prestal dve ali celo tri mrzle noči v normalni opremi za bivak, in ko si že oslabljen. Noči v severni steni so vedno mrzle, poleti kakor pozimi. Vremenski preobrat poleti ima pogosto hujše posledice kakor pozimi. Mrzla vlaga skrbi za stalno podhla-jevanje. Torej smo lahko zadovoljni z našo usodo, imamo najboljšo opremo za bivakiranje in le suh mraz, pred katerim se znano dalekosežno varovati. Nihče doslej še ni potreboval s seboj vzetih rezervnih nogavic ali rokavic, vse je suho. Od nas razvite specialne gamaše in nadrokavice ne prepuščajo vlage tudi po večurnem delu v ledu. Nikjer v steni — izjemoma ledišča — nismo pričakovali ugodnih razmer, tako tudi tukaj nismo presenečeni. Premagovanje »bele poči« je izredno težavno in zamudno. Kinshofer mora nad seboj odstraniti od vetra puhasti sneg, da bi sploh lahko plezal. Almberg, ki ima oko za prostornino, ceni število kubičnih metrov snega. Od časa do časa nas obdaja gost snežili prah. Kinshofer visi tik pod prehodom, ki zapira »belo poč«; eden do dva metra mu manjkata do varnega klina, potem izstopi na levo čez steklene plošče. »Toni, kako gre kej?« sprašuje Almberg Kinshoferja. Brez glasu, le sovražno praskanje derez na skali je slišati. »Rab’š puteg?« se ponovno oglasi Almberg. »Že gre — le dob’r pazi!« Kaj? Dobro pazi, naj bi rekel Kinshofer? Se nikoli nisem kaj takega slišal od njega. Bela poč, polna ledu in snega, mora biti težak zalogaj. Almberg si prihrani vsako nadaljnje vprašanje in ocenjuje kline. Mannhardt, na majhnem stojišču ob meni skeptično misli, da se nam bodo tu zgoraj šele odprle oči. Toda Kinshofer, najtežji del za seboj, kliče popravljaje in tolažljivo navzdol: »Le krafk košč’k je trapast!« Sonce! Čudovito, kako njegova topla svetloba celo to mrzlo in obupno jamo prijazno in lepo oblikuje. Je to prijetno toploto čutiti tudi spodaj v dolini, jo sprejmemo kot samo po sebi umevno. Za nas je pravi dar z neba, skoraj čudež. Na steklenem ledu se svetlika in blešči. Neskončne ure smo preživeli v temnih sencah stene, ne da bi našli boren trak življenja in sedaj za dve tri ure to razkošje! Ce bom prišel domov, bi želel oblikovati to srečo v besedah. Ali bom zmogel? Mi planinci mnogo dojemamo in doživljamo, kar pa na svoji veličini izgublja, ko opisujemo. Pozno popoldne. Petnajst metrov na levo od bele poči dosežemo majhno izboklino stene, skromno prižnico. Dobro, da nas sedaj ne obdajajo mrzle sence, kajti nekaj groznega se je moralo v avgustu 1957 tukaj dogajati. Italijan Claudio Corti je bil tukaj iztrgan gotovo smrti. Monakovski gorski reševalec Alfred Hel-lepart, ki je visel na jekleni vrvi, je z vrha sfcstopil do Cortija, da bi ga rešil. Ce je kdaj bilo v severni steni opravljeno junaško dejanje, potem samo po Alfredu Hellepartu. Stefana Longhija, Cortijevega soplezalca, je šele dve leti kasneje našel mrtvega švicarski vodnik Fritz Jaun na zgornji polici med Rampo in pajkom. In tukaj, na tej prižnici so zadnjič videli Gunterja Nothdurfta in Franza Mayerja. S seboj v neznano smrt sta vzela ves zagoneten dogodek. Čakanje me teži, ves nemiren sem. Kinshofer je tukaj utrdil štirideset metrov dolgo 7 milimetrsko vrv. Spušča se ob vrvi na levo, preči nekaj metrov na levo in doseže stotrideset metrov dolgi vstopni kamin. Tudi tukaj zaledenel, skoraj navpičen potok. Po porpčilih morajo biti na dnu kamina številni klini, toda za nas so nedosegljivi. Sončna svetloba se začenja umikati iz stene; ponovno nas obdajajo sence in kmalu večerna zarja. Ob zadnji svetlobi db-sežemo začetek kamina. Previdno začenjam vleči za pritrjeno vrv. Dobro teče Ne! Ali dobro vidimi? Ne verjamem svojim očem ... Vozel! Na zadnjem koncu vrvi, ki ga ne morem več doseči, je vozel, ki onemogoča vsako nadaljnjo vleko. Lepa, nova vrv mora biti odrezana. Kmalu pa nimam več časa za jamranje, plezanje v ledenem kaminu zahteva polnega človeka. Norost! Tehniko, ne moremo imenovati to goljufanje navzgor. Ce bi v kateri drugi steni nenadoma stal pred takim ledenim kaminom, bi bila gotovo brezupna beseda »nemogoče«. Ce pa smo se že spustili v pustolovščine Eigerjeve stene, ne sme biti ničesar nemogoče, najmanj tukaj zgoraj. »Nemogoče« pomeni praktično konec. V tem nočnem vzponu, ki postaja vedno hitrejši, doživljam grozne reči. Navadna večerna utrujenost se je umaknila sili, katere vzroka nisem mogel razložiti. Sila, ki me je skoraj igraje nosila višje. Ali sem že nor? Toda tudi v tovariše se je prikadila ta neznana moč, kar poganjali so se kvišku, kot da bi ne bilo treba premagati kakršnihkoli težav. Toni Kinshofer je nepretrgoma na čelu. »Počas tuki s’m jest!« reče Mannhardt nekaj metrov nad menoj. Skoraj zabavano se to sliši. Da, tukaj je on, ta dobri Anderl Mannhardt. »Pazi!« reče mimogrede. To sem občutil že nižje doli; majhni izstrelki so bobneli po čeladi. Stranske stene kamina sc pri naraščajoči višini vedno bolj krušijo. Tudi ob največji previdnosti se Almberg in Kinshofer ne moreta ogniti padajočemu kamenju. Padajoče gmote bi lahko povzročile pravo panično razpoloženje. Ce prihajojo še posebno debeli kamni, svari Mannhardt navzgor: »ne heci se!«__Hitro se še enkrat zavaruje — navzgor! Moramo najti dober bivak. Mannhardt je komaj začel naslednji raztežaj, ko se od zgoraj zasliši strašno bobnenje in šumenje. »Pazi!« še zakriči Mann-hard, potem — grozen udarec na zatilnik ... nesposoben, da bi se gibal., hrom, brez vsake moči... le bolečine. . »Toni! Toni! Ciovek, kaj pa je!? Ali si jo kaj dobil? Zini kaj!« Ah, da Anderl Mannhardt Je tukaj. Lahko slišim in tudi temo vidim, samo govoriti ne morem v prvih trenutkih. Moje roke visijo nemočne, kakor da bi bil brez njih; samo varovalni klin drži moje telo. Mannhardtove trde roke me zgrabijo za ramena — poskuša me zdramiti... »ne!... ne!... moja glava, Anderl, moja glava!« Ponovno ta bodeča bolečina! Nemogoče, y tem stanju napredovati. Moja glava pade nazaj, oči so na široko odprte — zvezde, njihov dobrohoten sijaj. Ta lega mi prija. Bolje bo, le utrujenost. »Anderl, pusti me tu, pojdi k ostalim, ne morem se od tod premakniti — morda jutri... pusti me...« »N’guvor neumnost, tuki n’mor’š ust’t, pejd no, bo že šlo,« je dejal. Bo že šlo! Preproste besede so, toda pristne in tople. Od minute do minute si opomorem — kaj je bilo ? Na zunaj ne čutim nobene poškodbe. Ali jo bil glavni živčni sistem na kratko moten od sunka? Ne vem in sedaj mi je lahko vseeno — prvi trenutki so bili dovolj grozni. Ko Mannhardt napreduje, si lahko še malo opomorem. Se raztežaj vrvi, potem mora biti za danes konec. Sesti dan. Trd je bil. Manhhardt nekaj kliče, kaže, da je dosegel prostor za šesti bivak. Počasi plezam, ne sme biti več kakršnihkoli zapetijajev. Vedno bliže slišim glasove tovarišev — končno. Prostor za bivak? »Lohka k’r t’m dol ostan’š,« reče Almberg, ki je bil dobrih pet metrov višje. Tukaj? Ne, za danes imam dovolj te neslane šale, si mislim in nadaljujem. »Hej, bod pam’tn, pa ostan dol! Tuki je prou tolk mal prustora!« svari Kinshofer, ki le redko nastopa kot šaljivec. Oziraje se naokoli, še vedno ne morem verjeti, ali tako je- Počepnem na »malo razčlenjen greben«, kakor je rečeno v opisu in se pripravljam za noč. Greben — nič drugega kot oglata stenska izboklina, ki poteka nekaj metrov vodoravno navzven, da bi se potem ponovno navpično odsekala v steno. Levo in desno od tega grebena, ki je trideset ali štiridesete centimetrov širok, zevajoč prepad; ravno 'tu je mrzel piš neprijeten. Tudi za Mannhardta zgoraj ni prostora in se mora prav tako zadovoljiti z grebenom. Le prve, minute so brezupne v tej novi situaciji, potem se že znajdemo. Mannhardt in jaz na grebenu. Dolgo časa tipam po zasneženi skali, iščem po razpoki za klin, ker bi bilo brez varovanja preveč tvegano prestati noč na tej zračni gredi. Z votlimi zvoki zabijem klin, toda njemu ni zaupati. Jeza. Ne vdamo se, moramo ustvariti zanesljivo varovanje! Med Mannhardtom in menoj je majhen podnožek, ki kmalu postane središče naše improvizacijske umetnosti. Okoli te pručke obesimo zanko. Na levi strani je obremenjena z mojim nahrbtnikom, na desni pa težkim železjem — varovanje, ki si boljšega ne bi mogel želeti! Mannhardt vzame greben med noge, pred njim nahrbtnik, na katerega se sklonjen spravi k počitku. Meni je ljubši »damski sedež«, z rokami oprt na grebene, da bi obrdžal ravnotežje, noge mi bingljajo navzdol. Tudi jaz si danes ne morem sezuti težkih zunanjih čevljev. Kuhati? Nemogoče! Malo prepečenca in suhega mesa sestavlja večerjo, cenjeni rakitovec. pa je zgoraj pri Almbergju in Kinshoferju. Midva pa imama apoteko in lahko z Ranicolom zmanjšujeva nevarnost ozeblin. Obupno! Skušam zgraditi pomožno žičnico. Brez uspeha, vrvna solata in tema tega ne dovolita. Veter ustvarja občutne temperature. Vsakdo se pokrije z vrečo za bivak. 10. mar T01ET Pred svetovnim prvenstvom v namiznem tenisu Rekordna udeležba Na svetovnem prvenstvu v Pragi bo nastopilo 378 tekme v leev in 180 igralk !?, 53 držav - Dve ZMtigi nad Švedi, ki Jthsia bili, kot kaže, slasti vredni - Z rep izentanco Sovjetske zveze bo borba zr 'mgo mesto v skup li - Mrzlica pred letošnjim svetovnim >- venstvom v namiznem ten u, ki bo od 5. do 14. aprila v Pragi, je zadnje dni precej narasla. Mednarodna namiznoteniška zveza je skupaj z organizacijskim komitejem XXVII. svetovnega prvenstva do' čila nosilce skupin za moštveno tekmovanje in za posa-n znike. Opravili pa so žrebanje že tudi za vse ostale udeležence. Po podatkih Mednarodne namiznoteniške zveze (ITTF) je za svetovno prvenstvo v Pragi prijavljenih 378 igralcev in 180 igralk iz 53 držav. To je za zdaj rekordna udeležba na prvenstvih take vrste. Pri moških bodo v ekipnem tekmovanju razdelili 50 reprezentanc v 4 glavne in 6 kvalifikacijskih skupin, pri ženskah pa bo nastopilo 37 reprezentanc, ki so razdeljene v 4 skupine. PROTEST, KI NI USPEL Potem ko so objavili nosilce skupin za moške je bilo jasno, da je jugoslovanska reprezentanca prikrajšana. Nosilce skupin so namreč določili po jakostnih lestvicah, ki so jih sprejeli po svetovnem prvenstvu pred dvema letoma v Pekingu. Takrat je Jugoslavija zasedla 5. mesto. Ker pa pred vsakim svetovnim prvenstvom popravijo lestvice, je bilo pričakovati, da bodo to storili tudi tokrat. Jugoslavija je na evropskem prvenstvu leta 1962. osvojila prvo mesto potem, ko je v finalu premagala Švedsko z rezultatom 5:1. Novembra lani je spet ponovila uspeh nad Švedi in jih premagala z rezultatom 5:4. Prav zaradi tega je bilo pričakovati, da so četrti nosilec skupine Jugoslavija in ne Švedska. Zanimivo je, da se je Mednarodna namiznoteniška zveza poslužila pravila, da pred svetovnim prvenstvom lahko popravi jakostne lestvice, pri posameznikih in dvojicah. Povsem nerazumljivo pa je, zakaj tega niso storili pri ekipah! Naša moška reprezentanca je bila izžrebana v A-skupino skupaj s svetovnim prvakom Kitajsko, SZ, Iranom, Singapu-rom in Dansko. Seveda naši reprezentanti nimajo, takorekoč, nobenega upanja, da bi uspeli v srečanju s Kitajci. Preostane jim še borba za drugo mesto v skupini, ki pa ga bo zasedel zelo verjetno zmagovalec v srečanju SZ : Jugoslavija. V reprezentanci SZ bodo nastopili igralci, ki jih poznamo že z lanskega evropskega mladinskega prvenstva na Bledli. Na nedavnem izbirnem tekmovanju v Moskvi je zmagal 18-letni Novikov — na Bledu ga je v četrtfinalu premagal Kor-pa z rezultatom 2:1. Drugo mesto na tekmah v Moskvi je zasedel 16-letni Amelin, ki je če-. prav še nima potrebnih izkušenj, že lani na Bledu zasedel 2. mesto. Če omenimo še Saunori-sa .kirurga in bivšega prvaka SZ — na turnirju v Moskvi je bil tretji in Davida Brockega iz Moskve, ki je postal strah in trepet vseh sovjetskih mojstrov bele žogice, smo omenili vse kandidate, ki bi lahko bili nasprotniki našim reprezentantom v Pragi za osvojitev 2. mesta v skupini, če bo našim reprezentantom to uspelo, bodo na ja- Vecko in Korpa sta na lanskem evropskem prvenstvu v Berlinu v dvojicah dosegla drugo mesto. Na mladinskem evropskem prvenstvu na Bledu sta bila zmagovalca. Le kaj ju čaka letos na svetovnem prvenstvu v Pragi. kostni lestvici delili 5. do 8. mesto. Razdelitev po skupinah pri moških je naslednja: A-skupina: Kitajska, Jugoslavija, SZ, Iran, Singapur, Danska; B-skupina:’ Madžarska Zah. Nemčija, Severna Koreja, Brazilija, Francija, Avstralija; C-skupina: Švedska, NDR, ČSSR, Avstrija, ZAR Švica; D-skupina: Japonska, V. Britanija, Indija, Poljska, Bolgarija, ZDA, Nizozemska. Ostale prijavljene reprezentance se bodo najprej pomerile v 6 izločilnih skupinah. Skupina I: S. Vietnam, Gana, Kanada, Belgija; skupina II: Nepal, Nigerija, Grčija, Norve- ška; skupina III: Pakistan, Maroko, Finska Portugalska; skupina IV: Izrael, Ekvador, Malta, Škotska; skupina V: Indonezija, Argentina, Italija, Yersay; skupina VI: Libanon, Peru, Wales, Luxemburg. Zmagovalci skupin I. in IV. bodo igrali v skupini A, zmagovalec skupina V. v skupini B, zmagovalca skupin III inIV v skupini C in zmagovalec skupine I v skupini D. ZA ZENSKE UPANJE POD 10. MESTO Naša ženska reprezentanca je uvrščena v skupino C, kjer je nosilec Japonska. Vendar lahko rečemo, da so imele naše igralke srečo, saj so v skupini reprezentance, ki bi jih naše igralke lahko premagale. Izjema je le Japonska in morda Švedska. V C-skupini so naslednje reprezentance: Japonska, Švedska, Bolgarija, Avstralija, Brazilija, Nizozemska, Jugoslavija, Norveška in Portugalska. MARKOVIČ IN TERAN DRUGA NOSILCA V DVOJICAH Postavljeni so bili tudi nosilci za posameznike in dvojice. Naš Markovič je med posamezniki 6. nosilec. Zmagovalca na lanskem prvenstvu v dvojicah Markovič in Teran pa sta druga nosilca. Moški posamezno: 1. Cuang Tse Tung, 2. Konaka, 3. Fahazy, 4. Jang Jui Hua, 5. Juang Kuo Tuan, 6. Markovič, 7. Andreadis, 8. Oglmura, 9. Li Fu Jung, 10. A-lser, 11. Berczik, 12. Kimura, 13. Cang Si Lin, 14. Miki, 15. Kosta. 16. Hsu Jin Sang. Moške dvojice: 1. Ogimura-Ki-mura, 2. Markovič-Teran, 3. Amdt-Michalek, 4. Li Fu Jung-Vang Cia Seng, 5. Berczik-Fahf>zy, 6. Andre-adis-Miko, 7. Miki-Konaka, 8. Cuang Tse Tung-Hsu Jin Seng. Za Polet govorijo: Bonnet, Corbaz in dr. Marinetto Smučanje je znanost Sloviti trener francoskih alpskih smučarjev Bonnet govori o letošnji predolimpijski sezoni - Švicarji upajo na večje uspehe v Innsbrucku - Tuji strokovnjaki trdijo, da imajo vse pogoje za najvišji kvalitetni razvoj v alpskem smučanju Takole kot vidimo na posnetku Zimmermanna so zapeljali vsi najboljši na Vitrancu FIS-A prireditev na Vitrancu, z nastopom elitnih svetovnih mojstrov je omogočila naši smučarski organizaciji uveljaviti našo tekmovalno smučišče in obenem sposobnosti tehničnih delavcev (o drugih odlikah ali pomanjkljivosti kot: turistične usluge, življenje v Kranjski Sodnik lakše g teknu Partizan : Dinamo Moj največji uspeh Veliko priznanje slovenskim sodnikom - Zelo dobra službena ocena sodniške trojke - Oba nasprotnika na koncu zadovoljna s sojenjem gori po tekmah ipd., na tem mestu ne razpravljamo). Tokrat ne bomo govorili o sami prireditvi, saj je bilo o njej že precej govora, temveč poglejmo, kakšne so izjave vodij francoskih, švicarskih in italijanskih tekmovalcev, V razgovoru, kjer je bilo precej pohval na račun popularne slivovke, so gostje iz tujine povedali zanimive ugotovitve. — Preden bi začel govoriti o letošnji zimski sezoni, je začel svoj pogovor trener francoskih alpskih smučarjev Honore Bonnet, bi rad še enkrat pohvalil vaš prisrčni sprejem in vaše svojstveno gostoljubje. Človek je takšnih gostiteljev vselej vesel! Ob vstopu na jugoslovanska tla sem se prepričal, da so vaši ljudje zares gostoljubni. Po nedeljskem derbyju prve zvezne lige med Partizanom in Dinamom smo poiskali glavnega sodnika tekme Vlada Jakše-ta in mu zastavili nekaj vprašanj. Po mnenju vseh je slovenska sodniška trojka Jakše, Tau-zes, Kičan opravila svojo nalogo zelo dobro in s tem še enkrat dokazala, da imamo v naši republiki odličen sodniški kader. Vsekakor je odločitev sodniške organizacije, da so sodili to najpomembnejšo tekmo v letošnji sezoni slovenski sodniki, veliko priznanje za našo sodniško trojko. Na vprašanje, kako se je pred tekmo počutil, nam je tov. Jakše takole odgovoril: — Ze 6 let, odkar sem zvezni sodnik, nisem bil v tolikšni psihični depresiji kot tokrat. Vsekakor je bila ta tekma za mene do sedaj najtežja v moji karieri in menim, da je to moj največji uspeh. Se večjo odgovornost sem čutil zaradi tega, ker je Dinamo pred tekmo zahteval, da sodijo tekmo tuji sodniki. Po vrhu vsega pa sem še prvič