https://doi.org/10.14528/snr.2023.57.3.3165
2023. Obzornik zdravstvene nege, 57(3), pp. 194–205.
IZVLEČEK
Uvod: Starejši odrasli v domačem okolju pogosto potrebujejo pomoč neformalnih oskrbovalcev, katerih vloga 
postaja pomembna pri zagotavljanju oskrbe na domu. Namen pregleda literature je ugotoviti možne načine za 
izboljšanje strokovne podpore neformalnim oskrbovalcem starejših odraslih.
Metode: Opravljen je bil integrativni pregled literature v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in PubMed 
Central®. V kvalitativno analizo je bila vključena literatura, osredotočena na intervencije, ki so zajemale 
aktivnosti zdravstvene nege za podporo neformalnim oskrbovalcem starejših odraslih v njihovem domačem 
okolju oziroma domačem okolju njihovih oskrbovancev.
Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih deset izvirnih znanstvenih člankov, ki so ustrezali vključitvenim 
kriterijem. Med analizo je bilo oblikovanih devet kategorij, ki opisujejo potrebe neformalnih oskrbovalcev in 
značilnosti zaznanih intervencij za podporo neformalnim oskrbovalcem.
Diskusija in zaključek: Pomembne značilnosti intervencij za podporo neformalnim oskrbovalcem v domačem 
okolju so prilagojenost posamezniku, fleksibilnost in promocija aktivne vloge neformalnih oskrbovalcev. Pri 
načrtovanju in implementaciji teh intervencij je treba izhajati iz potreb neformalnih oskrbovalcev. Prav tako 
je pomembno, da se predhodno zagotovi izobraževanje in usposabljanje izvajalcev intervencij.
ABSTRACT 
Introduction: The Older adults in their home environment often need support services of informal caregivers 
whose role is, therefore, becoming increasingly important in providing home care services. The aim of this 
literature review is to identify possible interventions to improve professional informal care services of the 
older adults.
Methods: A literature review in CINAHL, PubMed and PubMed Central® databases with integrative data 
analysis was undertaken. Qualitative analysis focused on the literature about interventions regarding nursing 
activities for the support provided to informal caregivers of older adults in their home environment or the 
home environment of their caregivers.
Results: The final analysis included ten original research articles that satisfied the inclusion criteria. In the 
analysis, nine code categories describing the needs of informal caregivers and the characteristics of detected 
supportive interventions for the support of informal caregivers were formulated.
Discussion and conclusion: Individualization, flexibility and promoting an active role of informal caregivers 
were recognized as important features of interventions to support informal caregivers in their home 
environment. Education and training of those who conduct interventions should also be considered.
Ključne besede: oskrba na 
domu; zdravstvena nega; 
starejši odrasli; laična oskrba; 
opolnomočenje
Key words: home care; nursing; 
the elderly; lay caregiving; 
empowerment
1 Univerzitetni klinični center 
Ljubljana, Nevrološka klinika, 
Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana, 
Slovenija
2 Univerza v Ljubljani, 
Zdravstvena fakulteta, 
Zdravstvena pot 5, 1000 
Ljubljana, Slovenija
* Korespondenčni avtor/
Corresponding author:  
rok.drnovsek@kclj.si
Pregledni znanstveni članek/Review article
Strokovna podpora neformalnim oskrbovalcem v domačem okolju: integrativni 
pregled literature
Professional support provided to informal caregivers at home: An integrative literature 
review 
Rok Drnovšek1, *, Marija Milavec Kapun2, Andreja Kvas2
Prejeto/Received: 6. 4. 2022
Sprejeto/Accepted: 15. 4. 2023
© 2023 Avtorji/The Authors. Izdaja Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev 
medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije./Published by Nurses and Midwives Association 
of Slovenia. To je članek z odprtim dostopom z licenco CC BY-NC-ND 4.0./This is an open access article 
under the CC BY-NC-ND 4.0 license.
195Drnovšek et al. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(3), pp. 194–205.
Uvod
Raziskava iz leta 2014 kaže, da kar tretjina prebivalstva 
izvaja neko obliko neformalne oskrbe (Verbakel, 
Tamlagsrønning, Winstone, Fjaer, & Eikemo, 2017). 
Raziskava o zdravju, procesu staranja in upokojevanju 
v Evropi ugotavlja, da nekaj več kot 15 % prebivalstva 
nudi osebno nego ali praktično pomoč drugi osebi v 
skupnosti. Najpogosteje so prejemniki pomoči osebe, 
starejše od 65 let – starejši odrasli (Nagode & Srakar, 
2015). V Sloveniji projekcije kažejo, da se bo delež 
prebivalstva, starega 65 let in več, predvidoma povečal 
z 20 % leta 2019 na 31 % leta 2059 (Nacionalni inštitut 
za javno zdravje, 2020), kar kaže na večanje pomena 
neformalne oskrbe v prihodnosti. V Sloveniji je bil v 
decembru leta 2021 sprejet zakon, ki sistemsko ureja 
zagotavljanje dolgotrajne oskrbe tako v institucijah 
