OCENA STANJA PREHRANJENOSTI ZDRAVEGA IN BOLNEGA čr,ovľ,rł Tina J. Sentočnik NoRMALNA TELESNA TEŽA Indeks telesne mase - ITM Normalno telesno teŽo določamo s pomočjo indeksa telesne mase lTM oz. body mass indexa BMl. lzračunamo ga tako, da telesno teŽo v kilogramih delĺmo s kvadratom telesne višine. Za 75 kg teŽkega človeka, visokega 170 cm je izračun naslednji: 75 kg I (1,70m x 1,70m) = 75 kg t 1,89 m2 = 25,95 kg/m2, tTM = 25,95 Normalen lTM za odrasle Ženske in moške ( po Svetovni zdravstveni organizaciji, kije to stališče zavzela leta 1998) je od 1B,5 do 21,5. Zbolevnost se močno poveča pri indeksu nad 27 (bolezni srca in ožilja zaĺadi pľezgodnje ateroskleroze, različne presnovne boleznĺ in hormonske motnje ter njihoúe posledice, nekatere oblike raka, degenerativne bolezni sklepov in hrbtenice itd.) in pri indeksu telesne mase pod 18 (boleznĺ prebavil in dihal, osteoporoza pred 65. letom starosti itd.). Raziskave so pokazale, da je zbolevnost najmanjša pri lTM 23. ITM - vrednosti 18,5+21,5 idealna teŽa 21,5+25 še normalna teŽa 25 +30 prekomerna teŽa 30 +35 izrazita debelost nad 35 patološka debelost zizredno povečanim tveganjem zbolevnosti Obseg pasu Pomemben pokazatelj prehranjenostije tudi obseg pasu. Pri odraslih Ženskah je normalno do B0 cm, pri odraslih moških pa do 92 cm. Ženske, pri katerih je obseg pasu večji kot 88 cm in moški, pri katerih je večji od fiZcm imajo prekomerno teĺesno teŽo in bi morali shujšati. Za ugotavljanje normalne telesne teŽe se torej ne posluŽujemo več različnih tabel, ki smo jih v ta namen uporabljali do sedaj. pri uporabi tabel smo morali namreč za izbiro praviłne teŽe pravilno ugotoviti tudi kostno mišĺčno maso posameznika. lTM in obseg pasu pa sta odvisna le od količine maščobe v telesu, kostno mišična masa in telesne višina, spol in starost nanju ne vplivajo. 49 Antropometrične meritve S pomočjo kaliperja zakoŽne gube merimo količino podkoŽnega maščevja na rażlienin mestih (nad mišicama biceps in triceps, pod lopatico, na trebuhu itd.). Nabolj natančno določimo maščobno rezervo z merjenjem koŽne gube nad mišicó triceps. Tisti, ki meri, mora imeti ustrezno znanje, meritve v različnih časovnih presledkih ponavljamo. Pomembno je, da jih pri določenem posamezniku opravlja vedno ista oseba. lzmerjeno koŽno gubo (ali vsoto več koŽnih gub) primerjamo z nomogrami (določene standardne vrednosti, izĺaŽene v percentilih), s čim.er lahko dokaj nataněno ugotavljamo količino podkoŽne maščobe, pa tudi razporeditev maščobe po telesu (po centralnem ali perifernem tipu). Pri zdravem in bolnem človeku s pomočjo lTM, obsega pas-u in antropo_ metričnih meritev ugotavljamo količino maščobe v telesu. Predvsem pri bolnem se moramo včasih pri določanju telesne višine (pacienta moramo vedno izmeriti sami in se ne zanašamo na subjektivne podatke!) posluŽevati merjenja leŽe v postelji ali pa izračunamo telesno višino iz višine kolena po posebniformuli. Tudi telesno teŽo moramo določati objektivno z natančno tehtnico, pomembna je dinamika teŽe' Včasih moramo telesno teŽo določati s pomočjo posteljne ali -sedeče tehtnice. Če pa pacienta zaradi zdravstvenega stanja ali pomanjkljive tehnološke opremljenosti nikakor ne moremo stehtati, obstajajo posebne tabele za izĺačun teŽe na osnovi meritev zapestja, gleŽnja, kožne gube pod lopatico in višine kolena (Chumlea). Predvsem pri bolniku je za ugotavljanje stanja prehranjenosti ob maščobni pomembna tudi beljakovinska masa v telesu. Pomembni sta somatska beljakovinska masa (masa skeletnih mišic) in visceralna beljakovinska masa' Somaŕska beljakovinska masa Somatsko beljakovinsko maso oz. maso skeletnih mišic izračunamo iz obsega sredine nadlahti in koŽne gube nad mišico triceps. tvba d