v življenju sodil pred 55.000 gledalci. Kako se je izkazala sodniška trojka kot celota? — Lahko rečem, da smo se med vso tekmo odlično razume- li in ni prišlo niti do enega nesporazuma. Svojima tovarišema Tauzesu in Kičanu sem za sodelovanje izredno hvaležen. Sodniška komisija, ki je kontrolirala naše delo na igrišču, nam je dala vsem trem zelo visoko službeno oceno. Mejnh sodnika Tauzes in Kičan sta dobila oceni,9, jaz pa oceno 8, ki sem jo brez dvoma zelo vesel. Kako ste se počutili potem, ko ste dali znak za konec tekme? —> Bil sem vesel, da se je srečanje dobro končalo, pa tudi vtis sem imel,’da sem svoje delo opravil dobro. Vsekakor sem bil še bolj vesel, ko sem zvedel še za službeno oceno mojega sojenja in sojenja mojih dveh tovarišev. Ta tekma pomeni za vse nas tri veliko afirmacijo in priznanje. Kaj mislite vi o problematični 11-metrovki v korist Partizana? — Ko je čebinac prodrl pred vrata Dinama in je star tal na njega branilec Braun, sem samo čakal kaj bo. Vendar Braun po mojem mnenju ni imel namena napraviti prekršek nad Čebincem, temveč je bila njegov cilj le žoga. Zaradi tega se moja piščalka tudi ni oglasila. Kaj pa Jerkovičev zadetek? — Ko je Jerkovič prodrl pred vrata Partizana, mi je mejni sodnik že pomahal z zastavico in sekundo zatem sem že zapiskal offside. Jerkovič je potresel Šoškičevo mrežo šele po mojem žvižgu. Razumljivo je torej, da sem ta gol razveljavil, poleg tega pa sem Jerkoviča tudi opomnil. Kakšno je bilo mnenje klubskih vodstev po končani tekmi? — Niti Partizan niti Dinamo nista po tekmi imela nobenih pripomb in se je polemika o mojem sojenju razvila šele nekaj dni po tem. Sodniška komisija je bila z nami v celoti zadovoljna in nas je tudi dobro ocenila. Vsi komentatorji so se v našem tisku ob sojenju slovenske sodniške trojke precej razpisali in so imeli na to tudi precej pripomb. Vsi so prišli do zaključka, da je sodniška trojka zelo dobro, opravila svojo nalogo in. povsem opravičila zaupanje sodniške organizacije. Jakše, Tauzes in Kičan so dokazali, da so zmožni opraviti še tako težko nalogo in da mora sodniška organizacija na nje tudi v prihodnje resno računati. Povemo naj še to, da sta Tauzes in Jakše najmlajša zvezna sodnika v Jugoslaviji. Vlado Jakše je upravičeno zadovoljen. Tako kot prejšnja leta, je bila tudi letošnja sezona zanimiva in pestra. Trdijo, morda tudi vi — pri tem se je sloviti trener majhne rasti, z zagonetnim obrazom nasmehnil — da je le med tem Francozi in Avstrijci nenehni dvoboj. To deloma drži, čeprav se v celoti ne strinjam s temi trditvami. Vsi pozabljajo na Švicarje in Italijane, ki so enakovredni Francozom in Avstrijcem! Seveda to je nekaj drugega, ko govorimo ■ o prestižu dveh narodov, v našem primeru o prestižu francoskega in avstrijskega, alpskega smučanja. Švicarji in Italijani so v tej prestižni borbi v preskromnem ozadju. In kot to registrirajo Časopisni komentarji, smo si v laseh le Francozi in Avstrijci. Toliko o dvoboju, ki ga mnogi ne tolmačijo pravilno. Letošnje alpske prireditve so pokazale, da so Avstrijci, kot vsa leta v preteklosti, veliki favoriti, vendar dvomim, da bodo na olimpijskih igrah, čeprav doma, v celoti odrinili druge tekmece. Smučanje je znanost in v glavnem si vse alpske dežele utirajo enakovredno .mednarodno snjučino s pomočjo vseh tehničnih dognanj na področju alpskega smučanja. In tega dejstva ne srnete nikoli pozabiti. Tudi predolimpijsko leto je to dokazalo! V besedo se je vmešal vodja švicarskih smučarjev Francis Corbaz, ki je dopolnil misli in ugotovitve popularnega Francoza. — Vsem je bolj ali manj znano, da se govori in piše, češ da so Avstrijci in Francozi najboljši alpski smučarji. Toda poglejte rezultate, oziroma časovne razlike, npr. prvih 15 tekmovalcev in ugotovili boste, da so tako malenkostne razlike, da ne moremo govoriti samo o zmagovalcu. Pravilno bi bilo govoriti o najboljših tekmecih. Pripominjam, da bi morali tako udi pisati športni komentatorji. Tudi vaši smučarji, zlasti Lakota, se vedno bolj uveljavljajo in nanje bo treba v bodoče vedno bolj računati, pa čeprav nimajo takšnih pogojev kot drugi. Boste videli, kaj bo pri- nesel Innsbruck ... Dovolite, da vam čestitam k vašemu uspelemu tekmovanju na Vitrancu! Svoje misli je povedal tudi vodja italijanskega moštva dr. Marinetto. Z nasmehom na ustih in očividno zelo zadovoljen z vsem, kar je doživel v Kranjski gori, je prisluhnil tem izjavam in ob koncu povedal še svoje ugotovitve. — Doma sem iz Trbiža, prav blizu vaše meje pri Ratečah. Najboljši alpski smučarji V letošnji sezoni je bilo tako kot po navadi vei mednarodnih alpskim tekem, katerih so se udeležili vsi najboljši svetovni alpski smučarji. Da bi osvežili spomin, smo pripravili za naše bralce pregled posameznih tekem na različnih smučiščih. Moški — Adelhoden I. veleslalom: 1. Grunfelder (Švica). 2. Killy )F), Manduit (F), Adel-boden H — veleslalom: 1. La-croix (F), 2. Wagnerberger (ZN), 3. Leitner L. (ZN): Wen-gen — smuk: Schranz (A), 2 Viollat (F). 3. Nindl (A), slalom: Perillat (F), 2. Burger (A). 3. Zimmermann (A); Kitz-hiihl — smuk: Zimmermann (A), Nindl (A), Brtels (ZN), slalom: Leitner L. (ZN), Feril-lat (F), Mathis (Švica); Megč-vc — smuk: Zimmermann (A), Killy (F). Schranz (A), slalom: Perillat (F). Stiegler (A), Bon-lieu (F); Madona di Campaglia — smuk: Bartels (ZN), Lacroix (F), Senoner (I), slalom: Pe-droncelli (I), Leitner L. (ZN), Senoner (I), veleslalom: Bartels (ZN). Killy (F), Griinefel-der (Švica). Večkrat se peljem po tej cesti, vendar do danes nisem vedel, da imate na Vitrancu tako lepo tekmovalno smučišče. Naj poudarim to, kar je izjavil g. Bonnet: smučanje je znanost in terja temeljitega študija pri funkcionarjih, trenerjih, še najbolj pa pri tekmovalcih! Trditi o prestižnem dvoboju med Francijo in Avstrijo se mi zdi nekoliko pretirano, ker sem mnenja, da je danes čas, ko lahko govorimo ne o najboljšem ali najboljših dveh, temveč v najboljši dvajseterici svetovnih smučarjev. Verjetno bodo olimpijske igre prav v tem smislu marsikoga razočarale, drugega pa prijetno presenetile... AFRIKA — AMERIKA - AVSTRALIJA — AZIJA — EVROPA OBRAČUN ALPSKIH TEKMOVALCEV V ZAHODNI NEMČIJI BOGNERJA N* smučiSčih ▼ Ruhpoldingu je bilo v preteklem tednu prvenstvo alpskih tekmovalcev Zah. Nemčije. Na startu so se zbrali vsi naiboljSi smučarji in smučarke, razen olimpijske zmagovalke Heidi Biebl, ki je v zadnjem trenutku zaradi bolezni telegrafsko odpovedala svoj nastop. Na startu pa tudi ni bilo znanega mojstra Bognerja. Na prvenstvu samem ni pri-ilo do večjih presenečenj. V odsotnosti Boenerja je pri članih zmagal v treh aisciplinah Ludwig Leitner, v konkurenci članic pa je presenetila mlada Mittermeierjeva, ki je skupno s Hennebergerjevo osvojila po dva najvišja naslova. Na tekmovanju, ki je sicer potekalo v redu, je prišlo do nepričakovanega in verjetno tudi kaj redkega in edinstvenega dogodka. Številni gledalci, ki so se zbrali ob progah, so bili povsem prevzeti nad izrednimi vožnjami in so v splošnem razburjenju vedno bolj krčili prostor proge. Tako je eden najboljšin tekmovalcev Bartels v drugem teku slaloma prav po krivdi gledalcev zaradi nepreglednosti zgrešil vrata. Sodniki so mu ugodili, da ponovno starta. Zanimivo je, da je Bartels. ob ponov-nepi startu dosegel drugi najboljši čas, kljub temu, da je startal po zaključku druge serije kot zadnji tekmovalec. Ob njegovi prvi nesrečni vožnji je imel startno številko dve. Rezu dolga pr 57 vratič &1 Rezultati: slalom — člani (550 m „ Jga proga, 150 m višinske razlike ter 57 vratič v prvem in 63 vratič v drugem teku): 1. L. Leitner 105,67, 2. Osterrieder 109,38, 3. Scheurl 109,91 itd. Članice (450 m dolga proga, 120 m višinske razlike in 47 vratič v obeh tekih): 1. Mittermeier 91,08, 2. Haid 94,23, 3. Farbinger 95,97 . -. 5. Hen-neberger 97,48 itd. Veleslalom — člani (1400 m dolga proga, 370 m višinske razlike in 57 vratič): 1. Leitner 1:34,84, 2. Bartels 1:35,10, 3. Wagneberger 1:36,74 itd. Članice (1200 m dolga proga, 320 m višinske razlike in 49 vratič): 1. Hen-neberger 1:30,1, 2. Farbinger 1:31,1, 3. Mittermeier 1:33,6 itd. Smuk — člani: 1. Bartels, 2. Leitner, 3. Wagnerberger itd. Članice: 1. Henneberger, 2. Farbinger, 3. Mit-terraaier itd. Kombinacija — člani: 1. Leitner; članice: 1. Mittermeier. Oba sta prejela priznano »zlato smučko«, kar je že tradicija za najboljše tekmovalce v alpski kombinaciji v Zah. Nemčiji. OD NEDELJE DO NEDELJE OD NEDELJE DO NEDELJE BOKS Bukarešta — V okviru tekmovanja za evropski boksarski pokal narodov je reprezentanca Komunije premagala Poljsko :6. -*) KOŠARKA Rim — v Sax. kolu I. Italijanske lige so "bili doseženi naslednji rezultati: M^ssimo : Fet-rarca 63:48, Partenope : F. Le-vissima 76:62, Ignis : Lazio 105:70, Livorno : Trevlso 89:64, Knorr : Stella Azzurra 68:79, Simmenthal : Prealpi 89:70, Eiella : Algor 62:50. Na lestvici vodi še vedno Simmenthal z 38 točkami pred Ignisom 36, Knorr-Tom 35, Prealpi 31, F. Levissimo 29, Itd. Lima — Zaključeno je bilo prvenstvo Južne Amerike. Prvo mesto je ponovno osvojila reprezentanca Brazilije. V zadnjih odločilnih finalnih srečanjih so bili doseženi naslednji rezultati: Peru : Urugvaj 64:58, Urugvaj :. Brazilija 52:50, Brazilija : Peru 73:65. Brazilija 8 7 1 631:431 15 Peru - 8 7 1 565:436 15 Urugvaj 8 7 1 558:474 15 Argentina 8 5 3 559:533 13 Paragvaj 8 4 4 469:446 12 Ekquador Čile 8 8 3 2 5 6 479:551 474:518 ti 10 Kolumbija 8 1 7 458:587 9 Bolivija 8 0 8 NOGOMET 385:602 8 Atene - v kvalifikacijski je ustrezna reprezentanca Grčije premagala Turčijo 2:1 (0:1). Hamburg — V prvem nastopu na gostovanju po Zahodni Nemčiji je izbrana reprezentanca Madžarske igrala neodločeno z mestno reprezentanco Hamburga 2:2 (1:0). KOLESARSTVO Nica — Na prvi letošnji cestni dirki na 196 km dolgi progi od Nice do Genove je zmagal Rudi Altig (Zah. Nemčija) pred Ravmondom ■" Poulidarorn (Francija )ltd. Zmaga Altiga je precejšnje presenečenje, saj je v zadnjih nekaj mesecih nastopal le na znanih 6-dnevnih dirkah na pistl v dvoranah. SMUČANJE Ponte dl Legno — Na mednarodnih skakalnih tekmah je zmagal Egger (Avstrija), ki je zbral 242,5 točk (99, loo in ioo,5 metra). Slede Glacomo Aimandi at.) 240,5 (95, 102 In 102,5 m), Bruno de Zordo (It.) 231 (96, 94 IB 99 m) Itd. Kaj je lepše: učinkovit gol ali uspešen posnetek spretnega fotoreporterja? Tekmovanje za evropski nogometni, pokal Škotski prvak Dundee nezadržen V prvih četrt-finulnih tekmah tri zmage gostov - Milan največji favorit za osvojitev letošnjega pokala - Odločilna po-vratna srečanja na sporedu v sredo 13. marca Z nedavnim meddržavnim srečanjem reprezentanc Francije in Anglije v okviru tekmovanja za evropški pokal narodov se je nekako neuradno pričela tudi nova sezona nogometašev v mednarodni areni. Prav v teh dnevih si slede tudi že tekme letošnjega zaključnega dela tekmovanja za evropski pokal prvakov. To tekmovanje, ki je letos še osmič v teku, je pipi »JSspsS* prav gotovo poleg uradnih prvenstev eno najbolj popularnih v Evropi. Prvič je bilo uvedeno v sezoni 1955/56 ter se je do danes že izredno razširilo, V vseh dosedanjih sedmih prvenstvih oziroma tekmovanjih za evropski pokal prvakov je sodelovalo kar 105 klubov — predstavnikov posameznih evropskih držav. Tako ^ so nastopili prvaki vseh evropskih dežel, razen SZ, Islanda in Walesa. Zmagovalci pokala so bili v prvih petih letih zapored Španci, in sicer Real iz Madrida. V zadnjih dveh letih pa so jim v finalu prekrižali račune Portugalci, saj je Benfica iz Lissabone zmagal v letih 1961 in 1962. Real je odigral skupno 51 tekem, od katerih jih je dobil 35. Nedosegljiv in neporažen je bil na domačem igrišču v Madridu. Enako tudi Benfica, lu je v 19 tekmah zabeležila 12 zmag. Da je to tekmovanje vse bolj popularno, kažejo tudi statistični podatki. Na vseh sedmih prvenstvih je tekmam namreč prisostvovalo kar 15 milijonov gledalcev. Tudi za letošnje tekmovanje je izredno zanimanje. To pa tudi tembolj, 3860 tekačev na Vaša teku PONOVEN USPEH ITALIJANOV Vsa prva mesta za Švede - 300.000 gledalcev ob progi - Med prvo dvajseterico trije Italijani - Dvojna zmaga Norvežanov v Lahtiju Tudi letos so se v Mori zbrali številni najboljši smučarski tekači na svetu in se pomerili v tradicionalnem Vaša teku na 85 km dolgi progi. Tradicionalni Vaša tek je najbolj znano smučarsko tekmovanje tekačev, za- žoga ga je ubila V Franclji se je na neki nogometni tekmi v Niemu dogodil tragičen slučaj. Igrali sta dve vojaški ekipi. Med tekmo Je oster strel priletel nekemu igralcu v prsi. Le-ta je padel na tla In nepremično obležal. Prišel je zdravnik, ki je igralca pregledal, toda pomagati mu ni mogel, temveč je lahko ugotovil samo smrt. Poznejša obdukcija je ugotovila, da je mlademu igralcu zaradi močnega udarca ~ počila srčna ovojnica. Ustrelil je žogo V Južni Ameriki se dogajajo na nogometnih stadionih naj-raznovrstnejši zanimivi slučaji. Eden takih je prav gotovo tisti, ki se je dogodil na tekmi med Penarolom (Urugvaj) in Boca Juniors (Argentina) v Buenos Airesu. 'Rezultat je bil neodločen in tekle so zadnje minute tekme. Igralci Penarola so ostro napadali in nenadoma je žoga poletela proti argentinskemu golu. Prav v tistem trenutku pa je bil vratar Boce daleč izven vrat in bilo je na dlani, da bodo Urugvajci dosegli zmagoviti gol. Toda v trenutku, ko je žoga letela proti praznim vratom je na stadionu odjeknil strel in žoga je kot ustreljen ptič padla nekaj metrov pred vrati na tla. Sodnik je ostal nemočen. Tekma se je nadaljevala še nekaj minut, toda rezultat je ostal* nespremenjen in tako je bojeviti gledalec s strelom v žogo rešil svoje moštvo poraza. to se tudi vsako leto zbere več tisoč tekmovalcev na startu tega teka. Letos se je starterju prijavilo kar 3860 tekmovalcev, ki so skoraj vsi prišli tudi na cilj. Za to prireditev vlada med pristaši smučarskega športa vsako leto veliko zanimanje. Tudi letos gledalcev ni manjkalo, saj se je na tem smučarskem slavju zbralo kar 300.000 gledalcev. Startali so skoraj vsi najboljši svetovni asi, vendar so, podobno kot vsa prejšnja leta, domačini pobrali vsa najboljša mesta. Tudi po številu so domačini v veliki premoči m je zato razumljivo, da se tudi tekači le težko znajdejo v tej množici in da se še težje tudi dobro uvrstijo. Letos so srednjeevropski tekači dosegli verjetno svoj največji uspeh. Mladi italijanski tekači: Steiner, Stuffer in Dibona so presenetili vse zbrane strokovnjake. Švedi so sicer Italijane že poznali in je komentator RTV Stockholm celo dejal, da imajo Italijani možnost uvrstitve med 100 najboljših tekačev. Zato skoraj niso mogli verjeti, ko so se vsi trije italijanski tekači znašli v prvi dvajsetorici. To je vsekakor eden največjih uspehov mlade italijanske tekaške garde, ki je s tem še enkrat opozorila nase in dala vedeti, da morajo v bodoče vsi strokovnjaki in tekmovalci resno računati nanje. Ce povemo še to, da spadajo ti trije tekači v drugo ekipo Italije, ker so De Dorigo, Stella in ostali tekmovalci v Lahtiju, je uspeh Italijanov še večji. Zmagovalec letošnjega teka je domačin Stefansson, ki je pustil drugoplasiranega, rojaka Ran-garda za sabo le 3 minute. Italijanski tekači so za Stefans-sonom zaostali povprečno za 20 minut, kar je za 85 km dolgo progo zelo majhna razlika. Rezultati: 1. Stefansson 4;56:25, 2. Rangard 4;59:52, 3. Larson Erik 5;04:47. 4. Jarnberg Sven 5;08:44, 5. Olsson 5;09:34, 6. Stenkvist (vsi Šved. 5;09:54, 11. Steiner 5;14:9, 14. Stuffer 5;19:42, 17. Di Bona (vsi Italija) 5;21:55. Drugo večje tekmovanje v smučarskih tekih pa se je skoraj istočasno kot Vaša tek odvijalo v Lahtiju. Tu so se tekači pomerili v teku na 15 km in v smučarskem maratonu na 50 kilometrov. Podobno kot na Vaša teku so bili tudi na tem tekmovanju najbolje uvrščeni Srednjeevropejci prav Italijani. Ze na 15 km se je pokazalo, da je v najboljši formi Norvežan Hjermstad, ki je že na tej progi tudi brez večjega truda zmagal. Tik za petami mu sledi Tiainen (Finska), medtem ko je tretje uvrščeni Rus Utrobin zaostal za obema za več kot 20 sekund. Najbolje uvrščeni Srednjeevro-pejec je bil tokrat Italijan Stella, ki je zasedel 14. mesto. Povemo naj še to, da sta dva velika favorita, Finec Oikarainen in Italijan De Dorigo odstopila, ker sta oba zamazala. Se bolj je prišla do izraza odlična forma Hjermstada v teku na 50 km Po odličnem teku je pustil za seboj drugouvrščenega Steins-heima kar za 3,5 minute. Veteran Sixten Jernberg se je uvrstil šele na 3. mesto. Na žalost nimamo podatkov o tem, kako so se v teku na 50 km uvrstili Italijani. S tem bodo tekači kmalu zaključili svojo letošnjo sezono, ki je bila tako bogata in pestra kot že dolgo ne. Največ pozornosti so vsekakor vzbudili odlični mladi italijanski tekači, ki so se na vseh tekmovanjih uvrstili med najboljše na svetu. Tako smo dobili tik pred prihodnjimi olimpijskimi igrami še eno svetovno tekaško velesilo. Rezultati — 15 km: 1. Hjermstad (Norv) 53;18:6, 2. Tianen (Fin) 23;26:2, 3. Utrobin (SZ) 53;50:0, 14. Stella (It) 55;07:2. 