kot v domačem okolju (Zakon o dolgotrajni oskrbi, 
2021). Oskrba na domu in z njo vloga neformalnih 
oskrbovalcev postajata vse pomembnejši tako v 
evropskem prostoru (Zigante, 2018) kot tudi v Sloveniji 
(Drole et al., 2015). Ob teh demografskih trendih 
bodo neformalni oskrbovalci vse pomembnejši tudi 
v prihodnosti, s tem pa tudi potreba po strokovni 
podpori, ki jim bo nudena (Zigante, 2018).
Definicije neformalnih oskrbovalcev so različne: 
lahko gre za osebe, ki so za opravljene storitve plačane 
(Sudhinaraset, Ingram, Lofthouse, & Montagu, 2013), 
ali za osebe, ki izključno iz altruističnih razlogov 
pomagajo bodisi družinskemu članu bodisi članu 
skupnosti in za svoje delo niso plačane (Rutherford 
& Bu, 2018). Jasno definiranje pojma še dodatno 
otežujejo ukrepi, ki neplačanim neformalnim 
oskrbovalcem zagotovijo določena finančna sredstva. 
Izvajalec tako dobi plačilo za oskrbo, ki jo sicer 
izvaja iz altruističnih razlogov oziroma se z njo ne 
ukvarja profesionalno (Zigante, 2018) – je torej laični 
oskrbovalec. Tudi v Zakonu o dolgotrajni oskrbi (2021) 
je za družinske člane, ki lahko formalizirajo svojo 
vlogo kot oskrbovalci družinskega člana, predvideno 
nadomestilo za izgubljen prihodek.
Ne glede na razlike v pojmovanju je v literaturi izraz 
neformalni oskrbovalec vedno povezan z osebami, ki 
nimajo formalne izobrazbe za nudenje oskrbe (npr. 
s področja zdravstva ali socialne oskrbe). Družinski 
člani se zato pogosto ne čutijo pripravljene oziroma 
usposobljene za prevzemanje vloge neformalnega 
oskrbovalca, vendar se kljub temu počutijo 
odgovorne za oskrbo svojca (Wawrziczny et al., 2017). 
Zagotavljanje neformalne oskrbe na domu je stresno 
in obremenjujoče, kar ima lahko resne posledice za 
fizično in duševno zdravje neformalnih oskrbovalcev 
(Gérain & Zech, 2019).
Namen in cilji
Namen raziskave je identificirati možne načine 
izboljšanja strokovne podpore neformalnih oskrbovalcev, 
ki oskrbujejo starejše odrasle. Cilj raziskave je bil 
identificirati možne načine vključevanja medicinskih 
sester v nudenje podpore neformalnim oskrbovalcem 
v domačem okolju. Zasnovali smo naslednje 
raziskovalno vprašanje: S katerimi intervencijami v 
domačem okolju ali v skupnosti lahko medicinske 
sestre pripomorejo k zmanjševanju negativnih 
posledic na zdravju pri osebah, ki starejšim odraslim 
nudijo neformalno oskrbo na domu? 
Metode
Izvedli smo integrativni pregled literature (da 
Silva, Brandão, & Ferreira, 2020). V procesu pregleda 
literature smo sledili smernicam PRISMA (Preferred 
Reporting Items for Systematic Review and Meta-
Analysis) (Page et al., 2021).
Metode pregleda
Iskanje člankov je potekalo v bibliografskih bazah 
podatkov CINAHL with full text, PubMed in PubMed 
Central®. Iskalni niz smo sestavili iz ključnih besed, ki 
v angleškem jeziku opisujejo neformalne oskrbovalce, 
kronične nenalezljive bolezni in starejše odrasle, ter 
jih povezali z naborom ključnih besed, povezanih 
z raznovrstnimi podpornimi intervencijami. Iz 
iskalnega niza nismo izločili ključne besede »otroci«, 
ker bi s tem lahko izgubili raziskave, v katerih so 
obravnavani otroci, ki so lahko neformalni oskrbovalci 
staršev ali drugih družinskih članov. Zaradi konteksta 
raziskave smo dodali še ključne besede, povezane z 
zdravstvom in specifično z zdravstveno nego. S tem 
smo iskalni niz omejili predvsem na intervencije, 
katerih izvajalke so medicinske sestre. Izločili 
smo članke, ki niso jasno opredeljevali intervencij 
zdravstvene nege, ampak intervencije drugih 
zdravstvenih delavcev in sodelavcev. Pri izbiri ključnih 
besed smo se zgledovali po Montayru & Montyre 
(2017). Ključne besede smo oblikovali v iskalni niz: 
(»family«* OR »spous«* OR »significant others« OR 
»relatives« OR »relative« OR »informal caregiver«) 
AND (»chronic disease« OR »chronic illness« OR 
»long term conditions« OR »chronic conditions« 
OR »dementia« OR »Alzheimer's« OR »cognitive 
impairment« OR »memory loss« OR »elderly« OR 
»aged« OR »older« OR »elder« OR »geriatric« OR 
»elderly people« OR »old people« OR »senior«) 
AND (»support« OR »services« OR »programs« OR 
»intervention« OR »resources« OR »empowerment« 
OR »empowered« OR »autonomy« OR »participation« 
OR »person-centred« OR »family-centred« OR »user 
involvement«) AND (»home care« OR »home health 
care« OR »home healthcare«) AND (»nursing« OR 
»nurse« OR »nursing care« OR »nursing practice« OR 
»nursing intervention«). Pred ročnim pregledovanjem 
povzetkov smo uporabili iskalne filtre, s katerimi smo 
nabor zadetkov omejili na članke iz recenziranih revij 
196 Drnovšek et al. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(3), pp. 194–205.
v angleškem jeziku, raziskave, opravljene na ljudeh, 
oziroma raziskave s področja medicine, sociologije 
in drugih, z zdravjem povezanih disciplin. Ostali 
vključitveni in izključitveni kriteriji so predstavljeni v 
Tabeli 1.
V končni nabor pregleda literature smo vključili 