50 km: 1. Hjermstad (Norv) 3;11:25,0, 2. Stensheim (Norv) 3;14:56,8, 3. Jernberg Sixten (Šved) 3;16:27,2, 4. Oestby (Nor) 3;17:54,2, 5. Larsson (Švedska) 3;20:56,2. ker je že v prvih kolih prišlo do velikih presenečenj. Tako je npr. belgijski prvak Anderlecht izločil večkratnega zmagovalca Real, ko ga je doma v nepozabni tekmi premagal z 1:0, sredi Madrida pa izvojeval neodločen rezultat 5:3. Nič manjše ni bilo presenečenje, ko je prvak Škotske izločil FC Kolu, ko je bil le-ta na višku svojih moči. Zahodni Nemci so doživeli katastrofalen poraz na Škotskem 8:1, kar nato na svojem igrišču seveda nikakor niso mogli nadoknaditi. Prav sedaj so v teku tekme četrtfinala letošnjega tekmovanja, kjer nastopajo naslednja moštva: Benfica (Pori.), Dukla (ČSSR), Anderlecht (Belg.), Dundee (Škotska), Milano (It.), Galatasary (Turč.), Stade Reims (Fr.) ' in Feyenoord (Niz.). Tudi četrtfinalna srečanja niso minila brez presenečenj. Na sporedu so "bile šele prve tekme, medtem ko bodo povratna srečanja odigrana v sredo, 13, t. m. V prvih tekmah so bili doseženi naslednji re-zuitati: Galatasaray s Milan 1:3 (v Istambulu), Stade Reims : Feyenoord 0:1 (v Parizu), Anderlecht : Dundee 1:4 (v Bruvelesu), Benfica : Dukla 2:1 (v Lissaboni). Kot je razvidno, so v vseh primerih zmagali gostje, razen v srečanju v Lissaboni. Največje presenečenje sla vsekakor pripravila Dundee z zmago v Bruvelesu in pa Feyenoord z zmago v Parizu, medtem ko smo uspeh Italijanov v Istambulu bolj ali manj tudi pričakovali. V povratnih srečanjih tako zmagovalec ne bi smel biti vprašanje. Prav gotovo bosta polfinalista Dundee in Milan, medtem ko Nizozemci do sedaj na svojem igrišču še niso imeli sreče.. Tako so morali vedno odigrati še tretjo tekmo na nevtralnem igrišču, kjer je šele padla odločitev. Kljnb porazu Dukle je ta na svojem igrišču popoln favorjt. Prvak CSSR se je izredno dobro pripravil za obe srečanji, saj je bilo moštvo neposredno pred tekmo na Portugalskem med drugim tudi na turneji po Mehiki. Kdo bo letošnji zmagovalec, je spričo presenetljivih rezultatov še težko napovedati. Tnji strokovnjaki in komentatorji so si edini, da ima največ možnosti italijanski prvak Milan, ki je menda usmeril vse sile prav v tekmovanje za evropski pokal. V domačem prvenstvu jim namreč nikakor ne gre od rok in nimajo skoraj nobenega upanja več, da bi obranili naslov prvaka. Moštvo je znano po tem, da zaigra odlično prav proti najboljšim tekmecem. V svoji enajstorici ima Milan kar 8 reprezentaniov in tako so napovedi lahko tudi povsem itleme-Ijene. Po drugi strani pa bi si Milan z zmago oziroma osvojitvijo evropskega pokala pridobil tudi neposredno pravico sodelovanja še v naslednjem letu, kar bi mu sicer ne bilo omogočeno. Po dosedanjih rezultatih in prikazani formi bo največji tekmec Milanu v zaključnem delu tekmovanja Dukla iz Prage, kolikor ji bo seveda uspelo izločiti Benfico. Dukla ima v svoji enajstorici kar 9 reprezentantov, med njimi txudi enega največjih junakov zadnjega svetovnega prvenstva Masopnsta. Ce je Benfica, kot to poročajo tuje agencije, res v krizi, potem bo prav gotovo letošnji zmagovalec eden izmed velike trojice Milan, Dnkla ali Dundee. \ iloroin Na treningu in tekmovanju uporabljaj VITERGIN tablete Preprečuje utrujenost — dviga 'Storilnost Dobite ga v vseb lekarnah! na kratko — ria kratko — na kratko — na kratko — na kratko • Mnogo Je bilo že zapisanega, da bosta svetovna prvaka v umetnem drsanju dvojici Kilius-Bamler po prvenstvu v Cortim zapustila vrste amaterjev. Po zaključku prvenstva pa sta odločno zanikala vse tovrstne trditve In napovedi ter izjavila, da je njun cilj sedaj Innsbruck. Jasno sta povedala, da je zlata medalja na olimpijskih igrah vredna mnogo več kot dolarji, ki bi jih prejela za sicer vabljive revijske nastope. Drži pa tudi, da bi njun uspeh v prihodnjem letu v Innsbrucku dvignil njuno vrednost. Bodi kakor koli že borba za prvo mesto bo tako tudi v prihodnje v prisotnosti vedno boljših tekmovalcev SZ vse bolj zanimiva in privlačna. • Mednarodna teniška zveza ILTF je 1. marca slavila 50. letnico svojega obstoja. Osnovana je bila 1913. leta v Parizu, ko so se zbrali predstavniki Avstralije, Avstrije, Belgije, Anglije, Danske, Francije Nizozemske, Rusije, Južne Afrike, Švedske, Švice in Nemčije. Danes šteje ILTF že 58 držav članic in 23 občasnih članov. i A Tudi najboljšim športnikom na svetu, katere slavijo vsi kot velike lunake, se včasih pripeti kaj izrednega in so v teh okoliščinah prav ne-obogljeni ter se izkažejo kot pravi strahopetci. Tak nenavaden dogodek se le pripetil tudi na nedavnih tekmah na nekem plavalnem mitingu v Avstraliji. Na nočnih plavalnih tekmah na stadionu v Perthy je takoj po startu članic zaradi kratkega stika na električni napeljavi zavladala popolna tema. Tekme so blie seveda prekinjene. Nekatere plavalke so se jezile, da bodo morale ponovno na start, druge so bile zadovoljne, da bodo ponov- igEŠTssšSšISS ni smela več na start. „ ^ . . _ . A Na neki nogometni tekmi v Laurosu na Portugalskem je eden izmed igralcev gostujoče ekipe zapustil igrišče brez enega ušesa. Uho mu je kratko malo odgriznil Iz navdušenja eden izmed številnih vnetih pristašev domače enajstorice, ki je zmagala z 1:0. Razumljivo, da so prenapeteza vtak-nili za zapahe. Na presenečenje vseh pa je bil takoj oproščen vseh kazni, ker Je njegova žrtev umaknila tožbo. Češ da je popolnoma razume prisrčno navdušenje domačega občinstva. Res neverjetno, kaj vse se dogaja okoli aren, kjer se podija za okroglim usnjem. , .... __ A Iz reklamnih namenov se je rodila že cela vrsta najrazličnejših športov. Večina teh je seveda bolj ali manj aktraktivnega značaja. Tako so sedaj tudi v Mijamiju v Kaliforniji tamkajšnji podvodni ribolove! pričeli z ničemer drugim kot z hokejem pod vodo. Pravila so popolnoma ista, razen seveda igrišča, ki je mnogo manjše. Da bi si tovrstne tekme ogledalo lahko čimveč ljudi jih prirejajo v velikih steklenih bazenih-akvarijih. Zanimanje je nepričakovano veliko, v kolikor pa se bo panoga lahko povsem razvila pa je še vprašanje. Ker poznamo sedaj poleg hokeja na ledu in travi, tudi še vodni hokej, pa verjetno »zračnega hokeja- le ne bo mogoče vpeljati. Podvodni hokej Igrajo v popolni opremi za podvodni ribolov. 10. marca 1963 3»oi jrr Stiokovno n Danes objavljamo zadnje nadaljevanje članka »Problematika telesne kulture v zrelosti in starosti«, ki ga je za »Telesno kulturo« pripravil profesor Drago Ulaga. Tokrat sta na vrsti še dve dobi staranja Pozabljeni Vitranc NAŠ TELEOBJEKTIV Letošnja prireditev v alpskem smučanju, ki sodi v okvir FIS, planiško prireditev, v levem ko- hvaliti dovršene prireditve. Vse je morala zadovoljiti vsakogar in tu spodaj pa je bilo napisano: to kaže, da merodajni niso imeli navdušiti tudi one, ki za smu- FIS-A prireditev na Vitrancu. do letošnje alpske prireditve na žanje nimajo tolikšnega za- Kako naj turisti in drugi obl- Vitrancu pravega zagona, razen nimanja ali posebnega veselja, skovale! ali drugi ljubitelji te- tehničnega osebja, ki je v ce-Kvalitetna udeležba In vse iz- kem v alpskem smučanju vedo, loti odlično opravilo svojo nalo-Jave po prireditvi so najlepši kakšen pomen naj ima takšen go. Novinarji so pogrešali pred dokaz, da so tujci z zanimanjem lepak sredi Kranjske gore, ki tekmo skupen sestanek z orga-in če hočete, s pravim odnosom pravzaprav reklamira smučarsko nizatorjl, kt bi na tiskovni kon-do tako kvalitetne prireditve, skakanje? Tudi v dnevnem ča- ferenci lahko do potankosti raz-pokazali vrednost našega smuči- sopisju je bilo pred tekmo pre- ložili vse zanimivosti In podrob-šča na Vitrancu. Do tu vse lepo malo obvestil in reklamnih ob- nosti, ki zanimajo tudi širšo in prav. Ob tej priložnosti se jav, ki bi vzbudila za tekme na športno javnost. Izgovor, češ, da vprašujemo, kaj pa so storili za Vitrancu večje zanimanje. Pred do zadnjega niso vedeli za Ime-večjo popularnost te prireditve dvema letoma, ko smo prvič re- na letošnjih, udeležencev, ne mo-naši odgovorni smučarski foru- klamirali veliko prireditev na mi in tudi turistične organiza- Vitrancu, se je zbralo vzdolž cije? In o tem tokrat nekaj be- proge čez 10.000 gledalcev! To- re biti Izgovor, kajti kljub takšni ali drugačni negotovosti je bilo vseeno gotovo, da je na VI-sed. krat pa je bila tekma v velesla- trancu velika FIS-A prireditev, V teh dneh je bila Kranjska lomu skoraj pozabljena in le ki jo mednarodna smučarska or-gora prepolna smučarjev In tu- nekaj desetin najbolj navduše- ganizacija upošteva tako kot tekme v Kitzbiihelu, Wengenu, Innsbrucku ali kjerkoli drugod. Nauk za bodoče: ob pravem ristov. Mnogi pa niti v nedeljo nih domačinov in turistov, je niso vedeli, da je na Vitrancu sledilo eni najlepših voženj v velika mednarodna prireditev in veleslalomu na našem Vitrancu. se začudeno spraševali, kako je V nedeljo, ki je bila sončna kot času moramo propagirati tako vendar mogoče, da takšna med- redkokdaj, pa je dopotovalo v pomembne prireditve in ne sme narodna tekma ni vredna večje Kranjsko goro nekaj več ljubi- se zgoditi, da bi iz ka popularizacije. Prav sredi Kranj- teljev smučanja in narave, ki po vzrokov podcenjevali ske gore smo opazili lepak za končani tekmi niso mogli pre- precenjevali drugo! PISMA iz Slovenije Problematika telesne kulture v zrelosti in starosti (3) PEVA DOBA STARANJA ALI »DOBA PRIZANASANJA« (OD 40. DO 60. LETA) buden«. Indijski yoga nauk temelji porno delo; preslaba odpornost, za dosledno na razmeroma nenapornih katero se ni brigal, je navadno vzrok telesnih vajah, na telesni negi in propadanja.« tehniki dihanja. V yoga-metodi ne Naša izkušnja bi bila, da ni vse V tej dobi se človek intelektual- gre za gibanje, temveč za drže, za za vse, da morajo telesno zanemnr-no povzpne na vrhunec razglednoeli vztrajanje v držah: v sedenju na p»- jeni obremenjevati sVoj organizem in sposobnosti, v stvareh telesnega tah z vzravnanim trupom, spoščenem »po indijsko«, milimeter za milirae- razvoja pa je na prelomnici: krivu- ležanju na tleh, uravnovešeni stoji trom, telesno dobro ohranjeni pa si Ija telesne zmogljivosti vodi odslej na lopaticih itn. Ne gre za mišice, lahko privoščijo tudi napornejši pomalem navzdol. Se je čas za iz- temveč za večji dotok krvi v posa- šport. Najzanesljivejši individualni obraževanje, prepozno pa za vrhun- možne organe zaradi vztrajanja v pokazatelj pravilne ali nepravilne ske uspehe v športnih panogah. posebni drži. Po vaji ne sme biti mere obremenitve pa je nedvomno Zdaj je skrajni čas za bitko. Za utrujenosti niti bolečin, temveč ob- subjektivno počutje po gimnastiki, zdravo in prijetno starost. Ne pre- čutek osvežitve, kakor da bi se osve- po izletu, plesu, igri, lovu ali delu. več jesti, ne preveč piti in kaditi, žil v kopeli. Ce se dobro počutiš, če si po teles- ne predolgo v noč bedeti in ne le- Sodobni gerontologi pa učijo tudi nih vajah dobre volje, kakor da si nariti — pa tudi ne preveč delati! drugače. »Zdrav človek se ne izmika se osvežil v vodi, je to dobro zna-Mera v vsem, to je naš nasvet naporom«, piše stari doktor Jackson, menje. Ce si zbit in te naslednjega in hkrati prastaro indijsko tekustvo: »kljubuje Jim in sl s tem razvija re- dne vadba ne mika, si ravnal na- »Yoga ni za tistega, ki preveč je ali zervne obrambne sile. Napačno je pačno. premalo, ki preveč spi ali ostane misliti, da tega ali onega zlomi na- ♦ ♦ ♦ Reze rvi ran o za bralce LESTVICA STRELCEV L NOGOMETNE LIGE Sem velik ljubitelj nogometa, posebej mi je pri srcu I. zvezna liga. Prosim vas, če bi mi v vaši rubriki »Rezervirano za bralce« objavili lestvico strelcev te lige. Vem, da je moja želja velika, vendar sem prepričan, da bi ta lestvica zanimala tudi ostale bralce poleta. Prosil bi vas tudi, če bi mi lahko povedali, kdaj bosta letos nogometni tekmi Jugoslavija : SZ, Jugoslavija : Madžarska in če kaj veste o tekmi Evropa : Amerika. Cveto Avguštin, Podturn Po XIV. kolu I. zvezne, nogometne lige je lestvica najboljših strelcev naslednja: 15 golov: Galič (Partizan) In Zambata (Dinamo), sledijo — 11 golov: Jerkovič (Dinamo) 10 golov: Smailovič (Zeljez.), 9 golov: Gašič (Zeljez.) in Sovrovlč (Radnički — Niš), 7 golov: Kovačevič, Vislavski (oba Partizan) S. Cebinac in Skoblar (oba Bgd.), Takač (Vojvodina), Arslanagič (Sarajevo) 6 golov: Ostojič (Radnički — Niš) in Rudič (NS), 5 golov: Pavlič (Vojvodina) in Ačnnovia (Sloboda), 4 goli: Kobeščak (Dinamo), Balov (Radnički — Niš), Mujič (Velež), Sijački (Sloboda), Ferhatovlč (Sarajevo), Osim in Duspara (Zeljez.), Milič (Budučnost), 3 goli: Matuš (Dinamo), Milošev .(Bgd), Lemič (NS), Ankovič in Ilič (Hajduk), Ognjanovič in Prljinčevič (CZ) itd. Na vaše vprašanje, kako je s srečanjem naših nogometašev s SZ in Madžarsko vam sporočamo, da tekme Jugoslavija : SZ ne bo, čeprav je bilo prvotno mišljeno, da bo meseca oktobra. Srečanje so odpovedali nogometaši SZ. Tekma z Madžari pa tudi ni gotova, ker obe nogometni zvezi še razmišljata o datumu srečanja. Sprašujete za srečanje med Evropo in Ameriko. O tej tekmi, k kot smo že nekoč pisali, je bilo precej govora, vendar Je bilo to ' srečanje predmet splošnih pomenkov lani po svetovnem prvenstvu v nogometu v Čilu. Kot ste verjetno slišali, bo 23. oktobra v Londonu nogometno srečanje med Anglijo ter med reprezentanco sveta v okviru 100-letnice organiziranega nogometnega športa v Angliji.V reprezentanci sveta bodo nastopili tudi Jugoslovani: Popovič, Radakovič, Galič in verjetno vratar Sošklč. ! I * ♦ ♦ f ▲ i ♦ ♦ I ♦ $ i t RAZLIKA V NIZIH Prosim vas da ml odgovorite na dve vprašanji namiznega tenisa. Zanima me, kakšna mora biti razlika v nizih, da zmagaš. Sprli smo se in eni trdijo, da mora biti razlika najmanj dva dobljena niza, drugi pa trdijo, da zadostuje samo en niz in potem odloča samo razlika v nizih. In še eno vprašanje: kdo je boljši, tisti, ki zmaga z 2:0 ali tisti, ki je premagal nasprotnika s 3:2. Prosim vas, da mi odgovorite čimprej, ker gre za stavo. Janko Pleterski, Kmetijska sred. šola Grm — Novo mesto Glede tekmovanja v namiznem tenisu vas moramo najprej opozoriti, da je vprašanje dobljenih nizov stvar medsebojnega dogovora obeh tekmecev. Na važnejših mednarodnih, zlasti evropskih in svetovnih prvenstvih tekmujejo igralci v tej športni zvrsti na 3 dobljene nize. To pomeni, kdor odloči v primeru štirih odigranih nizov, pri stanju 2:2, peti niz v svojo korist, je tudi končni zmagovalec. Lahko pa po dogovoru tekmeca odigrata srečanje na dva dobljena niza. Z eno besedo, tu gre za dogovor, koliko nizov odigrata partnerja, ni pa govora o tem, kakšna Je razlika v nizih. PRIPOMBE NA UREJANJE POLETA Večkrat se bralci vašega lista oglašajo z raznimi željami in pripombami glede vsebine in tehnične ureditve lista. Med predlogi so tudi nekatere novosti, ki jih želijo bralci, da bi jih Polet upošteval in jih na novo tudi organiziral. Do sedaj Je Polet upošteval le en predlog in to o šahu, medtem ko se za ostale predloge ne zmeni. Pisali ste tudi, da boste v nogometni sezoni začeli z novim konceptom urejanja, vendar razen zamenjave strani, nisem zasledila nobenih sprememb. Mnogi se oglašajo in med njimi sem tudi jaz, z željo, da bi Polet izhajal dvakrat na teden. Vendar kaže, da je tudi ta predlog padel v vodo. Zato bodo bralci še naprej nestrpno pričakovali le ponedeljek, torej edini dan v tednu, ko izhaja slovenski športni list. Mislim, da bi se lahko bolj potrudili in ugodili željam številnih bralcev. Pred letom dni ste začeli tudi z barvnim tiskom, vendar Je teh barv v listu premalo. Polet bi bil lepši, če bi tudi kakšen naslov napisali v barvi. Med drugim naj omenim še to, da je list Polet tudi pristranski in se zavzema včasih preveč za en klub ali enega tekmovalca, medtem ko druge večkrat prezre. Tu so žrtve tudi nogometaši Triglava iz Kranja. Toliko za danes, drugič pa se bom morda oglasila že s čestitkami. Marija Terslič, Škofjeloška cesta, Kranj Najprej, draga tovarišica, naj povemo, da nam je vsaka dobronamerna kritika dobrodošla. V tem vašem pismu je med drugim tudi nekaj neobjektivnih pripomb. Kot naša »zvesta« bralka bi morali opaziti, da smo na takšne predloge, o katerih govorite danes, našim bralcem že odgovorili. O predlogih, o katerih pišete vi, so razpravljali naši bralci, naše uredništvo pa jih za zdaj iz objektivnih vzrokov še ni moglo upoštevati. Torej, toliko v vednost, zakaj je ostalo le pri željah bralcev in ne pri naših obljubah. Upamo, da razumete ta dva pojma: želje bralcev in obljube uredništva! Večkrat smo že poudarili, kakšne so meje možnosti dela v našem uredništvu. Polet Je gost v tuji tiskarni in zato *l h® more izmišljati sproti vseh mogočih in nemogočih novotarij, ki bi, priznamo, verjetno še bolj pritegnile pozornost naših bralcev. Pravite, da nismo spremenili koncepta lista. Kaže, da ste dobro razgledana bralka in zato se nam čudno zdi, da trdite h®113! kar ne ustreza resnici. Kar dobro preglejte list, pa boste videli, da so nekatere spremembe (3. stran vsebina in S. stran tehnična ureditev lista). Seveda, nekih posebnih sprememb pa ne more biti, dokler izhaja Polet enkrat na teden v takšnem obsegu, kot danes. Očitate nam celo neko pristranost. Verjemite nam, da vsakdo, ki tako trdi, prav gotovo strelja mimo cilja, saj vam lahko še enkrat povemo, kot nekemu bralcu v prejšnji številki, da se trudimo tako po vsebini in ureditvi lista približati se najširšemu krogu ljubiteljev športa. Zavedamo pa se, da vsem ne bomo mogli nikoli ustreči. In če ste med temi zadnjimi vi, vam žal res ne moremo pomagati, niti vas prepričati o tem, da vsaj poskušamo biti objektivni, kar pa ne moremo trditi za prevelike napeteže in klubaše. Po 40. letu ni več odvečne energije in tudi ne posebnih nagonskih vadbenih potreb. Homo sapiens se utjuje s telesnimi vajami razumno, ker ve, da mora. Zdaj je čas, ko je treba natančneje prisluhniti potrebam organizma. Ko sediš predolgo pri knjigi ali pri šivanju, te na vse*) lepem zamika, da bi se pretegnil, na bi se vzravnal, kar se le da razširil roke in vdihnil. To Je znak narave, to je znamenje, da si potreben gibanja. V takšnem primeru moraš vstati, se Izrazito pretegniti na vse strani, odpreti okno in telovaditi vsaj 5 minut. Potem boš spet lažje in brez škode nadaljeval z delom. So pa še drugi znaki narave. Ce se Je zgodilo, da ste nepripravljeni nastopili na teku čez drn in strn, vam je bilo na cilju skoraj slabo, Ce ste se po 10 letih prekinitve v vajah na orodju spet vrteli na drogu in se tezno dvigali v stojo na rokah na krogih, vam je postalo nekam čudno v glavi. Tudi to je znak narave — svarilni znak: ne delaj ničesar izrednega, ne loti se naporov, če si Jih že pred dolgimi leti opustil. Ko svarimo pred težkimi ali nevajenimi storitvami, moramo dodati, da to ne velja za tiste, ki so kontinuirano v formi. Profesor Dolore posebno poudarja, da je zastajanje krvi v kapilarah in tkivu eden najvažnejših či-niteljev staranja. S primernim gibanjem, z delom ali hojo povečamo potrebo organizma po kisiku — dihanje se poglobi in pospeši, srce bije hitreje, krvni obtok se pospeši, več kisika pride do stanic in človek se počuti, kakor da bi se osvežil s krepilno pijačo. Nadaljnja značilnost staranja Je zmanjšano izločanje, kar je posledica zmanjševanja delovanja Jeter, črevesja in kože. Znano Je, da Je gibanje aktivnost, ki sproži celo vrsto fizioloških procesov, vse od temeljitejšega izkoriščanja hrane do znojenja. Tako lahko trdimo, da gibanje pospešuje prebavo in razstrupljevanje organizma v obliki Izločanja in znojenja. »Med 50. in 60. — to so nevarna leta,« piše Mltchell in nadaljuje: »Mastna hrana in pomanjkanje gibanja sta pri večini ljudi že uničila na tisoče kilometrov najfinejšega ožilja, tako Imenovanih kapilar. Zato svarimo pred športno aktivnostjo, ki bi bila preveč naporna in ki bi predolgo trajala. Brezpogojno pa je treba še vedno plavati in hoditi na sprehod — in sicer vsak dan. Dr. White priporoča kolesarjenje. O nekem članu najvišjega zveznega sodišča v ZDA poročajo, da se vsak dan ukvarja po 20 minut z železnimi ročkami. Ob nedeljah prehodi po 20 do 30 km redno, ne glede na vreme, na dež ali sonce. In vendar je prekoračil 60. leto.« Kar vsi avtorji najtopleje priporočajo, to je redno bivanje v naravi, združeno s kakšnim konjičkom: delo na vrtu, delo v sadovnjaku, nabiranje gob, planlnarstvo, lov, ribolov in podobno. DRUGA DOBA STARANJA ALI »DOBA ZAVIRANJA« (OD 60. LETA NAPREJ) Statistike kažejo, da Je umrljivost tistih, ki so po upokojitvi popolnoma prenehali z delom posebno visoka. Znani so primeri preprostih ljudi, ki radi delajo tudi v starosti, čeprav Jim ne bi bilo treba. Čutijo, da Jih delo ohranja. Potrebna Je aktivnost duha in telesa, vendar starosti primerna. Človeški organizem pomalem napadajo degenerativni pojavi, atrofija organov in funkciohalna in-suficienca, vendar poznamo sredstva, ki te procese zavirajo. Bolj kot kdaj je treba skrbeti za zdrav režim življenja, za pravilno hrano, za prijeten počitek, za vedrino duha in za ohranjevanje organizma s primerno aktivnostjo. Strokovnjaki, ki so proučevali življenje ljudi, ki so dosegli visoko starost, so ugotovili v večini primerov, da so bili to delovni ljudje, ljubitelji reda in zmernosti. V »dobi zaviranja«, kakor imenuje Diem starostno stopnjo od 60. leta naprej, se je treba odpovedati študiju pozno v noč, kakor tudi različnim izredno težkim nedeljskim naporom na Izletih ali v planinah. Aristotel je bil menda med prvimi, ki je opozoril na to, da Je telesna utrujenost škodljiva za razvoj duha, duševna utrujenost pa za razvoj telesa. Ce so stari ljudje za-P°sl®ai> bi bilo prav, da imajo skrajšani delovni čas. Ce bi vprašali gerontologe, če vedo za kakšno športno panogo, ki bi bila primerna za vsa obdobja življenja, bi nedvomno opozorili na plavanje in smučanje. Plavanje pomeni sprostitev, osvežitev in skladno aktivnost celotnega gibalnega aparata. Znani so primeri 80 in 90-let-nih ljudi, ki imajo še vedno veselje s kopanjem in počasnim plavanjem. Ko smo omenili smučanje, kajpada nismo mislili na hitro vožnjo po strmini, pač pa smučanje po valovitem svetu, pri katerem pride do zmerne poživitve krvnega obtoka, do poglobljenega dihanja in do vsestranske mišične aktivnosti. Ker pa sta sezoni plavanja in smučanja omejeni, nam ostane skoraj enakovredna telesna vaja, to je hoja. Kdor se navadi na hojo vsak dan po dno uro, morda dopoldne in popoldne, kakor je pač pri močeh, kdor opravi vsak dan vsaj minimalni program gimnastičnih vaj za ohranjevanje gibljivosti, si bo s svojo aktivnostjo nedvomno ohranil vse do pozne starosti višjo stopnjo odpornosti, zdravja in delovne sposobnosti. Dodati pa moramo, da ne gre samo za ohranjevanje organov za gibanje, da je prav tako velikega pomena tudi boj proti duševnim pojavom staranja. MARIBOR (P. K.) Smučanje — Najboljši tekači i* Maribora, Frama in Lovrenca so se pomerili za pokal Joca Heriča. Na 10 km dolgi progi je imel največ uspeha mladinski državni prvak Franc Koc. Rezultati: Koc (Branik) 49,16,-Jo-del (Lovrenc) 49,33, Suber (Lovrenc) 51,33. Na 20-metrski skakalnici pri Železničarskem domu pa so se pomerili skakalci za pokal Ivana Vidoviča. Rezultati: Pesek, Čolnar, Valenti (vsi Mrb). Rokomet — S treningi na prostem so pred dnevi pričeli rokometaši Branika, ki pričakujejo prve borbe v republiškem merilu močno okrnjeni. Moštvo je zapustil Šetinc, te dni pa odhajajo k vojakom še standardni igralci: Dogša, Tine Šetinc in Kramberger. Mimo tega so nekateri starejši rokometaši prenehali s tekmovanjem in tako so mariborski črno- beli ostali skoraj brez igralcev. MURSKA SOBOTA (F. M.) Namizni teni* — Pred kratkim sta se pomerili namiznoteniški ekipi Mureka iz sosednje Avstrije in sindikalna ekipa tovarne »Mura« Iz Murske Sobote. Tekmovali so v članski in mladinski konkurenci. Igralci Mure so bili uspešni v obeh srečanjih. Člani so zmagali s 5:2, mladinci pa s 5:0. Nogomet — Nogometaši Sobote so v nedeljo odigrali prijateljsko nogometno tekmo s članom MM lige Aluminijem iz Kidričevega. Zmagala je Sobota z 2:1 (0:0). Košarka — Na občinskem pionirskem turnirju je nastopilo 6 ekip. Med pionirji je zmagala ekipa Mladosti iz osnovne šole I Murska Sobota, pred Poletom iz osnovne šole II ter Puconci. Pri pionirkah je bila najboljša ekipa Mladosti pred Poletom in Puconci. BELTINCI (F. M.) Sah — šahovski klub iz Lipe je organiziral šahovski turnir »za pokal Lipe«. Največ uspeha so imeli domači šahisti pred šahisti iz Veržeja, Turnišča ter Odrancev. VERŽEJ TVD Partizan — Na letnem občnem zboru TVD Partizan iz Veržeja so ugotovili, da je društvo v preteklem letu spet zaživelo. V okviru društva so aktivno delovale naslednje sekcije: nogometna, rokometna, odbojkarska, sekcija za splošno telesno vzgojo in šah. AJDOVŠČINA (M. T.) Nogomet — »Primorje« Je imelo v nedeljo prvo letošnjo preiz- Tudi na stara leta čez drn In strn kušnjo. V prijateljskem srečanju *e je pomerilo z Delamarisom iz Izole. Zmagali so gostje s 4:1 (1:0). NK Vipava je ime) danes v gosteh enajsterico Svobode iz Duplice pri Kamniku. Zmagala ja Vipava s 5:0. SVETINA Smučanje — Pionirji na Svetini to organizirali šolsko prvenstvo v smučanju. V veleslalomu je zmagal Ro-mih pred Kolšekom, v smuku pa Kolšek pred Romihom. Na 10-metrski skakalnici je bil zopet najboljši Romih pred Kolšekom in Bezgovškom. Z NOVO MESTO (SD) TVD Partizan — Občni zbor Partizana, Novo mesto, je bil stvaren odraz dejavnosti, ki io je doseglo društvo v preteklem letu. Najvažnejša naloga nprave v prihodnjem letu bo zgraditev športnega doma. Za realizacijo tega predloga so stvarne možnosti, ie posebej zato, ker bodo gradili dom v etapah. Največ uspeha so v preteklem letu imeli košarkarji, ki so se uvrstili v II. republiško ligo. Odbojkarji so nazadovali, medtem ko so dekleta obdržala drugo mesto v republiki. Atletika je doživela precejšen razmah. Med mlade panoge štejejo težko atletiko, ki je dobila precej pristašev med vajensko in šolsko mladino. Tudi veslači so marljivo delali. številna smučarska tekmovanja pa so pokazala, da je med mladino izredno zanimanje za smučanje. V zimskih mesecih pa je bilo veliko zanimanja tudi za gimnastiko. DOBOVEC (PR) Smučanje — Na meddruštvenem tekmovanju v smučarskih tekih je nastopilo 4? članov, starejših in mlajših mladincev iz 6 društev. Rezultati — člani: Brezovlek; starejši mladinci: Majcen; mlajši mladinci: Šimenc; ekipno: Enotnost. Istočasno je bilo tudi zasavsko prvenstvo, na katerem so se zvrstili takole: člani: Laznik; starejši mladinci: Smodiš; mlajši mladinci: Totolini. CELJE (KJ) Nogomet — V prijateljski tekmi je Kladivar premagal goste iz Zagreba — Metalec • 3:2 (2:1). Nogometaši Celja so gostovali v Štorah, kjer so se pomeriu s P. Kovinarjem — 2:2. Boka — Boksarji celjskega Olimpa so se pomerili z mlado ekipo Ljubljane. Pred 500 gledalci se je dvoboj končal neodločeno. ' Kegljanje — Na občinskem prvenstvu posameznikov Celja nastopa nad 120 kegljačev. Že v I. kolu je poskrbel za največje presenečenje član KK Elektra iz Celja Rabič, ki je podrl 907 kegljev. Smučanje — Okrajnega prvenstva osnovnih šol v veleslalomu in skokih se je udeležilo 75 tekmovalcev. V veleslalomu je pri pionirjih zmagal Ro-" Zimškom. Med ekipami je jina pred . bila. najboljša DŠtanjem __ ________ reprezentanca Celja pred Šoštanjem, Mozirjem, Laškim in Šentjurjem. Pri pionirkah so bile najboljše tekmovalke iz Šoštanja — Sle-menšek, Vačun in Kotnik, katerim je pripadla tudi ekipna zmaga pred žalsko reprezentanco. V skokih je zmagal Zep pred Zupancem (oba Šoštanj) in Spenzlom (Žalec), med ekipami pa reprezentanca Šoštanja pred Žalcem, 'Šentjurjem itd. Košarka — V II. kolu zimske okrajne lige je v A-skupini Elektra premagala KK Celje in Žalec. Za presenečenje So poskrbeli igralci iz Žalca, ki so premagali KK Celje. Vrstni red: KK Elektra (Soš), KK Celje in Žalec. V B-skupini so poskrbeli za presenečenje igralci iz SI. Konjic, ki so premagali TVD Partizan, Celje, in tako osvojili prvo mesto. TRBOVLJE (PR) Smučanje — Zasavska smučarske podkomisija je izkoristila ugodne snežne razmere in organizirala zasavsko pionirsko prvenstvo v veleslalomu. Na progi se je zvrstilo kar 154 mladih tekmovalcev. Rezultati: mladinci — Skrinar, Jer-še (oba Dobovec), pionirji I: Renko (Dobovec), SkuSek (Ivana Cankarja), pionirji II: Glavač (Dobovec) Spitaler (I. Cankarja Hr), pionirji III: Eberlino (Tjfb), Knez (Dobovec), mladinke:, -^Bevc (Trb), Jamšek (Dobovec), pionirke I: Zupan (Trb), pionirke It: Knez (Dobovec), pionirke in: Steh (Trb). BLED (MD) Drsanje — Učenci osnovne šole so pod vodstvom tov. Završnika organizirali že tradicionalno šolsko prvenstvo v hitrostnem drsanju. Ker Je bila udeležba zelo množična, ima osnovna šola Bled v načrtu, da prihodnje leto razširi tekmovanje In povabi k sodelovanju vse šole v LRS. Rezultati — 200 m — piohirji: Potočnik, Ulčar, Soklič, pionirke': Solar, Potočnik, Slivnik, 100 m pionirji: Potočnik Marko, Mikšič, Završnik, pionirke: Pogačnik, Erat, Poljak. Obisk pri telesnovzgojnih organizacijah Devetdeset odstotkov mladine v Partizanu Tokrat smo obiskali TVD Partizan v Rimskih Toplicah, katerega delo so do sedaj poznali le v naj-bližji okolici. Športni delavci v Rimskih Toplicah delajo v zelo te-žavahnih pogojih, pa so kljub temu dosegu že precej uspehov v občinskem in okrajnem merilu. Največjo težavo predstavlja razdrobljenost naselja tako, da je le težko dobiti mladino na skupne akcije. Kljub temu pa je v TVD Partizan vključenih 140 članov, kar predstavlja približno 90 ’/« vse mladine v Rimskih Toplicah. Pred leti, ko so imeli še majhno telovadnico, je bilo delo precej lažje. Sedaj pa so jim vzeU še to In ostali so brez kakršnih koli prostorov. Tako se odvija vse njihovo delo le na prostem, sestanke in podobno, pa imajo aU na cesU ali pa na domu predsednika. Vsi so mnenja, da bi lahko dosegli še večje uspehe, če bi jim vsaj malo pomagala občinska zveza za telesno kulturo v Laškem, ki pa je ravno letos žal prenehala z delom. Letošnja zima je vsekakor zelo pozitivna vplivala na športno de-jaimost v Rimskih TopUcah. °od vodstvom smučarskega inštruktorja so organizirali dva smučarska tečaja, na katerih se Je 60 mladih članov Partizana naučilo smučanja. Poleg tega so sl sami iz snega zgradili 30 m skakalnico, čez katero so se ves dan poganjaU mladi skakalci in se pripravljali na razUčna tekmovanja. Na žalost imajo v Rimskih Toplicah kvalificirane kodre le v smučanju, medtem ko za vse ostale športne discipline nimajo trenerjev niti inštruktorjev. Precej jim pomagajo pri delu študetje. ko prihajajo domov In so vedno pripravljeni pomagati pri reševanju vseh problemov. Več možnosU pa Imajo poleti, saj imajo v Rimskih Toplicah odprti bazen, v katerem preko vse sezone člani Partizana marljivo trenirajo. Lansko poletje so opravili člani Partizana kar 1040 udarnih ur pri urejanju izgleda Rimskih Toplic In kopališča. Za nagrado jim Je Turistično društvo omogočilo brezplačen vstop in trening v bazenu. Poleg tega so si že pred leti zgradili tik ob bazenu Igrišče za odbojko, letos pa imajo v načrtu gradnjo košarkarskega Igrišča pri osnovni šoli v Smarjeti pri Rimskih Toplicah. Upajo, da ga bodo do poletja že zgradili, tako da se bodo lahko mladinci in pionirji pričeli ukvarjati še s to privlačno športno panogo. Podobno kot prejšnja leta, se bodo tudi letos kljub nadvse skromnim sredstvom udeležili vseh občinskih in okrajnih tekmovanj, seveda le v tistih športnih panogah, v katerih se imajo možnost pripravljati. Organizirati nameravajo tudi vse tradicionalne dvoboje s TVD Partizan iz Laškega in prirediti tudi tekmovanja z udeležbo najmočnejših društev v celjskem okraju. Zavedajo se namreč, da si bodo le na ta način zagotovili tudi v prihodnje pomoč in sodelovanje političnih in družbenih organizacij. Do sedaj Jim Je bila v največjo pomoč Tovarna lesne galanterije v Rimskih Toplicah, ki jim je vedno pomagala v najkritičnejših trenutkih. Tudi letos bodo pomagali pri delih za lepši izgled Rimskih Toplic in pomagali pri organizaciji različnih prreditev, tako da bodo tudi sami lahko upali na podporo pri organizaciji svojih prireditev In delu na področju športa v tem delu celjskega okraja. Po slabem startu slovenskih ligašev v IL zvezni ligi ir i , i v n Ni vzroka za malodušje! m Irener Maribora šimunič in trener Olimpije Elsner trdita, da neuspeh v prvem kolu ne sme povzročiti panike - Kaj mislijo v Ljubljani in Mariboru pred derbyjem obeh slovenskih ligašev, ki bo prihodnjo nedeljo v Mariboru Prijatelji nogometa v Mariboru in Ljubljani so težko pričakovali začetek spomladanske sezone in prvi nastop svojih ljubljencev. Znano pa je, da sta obe slovenski enajstorici, ki tekmujeta v II. zvezni ligi, v I. kolu doživeli pravo katastrofo. Menda res ni nihče pričakoval, da bo Maribor na svojem igrišču izgubil obe točki z Borcem, ki se bori na dnu tabele, še manj pa je bilo pričakovati tako visok poraz Olimpije v Šibeniku (4:0)!, ker se pač Olimpija poteguje za najvišja mesta v tej konkurenci. ' TRENER MARIBORA SlMUNIC: »PROTI OLIMPIJI MORAMO ZMAGATI!