raziskave, ki so med opazovanimi izidi analizirale vsaj 
en izid, osredotočen izključno na našo ciljno populacijo 
– neformalne oskrbovalce starejših odraslih. Če smo v 
zajeti literaturi prepoznali raziskavo, ki poroča o delu 
rezultatov ali dodatno analizira rezultate druge, sicer 
obširnejše raziskave, smo v končni nabor literature 
vključili obe raziskavi. Pregled literature je potekal od 
2. januarja do 17. januarja 2020. 
Rezultati pregleda
Zajeli smo 734 zadetkov: 523 v podatkovni bazi 
PubMed, 41 v podatkovni bazi PubMed Central in 
170 v podatkovni bazi CINAHL. Zadetke v vseh 
pregledanih podatkovnih bazah smo izvozili, jih 
združili in izločili dvojnike. Nato smo opravili pregled 
707 zadetkov. Za prikaz sistematičnosti procesa 
pregledovanja literature je uporabljen diagram 
PRISMA 2020 (Page et al., 2021), ki je predstavljen na 
Sliki 1.
V prvi fazi pregleda smo pregledali izvlečke in 
naslove zadetkov ter izločili tiste, ki niso ustrezali 
vključitvenim kriterijem. Sledil je pregled celotnega 
besedila ožjega nabora zadetkov. Pregledali smo tudi 
reference teh zadetkov in naknadno vključili članke, ki 
so ustrezali našim vključitvenim kriterijem. V končno 
analizo je bilo vključenih deset člankov. 
Ocena kakovosti pregleda in opis obdelave podatkov
Vsa zajeta literatura je bila objavljena v recenziranih 
znanstvenih revijah. Oceno kakovosti dokaza smo 
izvedli glede na hierarhijo dokazov po priporočilih 
Polita & Becka (2018). V pregledu literature smo zajeli 
kvalitativni presečni raziskavi (Angelo, Egan, & Reid, 
2013; Gusdal, Josefsson, Adolfsson, & Martin, 2016), ki 
smo ju uvrstili na šesto raven kakovosti raziskav. Prav 
tako smo na šesto raven uvrstili kvalitativni raziskavi 
(Aoun, Toye, Slatyer, Robinson, & Beattie, 2018; Slatyer 
et al., 2019), ki dopolnjujeta rezultate obsežnejših 
kvantitativnih raziskav (Aoun et al., 2015; Toye et al., 
2016). Nadalje smo v pregled zajeli nerandomizirano 
kontrolirano raziskavo, kjer so uporabili tako 
kvalitativne kot kvantitativne raziskovalne pristope 
(Carlsson, 2014). Glede na deskriptivno naravo našega 
raziskovalnega vprašanja smo raziskavo uvrstili na 
drugo raven kakovosti raziskav (Polit & Beck, 2018). 
V pregled smo zajeli nerandomizirano kontrolirano 
raziskavo (Aoun et al., 2015), nerandomizirano 
raziskavo brez kontrolne skupine (Pesut et al., 2015) 
in tri randomizirane kontrolne raziskave (Ferré-
Grau et al., 2014; Toye et al., 2016; Chan et al., 2018). 
Te raziskave smo uvrstili na drugo raven kakovosti 
raziskav. Randomizirane kontrolne raziskave smo 
uvrstili na drugo raven zaradi našega raziskovalnega 
vprašanja, ki ocenjuje primernost uporabe intervencij 
(Polit & Beck, 2018).
Literaturo smo analizirali z metodo tematske 
integrativne analize. S pomočjo prostega kodiranja 
in združevanja tem smo sintetizirali ugotovitve 
kvantitativnih in kvalitativnih raziskav (Vaismoradi, 
Turunen, & Bondas, 2013). Pri identifikaciji 
Tabela 1: Vključitveni in izključitveni kriteriji
Table 1: Inclusion and exclusion criteria
Kriterij/Criteria Vključitveni kriteriji/Inclusion criteria Izključitveni kriteriji/Exclusion criteria
Populacija Neformalni oskrbovalci oziroma osebe brez formalne 
izobrazbe za nudenje oskrbe, ki iz altruističnih 
razlogov dolgotrajno nudijo neformalno oskrbo na 
domu osebi, starejši od 65 let.
Formalni oskrbovalci ali neformalni oskrbovalci, 
ki skrbijo za novorojenčke, dojenčke, otroke 
s posebnimi potrebami, osebe s težavami v 
duševnem zdravju ali odvisnike od drog.
Izvajalec Izvajalec s formalno izobrazbo s področja 
zdravstvene nege, ki deluje samostojno ali v okviru 
interdisciplinarnega tima.
Izvajalci le s formalno izobrazbo s področja 
medicine, psihologije, socialnega dela itd.
Lokacija Izvajanje intervencij v podporo neformalnemu 
oskrbovalcu v obliki obiskov na domu, aktivnosti v 
skupnosti ali na daljavo – v primeru, da neformalni 
oskrbovalec izvaja oskrbo v domačem okolju.
Izvajanje intervencije za podporo neformalnemu 
oskrbovalcu v bolnišničnem okolju ali drugih 
ustanovah institucionalnega nudenja oskrbe.
Vrste raziskav Izvirni znanstveni članki, objavljeni v recenziranih 
revijah.
Študije primerov, sistematični pregledi literature, 
metaanalize, pregledni članki, nerecenzirani 
izvirni članki, dvojniki in objavljeni protokoli za 
randomizirane nadzorovane poskuse ali druge 
raziskovalne zasnove.
Starost objav Literatura, objavljena vključno od januarja 2010 do 
januarja 2020.
Literatura, objavljena pred letom 2010.
Cilji intervencij Večanje dobrobiti in podpore neformalnemu 
oskrbovalcu ali hkratno večanje podpore in dobrobiti 
prejemnika oskrbe.
Podpora, usmerjena izključno v večanje podpore 
in dobrobiti prejemnika oskrbe ali formalnih 
izvajalcev oskrbe.
197Drnovšek et al. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(3), pp. 194–205.
Sl
ik
a 
1:
 D
ia
gr
am
 p
ot
ek
a 
pr
eg
led
a 
lit
er
at
ur
e P
RI
SM
A
  
Fi
gu
re
 1
: P
RI
SM
A
 fl
ow
ch
ar
t l
ite
ra
tu
re
 re
vi
ew
 p
ro
ce
ss
Id
en
ti
fi
ci
ra
n
i 
za
d
et
k
i 
v
 b
az
ah
: 
P
u
b
M
ed
 (
n 
=
 5
2
3
)
C
IN
A
H
L
 (
n 
=
 1
7
0
)
P
M
C
 (
n 
=
 4
1
)
Z
ad
et
k
i,
 i
zl
o
če
n
i 
p
re
d
 
p
re
g
le
d
o
v
an
je
m
: 
d
u
p
li
k
at
i 
(n
 =
 2
7
)
P
re
g
le
d
an
i 
za
d
et
k
i 
(n
 =
 7
0
7
)
Iz
lo
če
n
i 
za
d
et
k
i 
(n
 =
 6
7
4
)
Is
k
an
je
 c
el
o
tn
ih
 b
es
ed
il
 
(n
 =
 3
1
)
C
el
o
tn
o
 b
es
ed
il
o
 n
i 
b
il
o
 n
aj
d
en
o
(n
 =
 0
)
P
re
g
le
d
 c
el
o
tn
eg
a 
b
es
ed
il
a 
(n
 =
 3
1
)
Iz
lo
če
n
i 
za
d
et
k
i 
za
ra
d
i:
 
o
sr
ed
o
to
če
n
o
st
i 
n
a 
o
sk
rb
o
v
an
ce
 (
n 
=
 7
),
n
eu
st
re
zn
e 
lo
k
ac
ij
e 
in
te
rv
en
ci
je
 (
n 
=
 1
),
n
eu
st
re
zn
e 
v
rs
te
 r
az
is
k
av
e 
(n
 =
 6
),
n
eu
st
re
zn
e 
p
o
p
u
la
ci
je
 o
sk
rb
o
v
an
ce
v
 (n
 =
 6
),
n
eu
st
re
zn
eg
a 
iz
v
aj
al
ca
 (
n 
=
 3
) 
D
o
d
at
n
i 
za
d
et
k
i,
 p
ri
d
o
b
lj
en
i 
iz
 