« Mariborski ljubitelji nogometa so bili že od 26. novembra ZASKRBLJEN: Branko Elsner ima v teh dneh skrbi čez glavo prikrajšani za nogometne užitke, kajti Maribor zaradi zapore svojega igrišča ni mogel Igrati v svojem mestu, marveč v Celju. Vestne priprave na Hvaru, odlična igra proti Hajduku in nazadnje zaslužena zmaga proti GAK, so bili dober znanilec pred ponovnim startom v II. zvezni ligi. Prav zato je bilo razočaranje po zadnjem sodnikovem žvižgu minulo nedeljo popolno. o VZROKIH NEDELJSKEGA PORAZA MENI TRENER SlMUNIC TAKOLE: — Čeprav izredno slabo igrišče ne jemljem kot opravičilo, mislim, da je bilo srečanje proti Borcu odigrano pod nenormalnimi pogoji. Na Hvaru smo trenirali 21 dni na suhem igrišču, na travi smo igrali tudi proti Hajduku v Splitu, stadion ob Tržaški cesti, kjer smo igrali proti Borcu pa je bil v zares slabem stanju. Razumljivo je, da tak teren bolj odgovarja tistemu, ki se vseh 90 minut brani — tokrat Je bil to Borac — in odtod uspeh njihove enajstorice. Gol, ki smo ga nesrečno prejeli v času največje premoči, je popolnoma zmedel naše Igralce, ki so trmasto nadaljevali s kratkimi pasovi. Po tekmi Je lahko kritizirati! Kdo je npr. vedel naprej, da bo Kek, ki je specialist za težka Igrišča tokrat povsem zatajil. Čeprav je izguba dveh dragocenih točk za nas izredno težak udarec, poteka naše delo nemoteno dalje. Igralci, ki ne bodo točno izpolnjevali taktičnih zamisli tehničnega vodstva, v prihodnje ne bodo igrali. Prepričan sem, da. bomo osvojili še marsikatero točko tudi tam, kjer na to nihče ne računa. • POGOVOR SE JE ZASUKAL NA NASLEDNJE NASPROTNIKE MARIBORA, PREDVSEM PA NA SREČANJE PROTI OLIMPIJI. SlMUNIC PRAVI TAKOLE: — Nedeljski poraz bo dobra šola za naslednja kola, predvsem pa za srečanje proti Olimpiji. Cenim moštvo Olimpije in neuspeh v Šibeniku nikakor ne zmanjšuje vrednosti tega kolektiva. Vem, da bo imel slo- venski derby mimo prvenstvenega tudi prestižni značaj. Mojim fantom popolnoma zaupam in lahko samo rečem: v Mariboru moramo premagati Olimpijo! Do prihodnje nedelje bodo uredili potrebne slačilnice pod novo tribuno, tako da bosta Maribor in Olimpija igrala za točke v Ljudskem vrtu. Med ljubitelji nogometa v Mariboru in okolici vlada veliko zanimanje, svoj prihod pa so prijavili tudi mnogi navijači iz Ljubljane, Celja in drugih krajev. Lahko že danes zapišemo, da se bo 17. marca zbralo v Ljudskem vrtu rekordno število gledalcev. TRENER OLIMPIJE BRANKO ELSNER: »V MARIBOR NE GREMO BREZ UPANJA!« • Trener Olimpije Branko Elsner nam je o zadnjem porazu Olimpije v Šibeniku takole pripovedoval: — 4:0 je poraz, za katerega ni mogoče najti pravega opravičila. Vendar pa lahko ob tem povem nekaj objektivnih vzrokov. Priprave v Novi Gorici smo usmerili v tehniko, taktiko in uigravanje. Del priprav je prav lepo uspel. Žal pa je bi! v zadnjih dneh stadion pod vodo in prekrit z blatom. Tudi v Ljubljani smo morali odigrati dve tekmi na zaledenelem igrišču. Tekem na suhem igrišču nismo imeli in zato se igralci niso prav znašli na travnatem igrišču v Šibeniku. Čeprav smo veliko trenirali za pridobivanje (litrastl, so bile zaradi tekem na slabih igriščih onemogočene hitre akcije in prav zato so se igralci tudi na suhem igrišču gibali prepočasi. Depremiral nas je predvsem drugi gol iz enajstmetrovke. Igralci so začeli igrati brezglavo in nasprotnik nas je s protinapadi povsem razbil. Povem lahko še to, da so napadalci Šibenika razen dveh strelov mimo vrat, zadeli vse v črno. Pri vsem tem pa Erič nobenega od treh prejetih golov ni mogel ubraniti. Seveda pa prva izgubljena tekma ne more biti vzrok za malodušje. Menim, da bodo šele tekme naslednjih dveh ali treh kol pokazale, kakšne kvalitete ima naše moštvo. O Šibeniku pa lahko rečem, da ga v tako dobri luči še nisem videi igrati. Igrali so hitro, ostro in pametno, kar jim Je tudi prineslo zmago. • IN KAJ MENITE O NEDELJSKEM SREČANJU Z MARIBOROM? — Maribor cenimo kot dobrega nasprotnika. Lahko tudi rečem, da bi Mariborčani po kvaliteti zaslužili višje mesto kot ga trenutno imajo na lestvici. S tem, da cenimo mariborske nogometaše pa ne pomeni, da smo že vnaprej vrgli puško v koruzo. Menim, da smo sposobni, da tudi v Mariboru lahko kaj dosežemo. Računamo na SAMOZAVESTEN! Vlado Šimunič je prepričan v zmago ljubljanske gledalce, ki bodo spodbujali naše moštvo. V tem torej ne bomo na slabšem kot domači. To pa je v derby srečanju zelo pomembno. Veseli nas tudi, da bo tekma v Ljudskem vrtu, kjer je igrišče mnogo boljše in bo zato tekma res pravo merilo o obeh nasprotnikih. Vemo, da so Mariborčani optimisti, saj smo imeli z njimi razgovore že pred začetkom tekmovanja in njihovi igralci bodo dali vse od sebe. Morda pa bo poraz v Šibeniku spodbuda za naše igralce, da se s srečanjem v Mariboru spet nekoliko rehabilitirajo. Šahovski komentar Do zadnjega nejasno V sredo bodo na kvalifikacijskem turnirju v Vmjački Banji, edinstvenem med drugim po tem, da je — brez nagrad, rekli zapik. Če se je med pisanjem in izidom teh vrstic ni zgodilo kaj posebno presenetljivega, bo kar držalo, da bo izid do konca nejasen. Zapleti so bili namreč tolikšni, da se klobčič prej skoraj tudi ne more odmotati. Krasno za živce navijačev, še huje pa za same igralce... Prvi krog se je končal tako čudno, da je odpisal od prvotnih osmih kandidatov samo enega, zadnjega, Velemiroviča. Vsi drugi so ostali v bobnu in nadaljevali dirko, eni z boljših, drugi s slabših izhodiščnih položajev. Prednost oziroma zaostanek je kazal tedaj tako-le podobo: Damjanovič 5, Parma 4,5, Trifunovič 4, Bukič, Ivkov, Ne-met in Udovčič 3,5. Poldruga točka razlike v šahu ni tolikšna, da bi kogarkoli lahko zaujč-kala v brezskrben sen. To ni naskok recimo 150 metrov pri teku na dolge proge. Srečata se zastavonoša in eden izmed zasledovalcev, zastavonoša partijo izgubi in že sb spet vsi skupaj. Prednost je izginila kot milni balonček. Tak je šah, v tem je njegov še poseben čar, nejasno do kraja, ki privlačuje in uničuje. Mikroskopsko pregledovanje položaja osmerice, točneje sedmerice ob polčasu je odkrilo nekaj prav zanimivih ugotovitev. Prvič: Damjanovičevo prvo mesto je sicer dobra zaloga za hude čase, ki bi utegnili do srede še napočiti, vendar ne toliko, da bi lahko že kar apri-ori mislil na conski turnir. K vsem štirim velemojstrom bo namreč moral v drugi polovici v šolo — s črnimi figurami. To pa je minus, ki je v danem primeru lahko tudi odločilen. Ponovno srečanje z Ivkovom je to takoj potrdilo. Drugič: Pozicije velemojstra Ivkova še daleč niso tako neugodne da bi človek moral registrirati. »Kvalifikacijski kompleks« je edini nasprotnik prvega favorita pred turnirjem, ki ga je treba premagati. Zmaga nad Damjanovičem bi bila torej dvojna zmaga. In bila je, tako da so začetni spodrsljaji že skoraj izravnani. Tretjič: Izmed vseh mladih, brez Parme seveda, ki že ima svetovno slavo, je najbrž iz najboljšega lesa oziroma šahovskega testa vendarle Bukič, 26-letni študent iz Banjaluke, ki se je lani na obeh državnih prvenstvih uvrstili med šest direktnih finalistov za naprej in ki nudi zlasti velemojstrom tako ogorčen odpor, da vodi po šestih »kvalifikacijskih srečanjih z njimi s 3,5:2,5 brez poraza! Dirka se je medtem že tako obrnila, da je tudi on ni brez upov. Četrtič: Da Nemet ne more vzdržati, je bilo vsakomur jasno. To je turnir tudi potrdil, čim se je zavrtelo nekaj kol več. Vsaka šola pač nekaj stane, če naj koristi. Petič: Parma in Trifunovič ne tvegata, se izogibata vsem čerem, poberata ves plen tam, kjer je lahko ulovljiv, kar pomeni, da bi ob vztrajanju pri taki taktiki do kraja lahko uspela, če se dirka ne bo zapletla in tudi od njiju ne bo terjala malo več rizika. Kaže pa, da bosta v finišu vendarle morala malo bolj pritisniti na plin, ker je tu zlasti za doktorja še dodaten minus — neudeležba na minulem državnem prvenstvu. Toda o tem pozneje. Šestič: Udovčič je mnogo preveč temperamenten, da bi se v vsakem kritičnem trenutku znal držati na vajetih. Kadar »zbezlja«, je po njem. Sedanja Vrnjačka banja je to samo še vnovič registrirala. Sedmič: Kaj pa delitev mesta, seveda samo tretjega in zadnjega, ki še vodi na conski turnir za svetovno prvenstvo? Merilo je postavljeno jasno in nedvoumno: boljša razvrstitev na novemberskem državnem prvenstvu. To pomeni, da ima največjo prednost po tem določilu Damjanovič, za njim pa najprej odpisani Velimirovič, potem Bukič, za njim Parma, nato Nemet, Ivkov, Udovčič in šele na zadnjem mestu te Tiste je dr. Trifunovič, ki je tedaj bil na poti križem po ZDA. Doktor mora biti zato na kraju vsaj čisti tretji, če se hoče še enkrat vključiti v boj za svetovno prvenstvo. Zato bodo zadnja kola tudi po tej plati razburljiva, kot še nikoli, preden se bodo šahovski valovi spet pomirili, ko bomo lahko nedvoumno zapisali, katerih pet Jugoslovanov pojde že letos na svetovno rešeto. Planica 63 UTRI ZAČETEK UPNIK PRIPRAV Maši skakalci se bodo pripravljali vse do planiške prireditve - Nekaj podrobnosti o veliki skniminiffj v Planici - Veliko zanimanje v tujini Planiška prireditev je že skoraj pred Krmi, saj nas loči od prvih zvokov fanfar na planiškem doskočišču komaj 10 dni. Popolnoma razumljivo, je da se vsi prijatelji te iziedno lepe in atraktivne smučarske discipline sprašujejo, kako ho potekala letošnja prireditev, kaj vse bodo videli na planiški velikanki? * V našem kratkem sestavku bomo skušali odgovoriti na številna vprašanja bralcev in ljubiteljev tega športa sploh. TRENING NA 80 m SKAKALNICI Čeprav vseh jugoslovanskih skakalcev ni doma, se je tehnično vodstvo odločilo, da bodo pričeli s pripravami z« Planico 63 že jutri. Skakali bodo na 80 m skakalnici, ki so jo za to posebej pripravili. Znano je, da so Zajc, Oman in Koprivšek na turneji po Skandinaviji in da se bodo vrnili šele tik pred pričetkom planiške prireditve, vendar ,se bodo kljub temu že jutri zbrali v Planici njihovi športni tovariši: Jemc, Pečar, Šlibar, Eržen, Nahtigal, Križaj, Rogelj, Langus, Giacomelli, Smolej in Cirman. K sreči je odpadla skakalna tekma v Zakopanih, tako da bo lahko trening v Planici popolnejši in bodo imeli strokovnjaki lažje delo. Priprave bodo vodili: Finžgar, Zalokar in Černivec, ki bodo skušali v teh desetih dneh vcepiti jugoslovanskim reprezentantom čimveč znanja in poguma. Kot nam je zaupal referent za skoke pri Smučarski zvezi Slovenije tov. Matul, bo v skakalni reprezentanci, ki bo nastopila v Planici najbrž 10 ali 11 naših skakalcev. Skoraj zanesljivo jg, da bodo med temi: Jemc, Pečar, Šlibar, Zajc, Eržen, Oman, Rogelj, Langus, Nahtigal in Koprivšek, za ostale skakalce pa se bodo odločili šele pa zaključnem treningu. TUJE REPREZENTANCE Z NAJBOLJŠIMI SKAKALCI Planiški komite za sedaj še nima imenskih prijav vseh reprezentanc, vendar že sedaj lahko povemo, da bodo nastopili v Planici najboljši skakalci posameznih držav. Za sedaj še ni imenskih prijav iz Norveške, Švedske in CSSR, ker bodo imeli v teh državah prav te dni državna prvenstva, ki bodo obenem tudi izbirna tekmovanja za Planico. Objavljamo pa imena tistih reprezentanc, ki so že prijavile svoje skakalce: Švica: Cechinato, Scheldegger. Schmid, Zah. Nemčija: Thoma, Happle, Ihle, Bolkart, Avstrija: Miiller, Lichtenegger, Gosler, Heigenhauser, Vzh. Nemčija: Bockello, Reck-nagel, Riedel, Schramm, Ktlrth, Klemm. Italija: De Zordo, Bruno, De Zordo Agostino, Aimonl Giacomo. Potrjeni sta tudi prijavi iz ZDA in Japonske, vendar bomo vedeli za imena skakalcev šele po prireditvi v Holmennkollenu. Francija, Finska In Kanada so udeležbo odpovedale. PLANICA 63 NA TELEVIZIJSKIH ZASLONIH VSE EVROPE Dokončno Je sklenjeno, da bosta Evrovizija in Intervizija prenašali na svojih zaslonih planiško prireditev v celoti — se pravi v petek, soboto in nedeljo. Planiško skakalnico bodo snemali s štirimi kamerami, tako, da bodo skakalce lahko spremljali prav od starta, po zaletu, na mostu, v zraku, njegov doskok in do izteka. Doslej so se prijavili posebni komentatorji iz Francije, Švice, Italije In Švedske, pričakujejo pa še komentatorje iz najrazličnejših drugih držav: Zah. in Vzh. Nemčije, Avstrije idr. Seveda bodo sodelovali tudi domači komentatorji, ki bodo posredovali planiško prireditev jugoslovanskim gledalcem (Rožman, Macanovič, Babovič). Planiško prireditev bodo direktno prenašale tudi radijske postaje: Trst, Graz, Celovec, Zagreb in Ljubljana. Za prireditev v Planici vlada izredno zanimanje tudi med domačimi in tujimi novinarji. Planiški komite je namreč prejel prijave 54 domačih in 27 tujih novinarjev. KAKŠEN BO NAJDALJŠI SKOK? To se sprašuje mnogi ljubitelji smučarskih skokov, ki so se morda nekoliko razvadili ob rekordnih dolžinah, o katerih smo slišali i2f Oberstdorfa in Kulma. Znano je, da je Šlibar v Oberstdorfu skočil 141 m, kar je svetovni rekord, le-tega pa je vzhodnonemški skakalec Lesser izenačil lani v Kulmu. Tako dolgih skokov v Planici seveda ne bo, čeprav so nekoliko podaljšali nalet in skrajšali odskočno mizo. Kritična točka skakalnice je pri 113 m, največja globina padca skakalca pri bližno toliko je višina ljubljanskega gradu. Kot zanimivost naj povemo tudi to, da bo v tehničnem aparatu v Planici delalo kar 133 ljudi, kar priča, da organizacija take prireditve terja velike napore. O zadnjih novicah pred planiško prireditvijo in o pripravah naših skakalcev, bomo poročali v prihodnji številki. Nova številka »Sportske tribune« V marčni številki »Sportske tribune« bomo brali med drugim te zanimive članke: Jugoslovani v mednarodnih športnih federacijah, Splitski šport na razpotju, Jugoslovanske športne igre. Kdo je in kje je športni novinar? Anketa med književniki in kompozitorji (odgovarjajo: Branko Čopič, Cedo Priča, Mato Lovrak, Fedor Vi-das, Petar Šegedin, Fabil Had- žič in Ivo Tijardovič. V nogometnem prvenstvu Jugoslavije — »Trofeja lepega obnašanja«. Da bodo počitnice kar najlepše. Jack London: »Pesti in puške«, Branislav Nušič: »Z včerajšnjih tekem«. Stalne rubrike: 30 dni, Odprta pisma, Športna katedra, Iz zgodovine, Za vašo dokumentacijo, Pet minut sami, filatelija, križanka, humor itd. • -.in skakalec se je pognal s hitrostjo 100km na uro, višinska razlika, ki jo skakalec preleti po zraku pa je večja kot je višina ljubljanskega nebotičnika Po državnem prvenstvu v skokih v vodo Ilirija zimski državni prvak ---— jv. v Shem zimskem bazenu prvo zim; prvenstvo Jugoslavije v skokih vodo. V tem tekmovanju so j pričljivo zmagali skakalci PK lili iz Ljubljane nad renomiranim sprotnikom PK Medveščakom. rijani so imeli za to tekmova zelo težke pogoje, saj je bilo pc tekmovanja z enometrske deske dl tekmovanje z 5-metrskega stol V ljubljanskem zimskem bazenu se dobro pripravili z deske, medi ko so se za stolp pripravljali s 30 visokega roba bazena. V Zagn pa so imeli na razpolago samo 2 treninga, da so predelali celo olimpijski program stolpa. KI temu so skakali zanesljivo. Luki čeva pa je osvojila naslov drža’ prvakinje v tej disciplini. Os1 tekmovalke pa so dokazale, da bi takih pogojih treniranja, kot imaj Zagrebčani, bile nepremag ve. Z enometrske deske je zmag naša najbolj uspešna skakalka v do Ibriks Srdič Blanka, ki tekm ze 13 let. Ta tekmovalka je pre: ?fia.„pl?nT,rk0 M°ic° Jenko za i bth 10 točk, kar je mladi Iltrila lahko le v spodbudo, da se bo lal kmalu enakovredno borila z re mirano nasprotnico. Moška ek je nastopila zelo pomlajena. Nas pil je le en član, ostali pa so bili mladinci. Razlog za tako sestavo ekipe je ta, da člani sploh ne morejo skakati v ljubljanskem bazenu, kjer je strop prenizek. Kljub temu so ti mladi skakalci, ki skačejo zelo kratko dobo, premagali favorl-zerane nasprotnike In tudi v moški konkuuencl ekipno zmagali. Naj omenim še to, da se je proti Iliriji borilo 9 članov in 2 mladinca, medtem ko so Ilirijo zastopali 1 član In 7 mladincev, začetnikov. Vendar pa to ni edini uspeh te mlade In mnogo obetajoče skakalne ekipe, saj so lani osvojili 4 ekipna prvenstva, enkrat pa so bili drugi. Kot posamezniki pa so osvojili 15 prvih mest, 13 drugih In 11 tretjih mest. Vse to pa je šele začetek, saj večina skače šele leto dni. Ta ekipa, ki jo vodi trener Milan Keber, trenira načrtno preko celega leta. Kljub mladosti je v tem skakalnem kolektivu 6 kandidatov za državno reprezentanco, od teh so 3 mladinci, 1 pionir in 2 člana. Na preglednem tekmovanju so naša dekleta osvojila prva 3 mesta, člani pa niso nastopili radi službene odsotnosti. Ilirijani Imajo odlično tehniko skakanja, poleg tega pa so tudi dobro psiho-fizično pripravljeni za tekmovanje, kar gre največ zaslug trenerju. Tudi upravni odbor PK Ilirije najtesneje sodeluje s skakalno ekipo, zavedajoč se, da prav ti mladi tekmovalci obnavljajo staro tradicijo tega plavalnega kluba. Na nedavnem občnem zboru so skakalci dobili lepa priznanja za dosežene uspehe v minuli sezoni. Tudi komisija za skoke v vodi pri PSJ je zavedajoč se vedno boljše kvalitete v skakalnem športu, odlično organizirala vse priprave kandidatov, ki se pripravljajo za bodočo evropsko prvenstvo, ki bo leta 1966 v Londonu, z željo, da se tudi skakalci plasirajo v finale. Rezultati — člani im: l. Košo-rog (JLA) 111,95, 2. Bojlč (M) 108,35, 3. Keber (II) 105,30, 4. Doužak (J) 9,25, 5. Krošelj (11) 81,45, 6. Peterlin (II) 76,35, 5 m člani: 1. Kralj (M) 96.55, 2. Košorog (JLA) 96,10, 3. Bo- jič (M) 92,40, 4. Keber (II) 86,70, 5. Krošelj (II) 73,60, 6. Peterlin (II) 68,20, članice X m: I. Ibriks (M) 104,15, 2. Jenko (II) 94,45, 3. Lukežič (II) 85,50, 4. Dolinar (II) 85,15, 5. Lukič (M) 78,00, 6. Mlonivč (II) 76,45, 5 m članice: 1. Lukežič (II) 63,65, 2. Kombolj (M) 62,95, 3. Dolinar (II) 58,45, 4. Jenko (II) 57,75, 5. Ilič (M) 56,0, 6. Anderlik (M) 50,05, ekipe: 1. Ilirija 1125,25, 2. Medveščak 928,95, 3. JLA 208,05, 4. Crvena zvezda 124.55, 5. Jadran 92,25. 10. marca 1963 ■p® ZET II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Danes vsi zadovolini llllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIllllllM LESTVICA ZAHODNE SKUPINE LESTVICA I I. Z vrEZNE VZHOD LIGE Vardar 17 11 3 3 29:15 25 nadnički B. 17 9 5 3 28:16 23 Subotica 17 8 5 4 27:21 21 Spartak 17 9 3 5 18:22 21 Sutjeska 17 7 5 5 32:26 19 Srem 17 7' 4 6 22:19 18 Trepča 17 6 6 5 27:23 18 Borac 17 5 8 4 23:22 18 Bačka 17 8 1 8 33:30 17 Priština 17 5 6 6 27:27 16 Radnički K. 17 5 4 8 28:28 14 Proleter 17 4 6 7 17:20 14 2eljezničar . 17 6 2 9 24:35. 14 Jedinstvo 17 3 7 7 18:27 13 Mačva 17 4 3 10 18:25 11 Budučnost 17 2 6 9 18:33 10 Trešnjevka 17 11 2 4 39:18 24 Čelik 17 9 4 4 26:17 22 Olimpija 17 8 5 4 30:21 21 Istra 17 9 3 5 30:26 21 Slavonija 17 8 4 5 27:23 20 Varteks 17 5 7 5 22:16 17 Maribor 17 5 7 5 22:21 17 Famos 17 6 5 6 24:23 17 Borovo 17 7 3 7 20:20 17 Borac 17 5 5 7 26:31 15 Rudar 17 6 3 8 19:27 15 Šibenik 17 6 2 9 33:31 14 BSK 17 4 6 7 21:32 14 Lokomotiva 17 4 5 7 23:26 13 Split 17 4 5 8 14:30 13 Karlovac . 17 3 6 8 12:26 12 Olimpija: Istra 2:0 (1:0) Posnetek z današnje tekme Olimpija : Istra Karlovac: Maribor 1:3(1:2) Olimpija: Žabjak, Kulenovič, Jovičevič (Eltrin), Jal-ševec, Petkovič, Srbu, Brezigar, Mladenovič, Velkavrh, Oblak, Corn. Istra: Zagorc, Stipčič, Giljanovič, Malivukovič, Miku-landra, Valenčič, Stamatovič, Stefanovič, Stojanovič, Dro-zina (Vučetič), Cernjul. Sodniki: Stankovič Vlado, stranska: Petrovič in Radosavljevič, vsi iz Beograda. Strelca: Oblak v 42. in Mladenovič v 48. minuti za Olimpijo. ' Gledalcev: 4500. Karlovac: Brkljačič, Tkalčec, Gec, Davidovič, Bosanac, Klajič (Lisinger), Matjašič, Gajšek, Martinko, Vidjak, Bron-zovič. . _ Maribor: Vabič, Jovanovič, Kreač, Bolfek, Tolič, Ceh, Markbvič, Dolenc, ArnejčiČ, Pirc, Breznik. Strelci: v 6. in 20. min. Pirc ter v 73. Arnejčič za Maribor, v 38. Matjašič za Karlovac. Sodnik Kragulj iz Banja Luke. Gledalcev 3000. Karlovac, 10. marca. V prvi ^;ek-mi ored svojo publiko je enajstori-ca Karlovca močno razočarala. Bes je, da šo morali nogometaši obeh enajstorlc igrati na izredno blatnem, do kraja razmočenem igrišču, vendar to ne opravičuje izredno slabe igre domače enajsterice, tako da vlada danes v tem mestu ob Korani velika nejevolja zaradi slabe igre in še slabšega rezultata. Ze v začetku pa moramo pripisati, da je Maribor, ki Je prišel v Karlovac z natančno Izdelanim »bojnim načrtom«, gotovo ena najboljših enajsteric v II. zvezni ligi in Ki bi lahko s tako igro in tako discipliniranim načinom igranja ter izpolnjevanjem taktičnih nalog, premagala še mnogo boljše moštvo kot 3e bu danes Karlovac. OBRASIBNA TAKTIKA MARIBORA Takoj Ko se je začela današnja tekma je bilo lahko ugotoviti, da so prišli gostje iz Maribora v Karlovac z namenom, da bi osvojili obe točki. Res je, da so se poslužili obrambne taktike, toda z namenom, da bi s tem razredčili vrste obrambe Karlovca, da bi tako laže našli Pot do nasprotnikovih vrat. Ta način igre se je v današnjem srečanju zelo obnesel, taktika Maribora je uspela in Maribor je vknjižil v svoje dobro dve dragoceni točki. PRVA PRILOŽNOST MARIBORA 2E V ČETRTI MINUTI Komaj se je tekma začela, že so bili napadalci Karlovca v akciji, Obramba Maribora pa je bila hladnokrvna in je vse napade domačih nogometašev že v kali zatrla. Gostje iz Maribora pa so kmalu odgovorili z nevarnimi protinapadi in prvi od teh bi se skoraj končali z zadetkom v korist Maribora. Breznik se Je namreč znašel popolnoma sam že v 4. min. pred vratarjem Karlovca Brkljačičem in je močno streljal na vrata. Vratar Karlovca je imel srečo, ker se je po naključju vrgel v pravo smer in tako obdala žogo v svojih rokah. MkRIBOR POPRAVIL NAPAKO Ramo dve minuti pozneje so napadalci Maribora popravili napako in dosegli prvi gol — 1:0 v korist Maribora.. Pirc je prejel žogo v sredini igrišča. Z njo vred je tekel proti kazenskemu prostoru Karlovca in se osvobodil branilcev Karlovca, drugega za drugim. Kmalu se je znašel iz oči v oči z vratarjem Brk-Ijačlčem, kateremu > ni preostalo drugega, kot da steče Pircu nasproti in skuša rešiti brezupen položaj. Pirc pa se ni pustil ugnati, bil je prisebnejši In žoga se je znašla v mreži 1:0. JALOVA PREMOČ KARLOVCA Gol, ki ga je prejel Karlovac, je deloval kot injekcija na domače nogometaše. Igro so nadaljevali bolj borbeno in z večjim poletom ter si tako priborili premoč na igrišču. Toda — obramba Maribora je bila daneis kot trdnjava, ki je ni mogoče zavzeti .Celo iz,, najbolj zrelih položajev nogometaši Karlovca niso mogli zadeti Vabičevih vrat, ker je njihovo namero preprečil Vabič ali pa katerikoli branilec Maribora. Celo takrat, ko je sodnik Bragulj dosodil indirektni strel v korist Karlovca vsega 8 m od Vabičevih vrat (ker je Vabič preveč zadrževal žogo), se ni iz vsega tega rodilo nič koristnega. Žoga se je kaj kmalu znašla spet v sredini igrišča. PIRC DOSEGEL DRUGI GOL Ko je bila terenska premoč Karlovca najbolj očitna, se je mreža domačinov drugič potresla. Iz bliskovitega protinapada je Pirc, ki je bil med najboljšimi na igrišču, dosegel še drugi gol. Spet je preigral več svojih nasprotnikov in se na robu kazenskega prostora BREZNIK Maribor odločil za močan udarec. Žoga je zletela visoko v desni zgornji kot in vratar Brkljačič se je odločil za učinkovito parado. Zvil se je skozi zrak, vendar se je samo s prsti dotaknil žoge in je na koncu samo še lahko potrdil rezultat 2:0. V DOBI PREMOČI MARIBORA KARLOVAC ZNIŽA REZULTAT Po drugem golu je Maribor začel igrati bolj ofenzivno in prevzel pobudo tudi na sredini igrišča. Zanimivo — prav v času velike premoči gostov se je Karlovčanom posrečilo znižati rezultat na 2:1. Gajšek je prodrl po desni strani in podal žogo na nasprotno stran igrišča. Tam jo je pričakal Matjašič in jo z glavo poslal v mrežo. Jovanovič je stekel za njo in jo skušal odbiti iz gol črte, vendar se mu to ni posrečilo, rezultat je bil 2:1. V DRUGEM DELU SPET PROTINAPAD MARIBORA V drugem delu igre se je slika na igrišču ni prav nič spremenila. Karlovac je obdržal rahlo prednost na sredini igrišča, Maribor pa je nadaljeval s smotrno in previdno obrambo ter tu in tam izvajal bliskovite in nevarne protinapade. Iz enega takih protinapadov je Arnejčič dosegel še tretji, gol in tako tudi končni rezultat 3:1 v korist Maribora. To je bila bliskovita akcija in Arnejčič je iz neposredne bližine streljal po zemlji. Vratar Brkljačič ■ je ta strel sicer odbil, vendar spet na noge Arnejčiču, ki je bil tokrat precizne]ši in žoga se je znašla v mreži 3:1. Zmaga Maribora je popolnoma zaslužena. Enajsterica gostov je mnogo zrelejša, predvsem v taktičnem smislu. Najboljša igralca pri Mariboru sta bila Kreač v obrambi in Pirc v napadu. Na sploh pa ve^ja, da pri Mariboru danes ni bilo slabih mest. Zanimiva je ugotovitev, da je pri Karlovcu — kljub trem prejetim golom, najboljši vratar Brkljačič. BORAC : FAMOS 3:0 (1:0) Banja Luka, 10. marca. — Pred 2000 gledalci je domači Borac povsem zasluženo premagal goste iz Hrasnice in bi lahko bila zmaga izražena še z večjim rezultatom. Gostje so se kolikor toliko uspešno upirali le v prvem delu igre, medtem ko so v drugem delu domači popolnoma nadigrali. Strelci: Timotijevič v 23., Tomlje-novič I. v 48. in Miljuš v 55. min. za Borac. Sodnik Crnogača iz Šibenika. ČELIK : SPLIT 1:1 (1:1) Zenica, 10. marca. — Gostje iz Splita so danes pred 4000 gledalci povsem zasluženo osvojili dragoceno točko. Napadalci Splita so, že ^v prvih minutah silovito napadli in ze v 3. min. je po prostem strelu Kraljevič potresel mrežo domačinov. Domači so izenačili na povsem enak način. Po prostem strelu je Adžič z nekaj meterov premagal nemočnega vratarja gostov. Gostje so imeli v današnji tekmi priložnost osvojiti obe točki, vendar njihovi napadalci niso znali izkoristiti številnih priložnosti. ^ ,, Strelca: Adžič v 32. min. za Čelik in Kraljevič v 3. min. za Split. Sodnik Zečevič iz Beograda. BSK : ŠIBENIK 4:3 (2:2) Slavonski Brod, 10. marca. — V živi in zanimivi tekmi so danes domačini pred 4000 gledalci le s težavo osvojili obe točki. Domačini so kar trikrat prišli v vodstvo, vendar je gostom vselej uspelo izenačiti. Sele, ko je obramba gostov proti koncu tekme popustila, je Makiču uspelo doseči zmagoviti gol. Strelci: Kostič v 8. min., Teskera v 23. in 63. ter Makič v 74. min. za BSK, za Šibenik pa Nadoveza v 20. in 65., ter Orošnjak v 30 h Sodnik Gruškovnjak iz Zagreba. BOROVO : VARTEKS 2:1 (1:0) Borovo, 10. marca. -— P0 Knaj' stih minutah premoči domačih so tudi gostje pričeli nevarno napa- dati. Domača obramba je pričela z zelo ostro igro, katere žrtev je postal Frančeškin. Pri nekem prekršku ga je domači branilec Patker tako poškodoval, da ni mogel več nadaljevati igre. Prvi so prišli že v prvem delu igre v vodstvo domačini, gostje pa so sedem minut pred koncem igre izenačili. Ko so že vsi mislili, da bo ostal rezultat neodločen, je Popovič izkoristil grobo napako obrambe gostov l,n dosegel zmagoviti gol. Strelci: Gotal v 35. in Popovič v 88. min. za Borovo ter Vogrinčič v 83. min. za Varteks. Sodhiik Cahun iz Duge Rese. SLAVONIJA : TRESNJEVKA 1:4 (0:2) Osijek, 10. marca. — Današnja igra je bila prava repriza jesenskega srečanja obeh nasprotnikov Zagrebu. Terensko premoč so imeli ves čas domačini, vendar te premo-61 niso znali izkoristiti. Gostje so se opredelili le na redke protinapade, ki pa so bili vselej zelo nevarni. Lahko celo rečemo, da so napadalci zagrebških »zelenih« izkoristili vse priložnosti, ki so jih imeli. Tako se je derby današnjega kola II. zvezne lige končal z visoko zmago gostov, ki so se s to zmago še bolj utrdili na prvem mestu. Strelci: Lukič v 20. min., Remete v 37., Bradal v 64. in Vutkov v 72. min. za Trešnjevko ter Culin v 58. min. za Slavonijo. Sodnik: Rukavina iz Varaždina. LOKOMOTIVA : RUDAR 2:0 (2:0) Zagreb, 10. marca. — Včeraj je domača Lokomotiva popolnoma zasluženo osvojila obe točki in bi lahko zmagala s še višjim rezultatom. Strelca: Rauš in Zuban iz enajstmetrovke. i Sodnik Jakše iz Ljubljane. Ljubljana, 10. marca. Gledalci, ki so si danes prišli ogledat prvenstveno nogometno srečanje med Olimpijo in Istro, so bili precej razdvojeni. Nekateri so prišli z nezaupanjem, češ, da je bil poraz v Šibeniku znanilec slabe dobe za Olimpijo, drugi pa so bili prepričani, da bo Olimpija pokazala vse svoje vrline na domačem igrišču. Izkazalo se je, da so imeli prav optimisti... VELIKA PREMOČ — VENDAR NEUČINKOVITOST Ze od vsega začetka se je izkazalo, da je Olimpija za razred boljše moštvo od Istre, saj se je takoj pb prvem sodnikovem žvižgu igra prenesla na stran gostov. Skoraj vsi igralci so bili na polovici Istre — tisti v modrih dresih (Istra) so se branili z vsemi močmi, tisti v redečeprogastih (Olimpija), pa so napadali in skušali priti po najbližji poti do nasprotnikovih vrat. Moramo priznati, da je imela v prvem polčasu Istra več uspeha v svoji taktiki, ki jo lahko brez vsakega zadržka imenujemo »bunker sistem«. Gostje so se namreč skoraj do zadnjega moža potegnili v obrambo in napadali le z dvema ali tremi igralci, ki jih je’ vodil spretni Cernjul. Igrafci Olimpije so bili zaverovani v svoje kombinacije in igra je šla bolj v širino kot pa v smeri proti vratom. Čeprav so imeli domačini žogo ves čas v oblasti, nevarnih napadov enostavno ni bilo in je bil vratar Istre takorekoč brez , dela. Čeprav je Istra napadala samo s tremi igralci in se omejila le na redke protinapade, so bili včasih kljub temu nevarni. Kmalu po začetku igre so namreč zadeli celo vratnico in zdelo se je, da je bil Žabjek pri tem strelu nekoliko presenečen ter prepočasen ter bi se lahko zgodilo, da bi bolje odmerjen strel obsedel v mreži. To pa je bila tudi edina nevarna akcija Istre, saj se je po tem dogodku vse odvijalo pred vrati gostov, kjer so imeli branilci polne roke dela, ki so ga z uspehom opravljali. Vedno so se ob pravem trenutku s skrajno požrtvovalnostjo vrgli pod noge ali Oblaku, ali Cornu, ali Velkavrhu, ali Mladenoviču, ali Brezigarju .. . Vsi napadalci Olimpije kljub dobro zamišljenim potezam niso mogli premagati trdne obrambe Istre. PRED VRATI ISTRE VSE BOLJ NEVARNO Trajalo je skoraj pol ure, da so se igralci Olimpije znašli na izredno težkem terenu, ki je bil bolj podoben razorani njivi kot pa nogometnemu igrišču in pa proti dobro razpoloženemu nasprotniku- Akcije napadalcev Olimpije so postajale vedno bolj nevarne in vratar Istre je moral vedno pogosteje posredovati. Kljub temu, da je bil Oblak zelo dobro zastražen, saj SO nanj pazili kar trije igralci Istre, se je večkrat prebil pred samega vratarja in v 31. min. je imel idealno priložnost, ko je preigral kar tri igralce Istre, vendar je streljal mimo vrat. Le minuto zatem smo videli še njegov drugi strel, ki pa je tudi končal v outu. Ne dolgo po tem je tudi Corn zgrešil cilj, v nenadnem protinapadu pa so napadalci Istre resno zaposlili vratarja Zabjaka, ki se jo tokrat izkazal s sijajno obrambo. IN VENDAR PRVI GOL... V 42. min. je Oblak končno dosegel tako težko pričakovano vodstvo za Olimpijo, čeprav je bila ta akcija mnogo bolj zapletena in jo ne bi mogli imenovati stoodstotno priložnost za dosego gola. pred tem je bilo namreč cela vrsta lepših in bolj zrelih situacij, ki niso rodile uspeha. Vodstvo, ki ga je dosegla Olimpija v 42. min. je pripisatF Brezigarju, ki je podal iz težkega položaja žogo v sredino in nepazljivosti vratarja, ki ni dovolj odločno posredoval. Za Oblaka vemo, da je vedno blizu tam, kjer »diši po golu« in tako je bilo tudi tokrat. Čeprav je bilo blizu njega več nasprotnih igralcev,-se je kljub temu z vsemi' močmi boril za to žogo in jo tako spravil za vratarjev hrbet — 1:0, kar je seveda vzbudilo veliko navdušenje na stadionu. Čeprav je Olimpija vse do konca prvega polčasa obdržala igro v rokah, še rezultat ni spremenil. TEKMA ODLOČENA V 48. MINUTI Istra, ki se je ves prvi polčas držala obrambne taktike, se je takoj po začetku drugega dela igre lotila odprte igre, da bi na ta način morda iztržila vsaj točko. Prva akcija je pomenila tudi prvi napad gostov — dokaj nevarnih — tako da se je Žabjek spet lahko izkazal s svojo zanesljivo obrambo. Odprta igra pa je kmalu prinesla nov uspeh Olimpiji. V du-. Turistično in avtobusno podjetje KOMPAS LjubEjana in list zd telesno kulturo »POLET«« organizirata izlet v MARIBOR na prvenstveno nogometno tekmo Olimpija : Maribor v nedeljo, 17. marca s KOMPASOVIM AVTOVLAKOM, ki ga bo sestavljalo 12 modernih turističnih avtobusov TAM ^ ’ Izjemna znižana cena 1200 din za osebo. Prijave in informacije v poslovalnicah KOMPASA v Ljubljani OBLAK — Olimpija hoviti akciji je prišel do žoge Srbu, ki je zmedel več nasprotnikov in podal pol visoko žogo proti Mladenoviču, ki je dobro razumel Srbujevo namero. Ni prav nič okleval in je poslal srednje močan vbley udarec na vrata Istre. Vratar Zagorc tako bliskovite akcije ni pričakoval in je samo pogledal za žogo, ki je obsedela v mreži — 2:0. Ta gol je bil lepo izdelan in je plod dveh tehnično najbolj podkovanih igralcev v enajsterici Olimpije. SERIJA NAPADOV IN SERIJA KOTOV Vodstvo Istre je najbrž videlo, da ne kaže nadaljevati z odprto igro, ker bi se tako lahko njihova mreža še bolj napolnila in po drugem golu je Istra nadaljevala z »bunker feistemom«, čeprav so tu in tam le pripravili kakšno napadalno akcijo. Napadalci Olimpije pa so si na vse načine prizadevali, da bi si popravili razliko v golih — za kar je bila danes brez dvoma lepa priložnost, vendar pri tem niso imeli dovolj uspeha, ker jih je oviralo izredno težko, razmočeno igrišče, pa tudi obramba Istre se je borila izredno požrtvovalno. Lepa priložnost za povišanje rezultata je bila v 62. min., ko je Oblak prodrl v kazenski^ prostor in bil v položaju, da bi streljal na vrata, vendar ga je obramba Istre pri tem zrušila. Sodnik Stankovič, ki je sicer avtoritetno vodil to srečanje, bi lahko v tem primeru z mirno vestjo pokazal na belo točko, vendar se za enajstmetrovko ni odločil. Premoč Olimpije je trajala vse do zadnjega sodnikovega žvižga, ko so gledalci prisrčno pozdravili uspeh domače enajsterice. IGRA, S KAKRŠNO SMO LAHKO ZADOVOLJNI Brez dvoma drži, da so morali igralci Olimpije danes igrati pod težkimi pogoji.