re
fe
re
n
c 
za
je
te
 l
it
er
at
u
re
 (
n 
=
 5
)
P
re
g
le
d
 c
el
o
tn
eg
a 
b
es
ed
il
a
(n
 =
 5
) 
Iz
lo
če
n
i 
za
d
et
k
i 
za
ra
d
i:
 
o
sr
ed
o
to
če
n
o
st
i 
n
a 
o
sk
rb
o
v
an
ce
 (
n 
=
 1
),
 
n
eu
st
re
zn
e 
v
rs
te
 r
az
is
k
av
e 
(n
 =
 1
),
n
eu
st
re
zn
eg
a 
iz
v
aj
al
ca
 (
n 
=
 1
) 
Z
ad
et
k
i,
 v
k
lj
u
če
n
i 
v
 p
re
g
le
d
 
li
te
ra
tu
re
 (
n 
=
 1
0
)Id
en
tif
ik
ac
ija
 ra
zis
ka
v 
z i
sk
an
je
m
 v
 b
az
ah
 p
od
at
ko
v
Id
en
tif
ik
ac
ija
 ra
zis
ka
v 
z d
ru
gi
m
i m
et
od
am
i
Identifikacija Pregledovanje Vključitev 
Is
k
an
je
 c
el
o
tn
ih
 b
es
ed
il
 
(n
 =
 5
)
C
el
o
tn
o
 b
es
ed
il
o
 n
i 
b
il
o
 
n
aj
d
en
o
 (
n 
=
 0
)
 
198 Drnovšek et al. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(3), pp. 194–205.
pomembnih kod smo se osredotočili na tiste dele 
člankov, ki so pomembni glede na namen raziskave, 
kot so opis izvajane intervencije ali temeljne ugotovitve 
raziskav.
Rezultati
Glavne značilnosti raziskav so predstavljene v 
Tabeli 2. Vključeni sta bili dve presečni raziskavi, ki 
sta s kvalitativnimi metodami analizirali mnenja 
medicinskih sester in drugih zdravstvenih delavcev 
ter tako oblikovali predloge intervencij za podporo 
neformalnih oskrbovalcev. Prva opisuje obstoječe 
prakse in izobraževalne vsebine, ki jih uporabljajo 
medicinske sestre, aktivne v paliativni oskrbi 
pacientov (Angelo et al., 2013). Druga raziskava 
opisuje stališča medicinskih sester do okoliščin, v 
katerih se znajdejo neformalni oskrbovalci pacientov 
s srčnim popuščanjem, in povzema njihove predloge 
intervencij za izboljšanje situacije neformalnih 
oskrbovalcev v okviru kompetenc zdravstvene nege 
(Gusdal et al., 2016). 
Ostale vključene raziskave so opisovale testiranje 
različnih intervencij za podporo neformalnim 
oskrbovalcem. Intervencije so pogosto temeljile 
na posamezniku prilagojeni psihoedukaciji na 
domu oziroma na iskanju ustreznega naslavljanja 
ugotovljenih potreb neformalnih oskrbovalcev 
(Carlsson, 2014; Aoun et al., 2015; Pesut et al., 2015; 
Aoun et al., 2018; Chan et al., 2018). Zaznali smo tudi 
intervencijo v obliki komunikacije z neformalnimi 
oskrbovalci, ki je potekala izključno po telefonu in 
katere učinek so testirali tako s kvantitativnimi (Toye 
et al., 2016) kot tudi s kvalitativnimi (Slatyer et al., 
2019) metodami raziskovanja. 
V raziskavah se je čas izvajanja oziroma testiranja 
intervencije razlikoval glede na namene in zasnovo 
predlagane intervencije. Najpogosteje je skupni čas 
izvajanja intervencije trajal manj kot en mesec (Aoun 
et al., 2015; Toye et al., 2016; Chan et al., 2018). V 
pregled literature smo zajeli raziskavo, ki je testirala 
intervencije z enkratnim srečanjem z neformalnim 
oskrbovalcem (Carlsson, 2014). Zaznali smo tudi 
izvedbo intervencij, ki niso časovno opredeljene, 
ampak je njihovo trajanje pogojeno s časom smrti 
oskrbovancev, deležnih paliativne oskrbe na domu 
(Pesut et al., 2015), oziroma je bila intervencija 
namenjena izvajanju v okviru standardne oskrbe 
(Ferré-Grau et al., 2014). 
Intervencije, ki so bile organizirane v obliki 
večkratnih srečanj, so kontakte s sodelujočimi 
logično razdelile glede na celotno trajanje izvedene 
intervencije. Izvajalec je bil v kontaktu z neformalnimi 
oskrbovalci dva do petkrat (Ferré-Grau et al., 2014; 
Aoun et al., 2015; Gusdal et al., 2016; Toye et al., 
2016; Chan et al., 2018) in samo v eni zajeti raziskavi 
le enkrat (Carlsson, 2014). V raziskavi, kjer je bilo 
izvajanje intervencije časovno opredeljeno glede na 
smrt oskrbovanca, so medicinske sestre obiske izvajale 
dvakrat tedensko. Po smrti oskrbovanca so sledili še 
trije obiski žalujočega svojca (Pesut et al., 2015). 
Literaturo smo analizirali s kvalitativno analizo 
besedila. Identificirali smo 77 kod, ki smo jih uvrstili v 
devet kategorij in dve temi: (1) značilnosti intervencije 
in (2) potrebe neformalnih oskrbovalcev. Kategorije in 
kode, povezane z značilnostmi analiziranih intervencij, so 
predstavljene v Tabeli 3. 
Pri analizi vsebine člankov smo zaznali tudi kode, 
povezane s potrebami neformalnih oskrbovalcev. 
Kategorije s pripadajočimi kodami, povezanimi s 
potrebami neformalnih oskrbovalcev, so predstavljene 
v Tabeli 4. 
S pregledom literature smo zaznali pet raziskav, ki so 
analizirale učinkovitost intervencij glede na opazovane 
izide. Izmed teh so v štirih primerih zaznali pozitivne 
učinke glede na vse spremljane izide, osredotočene na 
neformalne oskrbovalce (Ferré-Grau et al., 2014; Pesut 
et al., 2015; Toye et al., 2016; Chan et al., 2018). V eni 
so zaznali pozitivne učinke samo na del opazovanih 
izidov (Aoun et al., 2015). V treh raziskavah, ki 
so učinke intervencije analizirale s kvalitativnim 
pristopom, so večinoma poročali o zadovoljstvu s 
ponujenimi intervencijami. Kot pomembne lastnosti 
intervencije za podporo neformalnih oskrbovalcev 
so zaznali strukturiranost načrtovane komunikacije 
(Aoun et al., 2018) ter fleksibilnost lokacije in časa 
izvedbe intervencije (Carlsson, 2014; Slatyer et al., 
2019). 
Diskusija
S pregledom literature smo identificirali pomembne 
značilnosti intervencij v okviru kompetenc 
zdravstvene nege za podporo neformalnim 
oskrbovalcem v domačem okolju in zaznali nekatere 
potrebe neformalnih oskrbovalcev starejših odraslih. 
Pomembna značilnost intervencij je prilagojenost 
posamezniku, pri čemer izhajamo neposredno iz 
potreb neformalnega oskrbovalca (Carlsson, 2014; 
Aoun et al., 2015, Aoun et al., 2018; Chan et al., 
2018). Do podobnih rezultatov so prišli tudi avtorji 
predhodnega pregleda literature, ki so v svojih 
zaključkih izpostavili pomembnost konciznega 
načrtovanja intervencij za podporo neformalnih 
oskrbovalcev (Garcés, Carretero, Ródenas, & 
Alemán, 2010). Ugotovili so, da mora biti intervencija 
primernega časovnega obsega, osredotočena na ozko 
problematiko in mora neposredno naslavljati razloge, 
zaradi katerih se neformalni oskrbovalec sploh odloči 
za sodelovanje. 
Druga pomembna značilnost načrtovanja 
intervencij za podporo neformalnih oskrbovalcev 
je potreba po specialnih znanjih medicinskih sester 
– izvajalk. Vse zajete raziskave, ki so vključevale 
psihoedukacijsko podporo neformalnih oskrbovalcev, 
so predvidevale tudi neko obliko predhodnega 
199Drnovšek et al. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(3), pp. 194–205.
Ta
be
la
 2
: T
em
elj
ne
 u
go
to
vi
tv
e v
kl
ju
če
ni
h 
ra
zi
sk
av
Ta
bl
e 
2:
 K
ey
 fi
nd
in
gs
 fr
om
 th
e i
nc
lu
de
d 
stu
di
es
Av
to
r, 
dr
ža
va
/
Au
th
or
s, 
co
un
tr
y
Ra
zi
sk
ov
al
ni
 d
iz
aj
n/
St
ud
y d
es
ig
n
O
pi
s p
ot
ek
a 
ra
zi
sk
av
e/
 
Re
se
ar
ch
 p
ro
ce
ss 
de
sc
rip
tio
n 
V
zo
re
c/
Sa
m
pl
e
M
er
je
ni
 iz
id
i/
M
ea
su
re
d 
 
ou
tc
om
es
Te
m
elj
ne
 u
go
to
vi
tv
e/
Ke
y fi
nd
in
gs
A
ng
el
o 
et
 a
l.,
 
20
18
N
ov
a 
Ze
la
nd
ija
 
Kv
al
ita
tiv
na
 a
na
liz
a;
 
pr
es
eč
na
 ra
zi
sk
av
a
U
go
to
vi
ti 
so
 že
le
li,
 k
ak
šn
e 
in
fo
rm
ac
ije
 