«* Igrišče je bilo namreč tako zelo težko, da je bilo skoraj nemogoče verjeti, kako bodo mogli nogometaši obeh enajsteric vzdržati vseh 90 minut. Nogometaši Olimpije pa so igrali tudi pod psihološkim pritiskom poraza v Šibeniku, saj so se morali tako ali drugače oddolžiti pred domačim občinstvom. Uspelo jim je! Z igro, kakršno so danes prikazali nogometaši Olimpije, smo lahko v teh pogojih zadovoljni. Olimpija je namreč prikazala tak nogomet, ki je bil za razred boljši od tistega, ki so ga prikazali gostje iz Pule. Tehnično dobro izdelan je tudi kondicijsko dovršen Če bi ocenjevali igralce, bi težko našli koga, ki bi zatajil. Vsi so namreč igrali izredno požrtvovalno, v ostrih startih odvzemali žoge nasprotnikom in izvedli nič koliko lepih akcij, ki si jih je na ta- ■■■■■■»■■■■■■■■■■■■M IZJAVE Po zaključku današnje tekme smo odšli v slačilnico Olimpije, kjer je vladalo dobro razpoloženje. Zbrali smo naslednja mnenja o zmagi Olimpije nad Istro. Oblak: Tekma je bila težja kot je morda izgledalo s tribun. Z rezultatom smo lahko zelo zadovoljni, velja pa pripomniti, da smo bili na igrišču mnogo boljši. Današnja zmaga nam je dala velik polet in trdno upam tudi v zmago v Mariboru. Corn: Moja poškodba me je resno ovirala v igri in zato nisem mogel pokazati tistega, kar bi želel. Zmaga je vsekakor zaslužena. Elsner (trener): Glede na izredno težke pogoje, v katerih smo igrali, smo lahko z osvojenima točkama zadovoljni. ko težkem terenu skoraj težko predstavljati. Žabjek je v vratih pri štirih ali' petih intervencijah pokazal izredno zbranost in zanesljivost, solidno pa je delovala tudi vsa obramba. Krilska vrsta je bila dobro razpoložena in Je bila kot ponavadi motor vsega moštva. Napadalna petorka si je ustvarila mnogo položajev za dosego cilja, dosegla dva zadetka — in s tem smo lahko zadovoljni. Tehnično vodstvo Olimpije se je v prvem polčasu odločilo za zamenjavo Corna z Eltrinom, ker je Gora še poškodovan in na težkem igrišču ni mogel priti do veljave. Ko je Eltrin vstopil na mesto brajiilca, je bil Soliden, prejšnji branilec Jovičevič pa je poživil napadalno petorko, ko je namesto Corna nadaljeval igro na krilu. Vsekakor je bila ta zamenjava zelo upravičena in pravilna. Ce se odločimo, da nekatere igralce posebej pohvalimo, velja ta pohvala predvsem vratarju Žabjeku, ki je bil danes skoraj nepremagljiv, stranskemu krilcu Jalševcu. ki je izredno požrtvovalno razdiral vse napade Istre in odvzemal žoge nasprotniku ter Velkavrhu, ki je danes odigral eno svojih najboljših tekem sploh. S sodniško trojko smo lahko, z izjemo nedosojene enajstmetrovke, lahko v glavnem zadovoljni. Prihodnjo nedeljo bodo igrali Zahodna skupina: Rudar : Slavonija, Trešnjevka : Borovo, Varteks : Čelik, Split : Borac, Famos : Karlovac, Maribor : Olimpija, Istra : BSK, Šibenik : Lokomotiva. Vzhodna skupina: Trepča : Proleter,i'Spartak : Bačka, Priština : Radnički (K), Jedinstvo : Sutjeska, Željezničar : Borac, Mačva : Vardar, Srem : Budučnost, Radnički : Subotica. Začetek SNL 24. marca Te dni je imela sejo Tekmovalna komisija Liga odbora NZS, ki je sprejela predlog večine klubov SNL, da naj bi se prvenstvo slovenske nogometne lige pričelo šele 24. marca in ne že 17. marca. 24. marca bo na sporedu XV. kolo, XIV. kolo pa bodo odigrali meseca junija, oziroma ob zaključku prvenstva. V nedeljo, 17. marca bodo na sporedu zaostale tekme jesenskega dela prvenstva. V Ljubljani bo tekma Ljubljana : Gorica ob 15.30. Na sporedu pa bosta še dve mladinski tekmi Rudar Vel. : Ljubljana, in Odred-Krim : Sobota. ANGLEŠKA NOGOMETNA LIGA London, 10. mar. Na današnjih tekmah angleške nogometne lige so bili doseženi naslednji rezultati: Birmingham : Wolverhampton 3:3, Arsenal : Liverpool 2:2, Burnley : West Ham 1:1, Everton : Nottingham 2:0, Fulham : Blackpool 2:0, Leicester C. : Blackburn 2:0, Ley-ton : Aston Vlila 0:2, Manchetser U. : Tottenham 0:2, Sheffield W. : Manchester C. 4:1, West Brom-wich : lpswich 6:1. Tekma med Boltonom in Sheffieldom U. se igra danes. Na tabeli vodi Tottenham z 41 točkami, sledijo Leicester C. prav tako z 41, vendar s slabšo gol razliko, nato Everton z 37, Burnley 32, Liverpool 31 itd. L ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Brez večjih presenečenj Beograjski derhy neodločen - Željezničar odnesel točko iz Splita - Vojvodina ostala v Nišu praznih rok - Težka zmaga Dinama v Maksimira - Partizan prepičljivo odpravil Slobodo - Minimalna zmaga Sarajeva PARTIZAN : SLOBODA 4:0 (2:0) Beograd, 10. marca. Pred 40.000 gledalci le Partizan z lahkoto odpravil Slobodo iz Tuzle. Ves čas igre, razen zadnjih 20 minut, je bil Partizan boljši in je tudi zasluženo zmagal. Kljub prejetim golom moramo pohvaliti vratarja Slobode Haj-roviča, ki je preprečil težji poraz. Izkazal se je 'tudi vratar Partizana Soškič, čeprav je bolj redko posredoval, vendar v teh trenutkih ostrega napada Slobode dokazal visoke kvalitete. V moštvu Partizana je nastopil Rudinski, ki se je izkazal kar s tremi goli. Najlepši je bil je bil v 85. min., ki ga je Rudinski dosegel z glavo. Strelca: Rudinski v 2., 26., in 85. min. ter Kovačevič v 46. min. za Sodnik Ilič iz Zagreba. ' RADNICKI : VOJVODINA 5:3 (4:2) Niš, 10. marca. V lepi in borbeni igri je danes domačim napadalcem uspelo izkoristiti več priložnosti kot gostom in tako doseči dragoceno zmago nad izkušenim nasprotnikom. Ze v 10. minuti je Sovrovič povedel svoje moštvo v vodstvo, toda kmalu zatem Je Pavlič izenačil. Le nekaj minut za tem je Pavliču še enkrat premagati domačega vratarja in tako povesti v vodstvo goste. Takoj ko so domači napadalci krenili s sredine igrišča, je Jeremič izenačil. Do konca prvega dela igre sta Nikolič in Ostojič uspela povišati rezultat na 3:2. V drugem delu igre sta obe moštvi dosegli še po en gol in končni rezultat tekme 5:3. Strelci: Sovrovič v 10. minuti, Jeremič v 26. minuti Nikolič v 35. in Ostojič v 43. in 75. minuti za Rad-nički ter Pavlič v 18. in 25. in Takač y 82. minuti za Vojvodino. DINAMO : VELEž 2:1 (1:0) Zagreb, 10. marca. Zmaga Dinama je popolnoma zaslužena, in bi lahko bila izražena s še višjim re-zultaom. Domačini so prišli v vodstvo že v 17. minuti, ko je Matuš Sam lepo prodrl pred CUrkoviča in z ostrim strelom potresel Veleževo mrežo. Matuš je bil nasploh danes najboljši strelec na terenu in ima največ zaslug za to ,da sta obe točki ostali v Zagrebu. V drugem delu igre so po dosojeni 11-metrovki, ki Jo je realiziral Belin, domači povedli že z 2:0. Po tem golu so pričeli napadalci Veleža vedno resneje ogrožati Skoriča in obramba Dinama je morala napeti vse sile, da bi ohranila svojo mrežo celo. Ko so že vsi misliM, da bo ostal rezultat nespremenjen, je Bencu uspelo v 6. minuti pred koncem le premagati Skoriča in zmanjšati rezultat na 2:1. Dinamo: Skorič, Belin. Braun, Matuš, Markovič, Perušič, Ribič, Zambata, Jerkovič, Kobeščak, Knez. Velež: Curkovič, Sliškovič, Hand-žič, Selimotič, Benco, Alajbegovič, Cerkič, Repar, Popovič, Šestič, Kordič. Strelci: Matuš v 17. in Belin v 54. minuti (11 m) za Dinamo ter Benco v 84. minuti za Velež. HAJDUK : ZELJEZNICAR 0:0 Split, 10. marca. Kljub temu, da so imeli igralci Hajduka danes veliko število idealnih priložnosti, je gostom s taktično igro in izredno dobro obrambo uspelo doseči neodločen rezultat. Tekma je imela dva popolnoma enaka dela. V začetku prvega in drugega dela igre so domačini prikazali izredno lepo igro in s hitrimi in nevarnimi napadi resno ogrožali vrata gostov. Gostje so se branili z vsemi močmi in tako uspevali reševati skoraj nemogoče situacije pred svojimi vrati. Domačim napadalcem nikakor hi uspelo prodreti skozi tako zgoščeno obrambo gostov in doseči kakšen gol. Kljub številnim napadom domačih napadalcev vratar gostov skoraj ni imel dela, ker so se skoraj vsi napadi Hajduka končali že pred kazenskim prostorom. Hajduk: Jurič, Kuci, Radovniko-vič, Papec, Ilič, Brkliača, Hlevnjak, Fulgozi, Bego, Kovačevič, Ankovič. Željezničar: Radovič, Kranjc, Kapidžič, Kulovič, Staka, Matič, Duspara, Gašič, Smajlovič I (Smaj-lovič II), Osim, Azabagič. Sodnik: Bajič iz Beograda. NOVI SAD : KI JEKA 2:2 (1:1) Novi Sad, 10. marca. — Današnje srečanje je bilo lepo in zanimivo. Rijeka je bila boljši nasprotnik, medtem ko so bili domačini borbenejši. Prvi gol so dosegli domačini v času, ko so bili gostje izrazito boljši. Belič je prodrl po desnem krilu, lepo podal pred vrata Rijeke, tam pa je Vlaski z ostrim strelom premagal vratarja Mišiča. Rijeka je izenačila v zadnjih sekundah prvega dela igre, v akciji, kjer je sodelovala vsa napadalna petorka. Gol je dosegel Veselica. V 62. min. je sodnik Ne-dejkovski izključil iz igre Vratnja-na zaradi grobega prekrška, nad Lukaričem. Štiri minute za tem je Veselica v solo prodoru dosegel vodstvo za Rijeko. Deset minut pred koncem je Lemič streljal prosti strel, žoga se je znašla pred vrati Ril , r.e in od vseh je naj-vlš - skočil Rudič in z glavo dosegel izenačenje. Strelci: Vlaski v 32. in Rudič v 80. min. za Novi Sad, za Rijeko pa Veselica v 45. in 66. min. Sodnik Nedeljkovski iz Skoplja. Novi Sad: Dražič, Stojanovič, Tojagič, Vratnjan, Držič, Kozlina, Belič, Lemič, Rudič, Vlaski, Prima-jer (Klipa). Rijeka: Jantoljak (Mišič); Gra- nič, Rabac, Radakovič, BrnČič, Mu-goša, Lukarič, Zadel, Veselica, Ne-umovič, Medle (Vukojev). CRVENA ZVEZDA : BEOGRAD 2:2 (1:2) Beograd, 10. marca — Na stadionu JLA sta se po tekmi Partizan : Sloboda srečala še Crvena zvezda in Beograd. Tekma je bila borbena, zanimiva in zelo živahna, na trenutke pa celo groba, tako da je sodnik v 66. min. izključil iz igre Meliča, ker je udaril Djuki-ča. Oba vratarja Stojanovič in Vi-dinič sta imela veliko dela in z njima obe ožji obrambi. Crvena zvezda je igrala nekoliko bolje v prvem delu, medtem ko je bila v nadaljevanju igra enakovredna. Treba je poudariti, da so nogometaši Beograda bolj nevarno napadali, razen zadnjih petnajst minut, tako da lahko trdimo, da je bil Beograd v tem srečanju boljši nasprotnik. Beograd je vodil že z 2:0 in to z goloma, ki sta ga dosegla Antič v 19. min. in Popov v 28. min. iz enajstmetrovke zaradi napake Sekularca. Sekularac II Je v kazenskem prostoru z roko zaustavil Cebinca in sodnik je upravičeno dosodil nahujšo kazen. Me-lič je v 32. min. izkoristil napako obrambe Beograda in znižal na 2:1, Djurica pa je v 53. min. izenačil s strelom z glavo. Za zaključek naj povemo, da bi Crvena zvezda lahko dosegla zmago, če bi Kostič, Andjelkovič in Malešev točneje in hitreje streljali. Strelci: Antič v 19. in Popov v 28. min. (11-m) za Beograd, za Cr-veno zvezdo pa Melič 32. min. in Djurica v 53. min. BUDUCNOST : SARAJEVO 1:0 (1:0) LESTVICA I. ZVEZNE LIGE Partizan 15 11 3 1 42:14 25 Dinamo 15 10 5 0 42:19 25 Željezničar 15 7 3 5 29:17 17 Beograd 15 6 5 4 27:27 17 Velež 15 6 4 5 19:20 16 Crv. zvezda 15 5 6 4 13:15 16 Sarajevo 15 6 3 6 19:25 15 Radnički 15 5 3 7 28:26 13 Vojvodina 15 5 2 8 25:26 12 Sloboda ,15 5 2 8 17:25 12 Hajduk 15 5 2 8 16:29 12 Novi Sad 15 3 4 8 17:29 10 Rijeka 15 4 2 9 14:24 10 Budučnost 15 3 4 8 11723 10 TEKMOVANJE KVALITETNIH KLUBOV HRVATSKE IN SLOVENIJE Triglav odlično Ljubljana, 10. marca. Včeraj in danes so v okviru tekmovanja kvalitetnih klubov Hrvatske in Slovenije v Ljubljani nastopile na kegljišču Maksa Perca in Gradisa štiri ekipe. Največ uspeha so poželi mladi tekmovalci kegljaškega kluba Triglav, ki so z 2 točkami trenutno na vrhu lestvice. Sicer nam še niso znani rezultati nastopa ostalih štirih ekip v Zagrebu, toda po doseženih rezultatih Triglava, ki ima v dveh nastopih povprečje kar 860,5 keglja, sodimo, da ne bo bistvenih sprememb v vrhu lestvice. Med ženskimi ekipami, ki letos prav tako kot moški, sodelujejo v tem kvalitetnem tekmovanju, sta si ekipi OTJ Zagreb in Triglav Kranj razdelili vsaka po eno točko. Tehnični rezultati: kegljišče Marka Perca — moški: Triglav Kranj 5259 (povprečje 876,5 — Martelanc 878, Bregar 870, Rogelj 889, Jereb 893, Kordež 847, Ambrožič 912), Pionir Novo mesto 4868 (povprečje 811,33 — Hren 837, Romih 764, Vesel 814, Legiša 838, Mrzlak 833, Barbič 782), Lokomotiva Rijeka 4851 (povprečje 808,5 — Kostadina 885) in Var-teks Varaždin 4784 (povprečje 797,8 — Hojski 820); — žene: Triglav Kranj prvi nastop 2236 (povprečje 372,6 — Rozman 498, Žumer 395), dnlgi nastop 2234 (372,33 — Čadež 413), OTJ Zagreb prvi nastop 2201 (366,8 — Bulič 391), drugi nastop 2293 (383 — Bulič 418); kegljišče Gradis — moški: Triglav Kranj 5079 (846,5 — Bregar 863, Jereb 836, Kordež 861, Rogelj 807, Martelanc 878, Ambrožič 834), Varteks Varaždin 4966 (samo Hatze 871), Lokomotiva Rijeka 4902 (Buneta 891), Pionir Novo mesto 4897 (Hren 862, Filipič 755, Vesel 773, Legiša 822, Mrzlak 852, Barbič 833). V nedeljo bodo nastopila ostala moštva na kegljiščih v Ljubljani in Zagrebu. Izreden uspeh Lakote v smuku NAD ALJE VAN JE S 1 STR,'v Vse napore za svetovno prvenstvo na Bledu V četrtek je bila redna seja izvršnega odbora ZTKS, na kateri so v prvi točki obravnavali problematiko veslaškega športa v Sloveniji. Predsednik Veslaške zveze Slovenije, tov. Božo Benedik je prisotnim prikazal stanje veslaškega športa v Sloveniji in podčrtal nekatere specifičnosti tega športa. Gre predvsem za veslaškega trenerja, ki naj bi vodil treninge v treh do štirih centrih, ki jih imamo v Sloveniji, nadalje za vprašanje tekmovalnih čolnov, ki bi jih morali uvažati in za ureditev veslaškega centra na Bledu. Ker se Jugoslavija zelo resno poteguje za drugo svetovno prvenstvo v veslanju, ki naj bi bilo na Bledu leta 1966, so se na seji pogovorili tudi 6 temu problemu. Udeleženci seje so bili mnenja, da je treba vložiti vse napore, da bo to prvenstvo na Bledu, saj bi taka prireditev zelo prispevala k turizmu a Gorenjskem, obenem pa k še večjemu razvoju veslanja pri nas. Za delegate, ki se bodo udeležili letne konference JSOFK, so na seji izvolili predsednika OZTK Ljubljana Vlada Mikuža in predsednika OZTK Maribor Mirka Žlendra. Tretji predstavnik pa bo eden predsednikov Občinske zveze za telesno kulturo. Konference se bosta udele-žija tudi predsednik ZTKS Janez Zemljarič in član IO inž. Boris Kristančič. Osrednja tema na letni konferenci bo "Telesna kultura v komuni«. ITALIJANSKA NOGOMETNA LIGA Rim, 10. marca. V XV. kolu nogometnega prvenstva Italije so bili doseženi naslednji rezultati: Bo- logna : Milano 1:2, Catania ■: Napoll 1:0, Fiorentina : Spal 2:0, Intemazio-nale : Genoa 6:0, Juventus : Lane-rossl 2:0, Mantova : Atalanta 0:1, Roma : Palermo 2:0, Sampdoria : Modena 1:1, Venezia : Torino 1:1. Po današnjem kolu vodi ha lestvici Internazionale s 37 točkami pred Juventusom s 36, Bologno 32, Milanom 29, Lanerossijem. Fiorentino In Spalom s po 28 točkami Itd premagali Švicarji z 8:1, so naši premagali Francoze s 7:3. Igra Jugoslovanov je bila prav dobra in očividci trdijo, da bodo Jugoslovani lahko odnesli še kakšno zmago. Zlasti proti Franciji so se na trenutke tako odlikovali, da so ’ bili presenečeni tudi strokovnjaki. Doslej se je najbolj izkazala napadalna trojka Felc, Tišler, Smolej. V C skupini ni posebnih presenečenj. Najvišjo zmago so doslej zabeležili na letošnjem prvenstvu prav v tej skupini, in sicer ko so Madžari premagali Belgijo s 25:1. Vsekakor sta favorita za prvo mesto Avstrija in Madžarska. Rezultati A skupina: Švedska : NDR 5:1, Kanada : ZRN 6:0, Finska : ZDA 11:3, Švedska : SZ 2:1, SZ : Finska 6:1, CSSR : ZRN 10:1, Kanada : NDR 11:5, CSSR : ZDA 10:1, CSSR : NDR 8:3. (V vodstvu je ČSSR s 6 točkami in razliko v golih 28:5. Sledijo: Švedska 4 — 7:2, Kanada 4 — 17:5, SZ 2 — 7:3, Finska 2 — 12:9.) višinske razlike. Ze tl osnovni podatki povedo, da je bil ta smuk izredno zahteven In da je bilo težko napovedati zmagovalca. Spet so si skočili v lase Francozi in Avstrijci, tem pa so se pridružili še številni Švicarji, ki so poslali v Chamonbc Izredno številno zastopstvo. Med njimi je bil tudi zmagovalec Iz Innsbrucka Minsch, ki pa v Chamonixu ni Imel sreče. Na startni listi smo prebrali imena vseh najboljših alpskih smučarjev iz vseh alpskih dežel, skratka, onih, ki pomenijo največ v svetu. Ne bomo naštevali vseh posameznikov, nas bolj zanima Izreden uspeh Jugoslovana Lakote, ki je na tem zahtevnem smuku zasedel 12. mesto. Zmagal je L. Leitner iz Zahodne Nemčije, Lakota pa je bil za zmagovalcem nekaj več kot pičle tri sekunde! Vodja jugoslovanske reprezentance Marjan Magušar nam je sporočil, da je bil Lakota izredno razpoložen, da je dobro namazal smuči in da je tokrat pokazal 'pravo borbenost in vztrajnost od začetka do konca. Vreme je nekoliko nagajalo in dež, pomešan s snegom je toliko zmehčal progo, da je' bilo treba dobro namazati smuči. Težak je bil zlasti zgornji del proge, ki ga je Lakota prevozil v izrednem slogu, medtem ko je drugi Jugoslovan Šumi na tem mestu padel in odstopil. 12. mesto pomeni za Lakoto njegov življenjski uspeh, saj je pustil za sabo znana imena, celo zmagovalce z raznih mednarodnih svetovnih tekmovanj. Rezultati - ženske, smuk: 1. Fa-mose (Fr) 1:59.22, 2. Zimmermann (A) 2:59.57, 3. Haas (A) 1:59.61, 4. Hennerberger (ZN) 2:00.23, 5. Hecher (A) 1:59.57, 3. Haas (A) 1:59.61, 4. Rutar 2:19.44; slalom: 1. Hecher (A) 95.03, 2. Henneberger (ZN) 98.24, 3. Jahn (A) 99.92, 4. Biebl (ZN) 100.33, 5. Zimmermann 1.53 itd.; moški, smuk: 1. Leitner (ZN) 2:26.01, 2. Kil-ly (Fr) 2:26.09, 3. Messner (A) 2:26.56, 4. A. Leitner (ZN) 2:26.74, 5. Perillat B skupina: Norveška : Francija 8:2, Švica : Anglija 8:0, Romunija : Poljska 4:3, Švica : Jugoslavija 8:1, Jugoslavija : Francija 7:3, Romunija : Anglija 8:1, Poljska : Norveška 6:2, Romunija : Švica 4:4'. (V vodstvu je Švica 5 — 20:5. Sledijo: Romunija 5 — 16:8, Poljska 2 — 9:6, Norveška 2 — 10:8, Jugoslavija 2 — 8:11, Francija 0 — 5:15, Anglija 0 — 1:16.) Jovanovič premagal Emersona Baranguilla — V Kolumbiji je te dni veliko mednarodno teniško tekmovanje, na katerem nastopata tudi Jugoslovana Bilič in Jovanovič. Na turnirju nastopajo nekateri odlični teniški igralci iz Avstralije, Amerike in Evrope, med njimi tudi Avstralec Emerson, najboljši amater na svetu. Jovanovič je že v četrtfinalu zaigral odlično in premagal • Američana Rubinoffa s 4:6, 11:9, 6:0, 3:0. Američan Rubinnoff je v zadnjem nizu odstopil zaradi krča v želodcu. Naš teniški mojster je tudi v polfinalu zaigral odlično in pre-* magal Avstralca Emersona v 5 nizih. 2:6, 7:5, 6:1, 2:6, 6:3. V finalu se bo sestal s Spancem Santano, ki je premagal Brazilca Bamesa s 6:2, 6:1, 6:0. V tekmovanju mešanih dvojic sta Bilič in Budlng (ZN) premagala zahodnonemško dvojico Schulze In Eisnetitsch. (Fr) 2:26.99, 6. Violla (Fr) 2:27.62, 7. Bonlieu (Fr) 2:28.05, 12. Lakota 2:29.36!, 23. Stlegler, 27. Schranz (oba A), 37. Minsch (Sv) itd. Danes je bil na sporedu slalom za moške. Težko speljana proga je potrdila, da je Chamo-nix s svojimi tereni resnično zimskošportno središče, kjer lahko alpski smučarji doživijo veselje ali razočaranje. Današnji slalom pomeni pravzaprav slavje Francozov, saj se je prvi Avstrijec od številnega zastopstva svetovnega slovesa, A. Leitner, uvrstil šele na 4. mesto. Oba teka sta bila zelo zahtevna, zlasti drugi. Progo je pripravil bivši olimpijec James Coutet, ki se je potrudil tako, da so morali vsi sodelujoči pokazati vse sposobnosti in znanje. Ni bilo mesta za počitek, od starta do cilja se je stopnjevala hitrost, konfiguracija terena pa je večkrat našla svoje žrtve. 2e v prvem teku sta se izkazala Francoza Bonlieu in Perillat, ki sta bila najhitrejša in sta potisnila vse ostale tekmece v precejšnjo »spoštljivo« oddaljenost. Kakorkoli so hoteli Avstrijci nadoknaditi zamujeno v drugem teku, jim je vse spodletelo. Niti Stlegler, niti Schranz niti A. Leitner ali kdorkoli od Švicarjev ali Italijanov ni mogel hitreje prevoziti proge, kot Francoza Bonlieu ih Perillat. Druga vožnja je imela 60 vratič in je bila nekoliko bolj zahtevna od prve. Slabo vreme — ves čas je snežilo — je spet imelo za posledico, da je mnogo tekmovalcev, zlasti v gornjem" delu proge, ki je bila bolj strma in C skupina: Madžarska : Belgija 25:1, Nizozemska : Bolgarija 3:3, Avstrija : Danska 13:2, Avstrija : Madžarska 3:1. (Vodi Avstrija 4 —• 16:3. Sledijo: Madžarska 2 — 26:4, Bolgarija 1 — 3:3, Nizozemska 1 — 3:3, Danska 0 — 2:13, Belgija 0 — 1:25.) zahtevnejša, zgrešilo vratca in odstopilo. Od Jugoslovanov je starta! le naš Lakota, ker . Šumi zaradi včerajšnjega odstopa ni smel na progo. Lakota je bil v prvem teku zelo previden in zaostal za zmagovalcem 8 sekund. V drugem teku je nekoliko tvegal in kljub vsemu mu je uspelo prevoziti skozi cilj. Osvojil je častno 18. mesto in zaostal za zma-'govalcem za 12 sekund. S tem je Lakota še enkrat dokazal, da se uvršča v svetovno elito in da bi lahko na olimpijskih igrah dosegel presenetljivo dobre rezultate. Pravočasno bo treba misliti na njegove priprave, ga poslati na priprave v Avstrijo, Italijo ali kamorkoli, kjer bi se z ostalimi svetovnimi »asi« pravočasno pripravljal za nastop v Innsbrucku. Rezultati — slalom; Bonlieu (F) 117,81, Perillat (F) 118,97, L. Leitner (ZRN) 121,07, A. Leitner (A) 121,29, Messner (A) 123,41... 18. Lakota 130,75; v kombinaciji je prvo mesto osvojil Francoz Boulieu. SREČANJE MLADINSKIH ' NOGOMETNIH REPREZENTANC Bolgarija : Jugoslavija 1:0 (0:0) Sofija, 10. marca — V povratnem srečanju v okviru kvalifikacijsekga tekmovanja za nastop ob 100-letnici nogometa, je bolgarska reprezentanca premagala Jugoslavijo z 1:0 (0:0). Gol je dosegel levo krilo Penev v 78. min. igre. Tekma je bila živa in zanimiva, čeprav moramo tudi omeniti, da sta obe moštvi precej grešili. Jugoslavija je nastopila v naslednji sestavi: Poklepotoč, Jefrič, Ram-njak, Zemko, Krivokuča, Bekič, Takač, Čurduk, Andric, Živadi-novič, Roda. Tekmo je vodil avstrijski sodnik Mayer. KVALIFIKACIJSKI ŠAHOVSKI TURNIR Parma odpadel? Vrnjačka banja, 18. marca — Odkar se je prejšnji teden zavihtel na čelo kolone osniorlee mednarodni mojster Damjanovič, prav na vrhu ni bilo sprememb. Tik ži njim pa se je začelo strnjevanje zasledovalcev, tako da so bili po desetem kolu, štiri pred koncem, za pol razdalje za vodečim, kar štirje: Bukič, Ivkov, Farma in dr Trifunovič, pri čemer je presenetljivo prodrl predvsem Bukič. Ne-met in Udovčič sta odpadla že mnogo prej. Sinočnje 11. kolo pa je bilo morda usodno za Farmo, toliko bolj, ker je doživel prvi poraz tam, kjer je bil najmanj pričakovan in kjer so drugi nabirali točke. Premagal ga je zadnji na lestvici, Velimirovič in tako mor- da postal odločilni činitelj pri oblikovanju vrha, jeziček na tehtnici. Zdaj ostane Parmi samo ena izbira: v preostalih treh partijah zaigrati na vse ali nič, premočrtno na zmago. Potreboval bi 2 točki In pol, od katerih bi moral po teh računih pospraviti nocoj prvo kar proti prvemu na lestvici Damjanoviču! Ce mu to uspe, se lahko še nadeja, drugače so njegovi upi za sodelovanje na conskih turnirjih FIDE pokopani do leta 1966. Morda pa se bo pet minut pred dvanajsto le še razigral! Vrstni red po 11. kolu: Damjanovič 7, Bukič, IvkoV in Trifunovič 6,5, Parma 6, Nemet 5, udovčič 4,5 In Velimirovič 2 točki. CSSR velik favorit NADALJEVANJE S 1. STR. Nedeljske športne brzojavke TRBOVLJE (P. I.) Danes dopoldan je v prijateljski rokometni tekmi članov domači Rudar pred okoli 200 gledalci premagal Samobor 14:9 (9:3). Tekma je bila izredno zanimiva ter hitra In polna lepih potez In kombinacij. Domačini so igrali dobro predvsem v prvem delu Igre, v nadaljevanju pa so bili gostje boljše moštvo. Za Rudar so bili uspešni: Berdnik 3, Dornik 1. Gole za Samobor pa so dosegli: Sužmat 3, Ne-sič 4, Uril 2. MARIBOR (K. P.) V prijateljski nogometni tekmi so nogometaši Branika premagali člana II. zvezne avstrijske lige Voitsberg 4:3 (2:2). Po enakovredni igri v prvem delu je Branik povsem gospodaril na igrišču v nadaljevanju tekme in je njegova zmaga povsem zaslužena, čeprav bi morda bila lahko izražena tudi v večji razliki golov. Atletski klub Branik je priredil danes pod tribuno na stadionu v Ljudskem vrtu medklubski miting. Nastopilo je 40 atletov in atletinj iz Celja, Kranja in Maribora. Nekaj boljših rezultatov: 59 metrov člani: 1. Gluk 5,9, 2. Muc 5,9 (oba Branik), 3. Vravnik 6,4 (Kladivar) itd., krogla: 1. Vravnik 14,54; 2. Djurica 13,38 (oba Kladivar), 3. Kasjak (Mrb) 12,13 Ud., 280 m člani: 1. Steiner 36,5, 2. Fošnarič 37,0, 3. Žmavc 38,2 (vsi Branik) ltd„ krogla članice: 1. Kraslič (Kladivar) 10,73, 2. stropnik (Branik) 10,27 itd. : . Na kegljišču Konstruktorja je bil včeraj in danes na sporedu drugi del okrajnega prvenstva v kegljanju. Najboljše rezultate so dosegli: Horvat (Sl. Gradec) 1742 podrtih kegljev, Senica In Grobelnik 1704, Rogač 1703, Trefalt 1672 (vsi Fužinar) itd. V skupni oceni v0‘ dl še vedno Steržaj (Ljutomer) pred Amerjem (Fužinar), Mlakarjem (Branik) itd. Prihodnjo nedeljo bo na sporedu tretje kolo okrajnega prvenstva. V telovadnici ob Ruški cesti ie bilo danes zaključeno republiško prvenstvo v judu. Nastopilo je 22 borcev iz sedmih klubov (Maribor, Branik, Ljubljana, Litostroj, Triglav, Kovinar In Drava). Največ uspeha so zabeležili tekmovalci Maribora, ki so osvojili dva republiška naslova pred bbrci Kranja, ki so bili najboljši V težki kategoriji. Novi prvaki so: Mulec (Br), Hauptman (Kov. Mrb) M Stare (Tr. Kranj). Rezultati - lahka kategorija: 1. Mulec, 2. Maček (oba Branik), 3.-4. Radžepovič in Podstudenšek (oba Litostroj) itd.; srednja: 1. Hauptman (Kov), 2. Smolnikar (Lj), 3.—4. Hibi (Mrb) in Raner (Br) itd.: težka: 1. Stare B. (Tr), 2. Gačnik (Kov), 3.-4. Mithans (Kov) in Lupanič (Mrb) itd. BEOGRAD (Tanjug) Včeraj zvečer so košarkarji Beograda v prijateljskem srečanju premagali v športni dvorani razstavišča Spartaka iz Brna 98:75 (46:35). Tekma je bila izredno zanimiva, (jeprav je Beograd vodil od prve minute srečanja. Gostje niso ponovili odlične igre iz Ljubljane, kljub temu pa so prikazali dobro košarko, čeprav so prav v zadnjih minutah igre povsem popustili. Tudi tokrat sta bila med najboljšimi Bobrovsky in Konvička. Tekmo sta sodila z napakami Beloševič in Stefanovič iz Beograda. Beograd: Ko-rač 38, Gordič 20, Nikolič 11, Erkič 4, T. Rajkovič 21, Stankovič 4, Spar-tak: Bobrovsky 15, Pokorny 5, Ko-nečny 6, Konvička 21, Sis 4, Milota 6, Pištelak 18. Moštvo Spartaka bo danes zvečer odpotovalo na Dunaj, kjer se bo v prijateljskem srečanju pomerilo še s prvakom Avstrije. BLED (U. M.) Danes so bile na zamrznjenem blejskem jezeru v organizaciji domačega AMD Bled moto-skijdrmg tekme z motorno vleko. Nastopili so vsi najboljši tekmovalci Gorenjske. Kljub slabim vremenskim razmeram je tekmovanje dobro uspelo in to predvsem po zaslugi dobre varnostne službe postaje LM Bled. Pred današnjimi tekmami so imeli tekmovalci na ledeni ploskvi tudi dvodnevni trening, na katerem je dosegel najboljši čas Vadnov Slavko, ki pa zaradi okvare na motorju danes ni mogel tekmo vati. Rezultati - avtomobili kategorije Fiat 600: 1. Jerasek (Bled) 2:21.3, 2. Mencinger (Bled) 2:58.9 Itd.; v kategoriji Fiat 1100 je zmagal Legat (Lj) 2:35.6, v kategoriji DKW pa Prešeren (Radovljica) 2:41.8 itd. Vse proge za avtomobiliste so bile dolge 3100 m. Motorji do 250 kubikov: 1. Stare na Javi (Cerklje) 2:32,4, 2. Božič, na Puchu (Bled) 2:43.8, 3. Ahačič na Puchu (Tržič) 2:44.2 itd. Motorji nad 250 kubikov: 1. Ležaja na BMW (Tržič) 2:16.9. 2. Lampe na M. Guzzi (Lj) 2:45.7 itd. CELJE (K. J.) Danes je bilo v Celju prvo kolo atletske lige med učenci in učenkami celjskih osnovnih šol. Nastopilo je nad 100 tekmovalcev. Presenetili so tekmovalci IV. osn. šole med posamezniki pa Korečni-kova s 149 cm v skoku v višino. Rezultati — pionirji: 20 m: Umek (IV. o. š.) 3,3, Pertinek (Hudinja) 3,4, Sotelšek (II. os.) 3,4, met medicinke 3 kg: Dobovičnik (III. os.) 12,90, Zabavnik (IV. os.) 12,68, Ma-jetič (IV. os.) 12,63, višina: Kunej (I. os.) 165, Petek (II. os.) 145, Vovk (III. os.) 145, ekipe: IV. osnovna šola 113,5 točk, II. osnovna 96,5, III. osnovna šola 94,5, Hudinja 83,5, I: osnovna šola 65,5, Store 56, pionirke — 20 m: Belak (IV. os.) 3,4, Pro-tovšek (IV. os.) 4,7, Kopač (II. os.), met medicinke 3 kg: Stegenšek (III. os.) 10,08, Kodela (Hudinja) 9,81, Spolenak (Hudinja) 8,82, višina: Korenič (III. os.) 149, Kelc (II. os.) 124, ekipe: IV. osnovna šola 119.5, Hudinja 133,5, III. osnovna šola 96,5, II. osnovna šola 81, Store 54.5, I. osnovna šola 45 točk. Na rokometnem turnirju so bili doseženi naslednji rezultati: Celje : Partizan (Celje) 18:16, Radeče : Celje 6:4, Partizan (Celje) : Radeče 11:8. Vrstni red: 1. Partizan (Celje), 2. Celje, 3. Radeče. V povratnem prijateljskem srečanju je domači Kladivar premagal Rudarja iz Velenja s 4:0 (3:0). Pred dnevi pa sta se slovenska li-gaša Celje in velenjski Rudar razšla z rezultatom 0:0. VELENJE (ZR) Partizan Rudar v Velenju je danes priredil za zaključek smučarske sezone tekmovanjze v smučarskih skokih na 45-metrski skakalnici. Obenem je bilo na skakalnici tudi okrajno sindikalno prvenstvo, na katerem so nastopili poleg domačinov še tekmovalci Iz Šoštanja in Štor. Rezultati - pionirji: Zupane 214.0 (30, 30), Per 196.3 (29, 28.5). Javornik 188.3 (23.5, 27.5), mladinci: Spegelj 208.1 (31.5, 33), Kovač 207.6 (34.5. 33), Zupane 202.6 (31, 31), člani: Hladin 218.5 (36.5, 33), Majdak 199.0 (31.5, 33), Svener 179.7 (34, 31.5). sindikalno prvenstvo: Hladin (RLV) 218.5 (36.5, 33), Spegelj (IRS) 203.1 (33, 34.5), Kovač (Krom-metal) 207.2 (34.5, 33). JESENICE (UP) V okviru zimskošportnih Iger so danes tekmovali jeseniški železarjl v Hrušici In sicer v smuških skokih. Na 25-metrski skakalnici so nastopili železarjl brez razreda; najbolj! so bili Kralj In Rajh-man po 110.5 točk, Osvald 96, Selan 94 itd.; na 45-metrski skakalnici pa je bil najboljši Rozman, ki je zbral 180 točk. (UP) Danes je bilo gorenjsko prvenstvo v kegljanju za posameznike. V prvem kolu so nastopili tekmovalci Gradisa Jesenice, Jesenice. Kranjska gora In Radovljica. Vrstni red; Šket (GJ) 879, Šlibar (Jes) 872, Pečar (K. g.) 864 itd. RAVNE (WE) Danes je bilo občinsko prvenstvo v slalomu, katerega se je udeležilo nad 80 mladih tekmovalcev iz Črne, Mežice, Prevalj in Raven. Rezultati - člani: Pustoslemšek (F) 1:40.7, Kranjc (M) 1:51, Valtl (F) 2:00.0, članice: Hronjec (F) 2:29.9, mladinci: Zagernik (F) 1:54, Potočnik (F) 1:56.6, GolOb (F) 2:15.4, mladinke: M. Fanedel (F) 2:05.0, starejši pionirji: Fortin (M) 1:11.3, Navod-nik (F) 1:12.2, Kaker (M) 1:17.3, starejši pionirji: Sipek (M) 1:27.5, Valtl P. (F) 1:34.7, Škrubej (M) 1:35.2, pionirke: Ecel (F) 1:14.5, Matvoz (F) 1:20.0, Žunko (F) 1:25.0. ZROP Ravne je organizirala danes občinski patrolnl tek na 5 km, na katerem je nastopilo 7 patrol Iz Črne, Mežice In Raven. Rezultati -člani: 1. ZROP Ravne I 25:31, 2. ZROP Ravne H 25:29, 3. LM Ravne 1:33.05, mladinci: PV Ravne 16:33, PV Črna 24:04. Na republiškem turnirju za ženske, na katerem je nastopilo 16 tekmovalk, je v odsotnosti Petračeve in Pirčeve zmagala Zrimčeva pred Kraljevo, Virantovo (vse Olimpija) in Kraigherjevo (Fužinar). ODPRTO ZIMSKO PRVENSTVO LJUBLJANE V ROKOMETU V dvorani Gospodarskega razsta- stvo Ljubljane v rokometu. Pred za- ključkom prvenstva je lestvicah naslednji: MOŠKI: vrstni red na P. Krim 9 7 1 1 116:19 15 P. Slov. Gradec 9 6 2 1 169:139 14 Slovan 8 6 1 1 138:99 13 Olimpija 8 5 2 1 125:92 12 2SD Celje 9 4 0 5 107:128 S Svoboda 8 3 0 5 106:116 6 P. Radeče 9 3 0 6 103:149 6 P. Tržič 8 2 0 6 107:118 4 P. Celje 9 2 0 7 103:125 4 P. Šentvid 9 2 0 ZENSKE: 7 110:149 4 Svoboda 6 5 0 1 96:45 10 Slovan 5 4 0 1 71:38 8 P. Sp. Šiška 6 2 0 4 52:64 4 Olimpija 5 0 0 5 36:108 •