ne
fo
rm
al
ne
m
u 
os
kr
bo
va
lc
u 
po
da
ja
jo
 
m
ed
ic
in
sk
e 
se
st
re
 n
a 
po
dr
oč
ju
 p
al
ia
tiv
ne
 
os
kr
be
 v
 sk
up
no
st
i. 
O
pr
av
ili
 so
 tr
i f
ok
us
ne
 
sk
up
in
e. 
M
ed
ic
in
sk
e 
se
st
re
 
(n
 =
 1
7)
Te
m
at
sk
i s
kl
op
i 
pr
og
ra
m
ov
 
zd
ra
vs
tv
en
e v
zg
oj
e
V
 fo
ku
sn
ih
 sk
up
in
ah
 so
 za
zn
ali
 tr
i 
gl
av
ne
 te
m
e s
 p
rip
ad
ajo
čim
i p
od
te
m
am
i: 
sp
od
bu
jan
je 
sk
rb
i z
as
e, 
uč
en
je 
pr
ak
tič
ni
h 
sp
re
tn
os
ti 
in
 n
ač
rto
va
nj
e z
a p
rih
od
no
st.
Ao
un
 et
 al
., 2
01
5
Av
str
ali
ja
 
Kv
an
tit
at
iv
na
 an
ali
za
; 
ne
ra
nd
om
izi
ra
na
 
ko
nt
ro
ln
a r
az
isk
av
a
V
 ra
zis
ka
vi
 so
 u
go
ta
vl
jal
i u
čin
ke
 u
po
ra
be
 o
ro
dj
a 
CS
N
AT
 za
 id
en
tifi
ka
cij
o 
in
 n
as
lav
lja
nj
e p
ot
re
b 
ne
fo
rm
al
ne
ga
 o
sk
rb
ov
al
ca
. I
nt
er
ve
nc
ija
 je
 
vk
lju
če
va
la 
dv
a o
bi
sk
a n
ef
or
m
al
ne
ga
 o
sk
rb
ov
al
ca
 
na
 d
om
u.
 M
ed
ici
ns
ka
 se
str
a j
e i
de
nt
ifi
cir
ala
 
po
dr
oč
ja,
 n
a k
at
er
ih
 n
ef
or
m
al
ni
 o
sk
rb
ov
al
ec
 
po
tre
bu
je 
po
dp
or
o,
 in
 sk
up
aj 
z n
jim
 o
bl
ik
ov
ala
 
na
čr
t r
eš
ev
an
ja 
pr
ob
lem
ov
. 
N
ef
or
m
al
ni
 
os
kr
bo
va
lc
i o
se
b 
s t
er
m
in
al
ni
m
 
ob
ol
en
je
m
 
(n
 =
 3
22
)
O
br
em
en
ite
v 
ne
fo
rm
al
ne
ga
 
os
kr
bo
va
lc
a, 
str
es
, 
do
br
ob
it 
V
 ra
zi
sk
av
i s
o 
ug
ot
ov
ili
, d
a 
je
 in
te
rv
en
ci
ja
 
pr
i n
ef
or
m
al
ne
m
u 
os
kr
bo
va
lc
u 
po
m
em
bn
o 
zm
an
jša
la
 p
or
oč
an
o 
ob
re
m
en
ite
v 
z 
nu
de
nj
em
 o
sk
rb
e. 
Za
zn
al
i s
o 
po
zi
tiv
en
 
vp
liv
 in
te
rv
en
ci
je
 n
a 
vs
e 
op
az
ov
an
e 
iz
id
e, 
ve
nd
ar
 b
re
z s
ta
tis
tič
no
 zn
ač
iln
ih
 ra
zl
ik
 s 
ko
nt
ro
ln
o 
sk
up
in
o.
Ao
un
 et
 al
., 2
01
8
Av
str
ali
ja
 
Kv
al
ita
tiv
na
 a
na
liz
a;
 
ne
ra
nd
om
iz
ira
na
 
ra
zi
sk
av
a 
br
ez
 
ko
nt
ro
ln
e 
sk
up
in
e 
V
 ra
zi
sk
av
i s
o 
ug
ot
av
lja
li 
up
or
ab
no
st
 
or
od
ja
 C
SN
AT
 za
 o
br
av
na
vo
 n
ef
or
m
al
ni
h 
os
kr
bo
va
lc
ev
 o
se
b 
z d
em
en
co
. M
ed
ic
in
sk
a 
se
st
ra
 je
 o
pr
av
ila
 d
va
 o
bi
sk
a 
ne
fo
rm
al
ni
h 
os
kr
bo
va
lc
ev
 n
a 
do
m
u.
 O
pr
ed
el
ila
 je
 p
od
ro
čj
a,
 
na
 k
at
er
ih
 n
ef
or
m
al
ni
 o
sk
rb
ov
al
ec
 p
ot
re
bu
je
 
po
dp
or
o,
 in
 sk
up
aj
 z 
nj
im
 o
bl
ik
ov
al
a 
na
čr
t 
re
še
va
nj
a 
pr
ob
le
m
ov
.
N
ef
or
m
al
ni
 
os
kr
bo
va
lc
i o
se
b 
z 
de
m
en
co
(n
 =
 1
5)
Pr
isp
ev
ek
 
in
te
rv
en
ci
je
,
pr
ed
lo
gi
 iz
bo
ljš
av
N
ajp
og
os
te
je 
so
 n
ef
or
m
al
ni
 o
sk
rb
ov
al
ci
 
ob
ču
til
i p
om
an
jk
an
je 
ča
sa
 za
se
, n
eg
ot
ov
o 
pr
ih
od
no
st 
in
 sk
rb
 za
 la
stn
o 
zd
ra
vj
e. 
Bi
li 
so
 
za
do
vo
ljn
i z
 in
te
rv
en
cij
o.
 Id
en
tifi
cir
ali
 so
 
tri
 gl
av
ne
 te
m
e: 
str
uk
tu
rir
an
os
t p
ris
to
pa
, 
izb
ol
jša
no
 za
ve
da
nj
e i
n 
sp
re
jem
an
je 
te
r 
sp
od
bu
jan
je 
pr
id
ob
iv
an
ja 
so
cia
ln
e o
po
re
. 
Ca
rls
so
n,
 2
01
2
Šv
ed
sk
a 
Kv
an
tit
at
iv
na
 in
 
kv
al
ita
tiv
na
 a
na
liz
a;
 
ne
ra
nd
om
iz
ira
na
 
ra
zi
sk
av
a 
br
ez
 
ko
nt
ro
ln
e 
sk
up
in
e
V
 ra
zi
sk
av
i s
o 
ra
zv
ili
 in
 te
st
ira
li 
in
te
rv
en
ci
jo
 
v 
ob
lik
i e
nk
ra
tn
eg
a 
za
se
bn
eg
a 
po
go
vo
ra
 
z n
ef
or
m
al
ni
m
 o
sk
rb
ov
al
ce
m
, k
i m
u 
ne
 
pr
iso
st
vu
je
 o
sk
rb
ov
an
ec
. U
st
re
zn
o 
us
po
so
bl
je
n 
iz
va
ja
le
c j
e 
al
i n
a 
do
m
u 
al
i i
ns
tit
uc
iji
 iz
ve
de
l 
st
ru
kt
ur
ira
n 
po
go
vo
r z
 n
ef
or
m
al
ni
m
 
os
kr
bo
va
lc
em
. 
N
ef
or
m
al
ni
 
os
kr
bo
va
lc
i o
se
b 
s 
te
rm
in
al
no
 b
ol
ez
ni
jo
(n
 =
 5
5)
Za
do
vo
ljs
tv
o 
z 
in
te
rv
en
ci
jo
,
iz
ku
šn
je
, p
ov
ez
an
e 
z i
nt
er
ve
nc
ijo
N
ef
or
m
al
ni
 o
sk
rb
ov
al
ci
 so
 ce
ni
li 
za
se
be
n 
po
go
vo
r b
re
z p
ris
ot
no
st
i o
sk
rb
ov
an
ca
. Z
 
in
te
rv
en
ci
jo
 so
 b
ili
 za
do
vo
ljn
i. 
Iz
ve
db
a 
po
go
vo
ro
v 
v 
in
st
itu
ci
ji 
je
 b
ila
 p
rim
er
na
 in
 
jim
 je
 d
al
a 
do
da
te
n 
ob
ču
te
k 
va
rn
os
ti 
in
 
za
up
no
st
i. 
Č
as
ov
no
 p
rim
er
no
 u
vr
šč
en
i, 
st
ru
kt
ur
ira
ni
 p
og
ov
or
i o
 p
al
ia
tiv
ni
 o
sk
rb
i 
bi
 m
or
al
i p
os
ta
ti 
de
l s
ta
nd
ar
dn
e 
os
kr
be
. 
C
ha
n 
et
 a
l.,
 2
01
8
H
on
g K
on
g 
Kv
an
tit
at
iv
na
 an
ali
za
; 
ra
nd
om
izi
ra
na
 
ko
nt
ro
ln
a r
az
isk
av
a
V
 ra
zi
sk
av
i s
o 
ug
ot
av
lja
li 
uč
in
ke
 in
te
rv
en
ci
je
 
na
 ve
ča
nj
e o
za
ve
šč
en
os
ti 
o 
m
ož
no
sti
 vn
ap
re
j 
izr
až
en
e v
ol
je 
gl
ed
e n
ad
alj
nj
e o
sk
rb
e. 
M
ed
ici
ns
ka
 
se
str
a j
e i
zv
ed
la 
tri
 o
bi
sk
e n
a d
om
u 
z n
am
en
om
 
oz
av
eš
ča
nj
a o
 p
om
em
bn
os
ti 
na
čr
to
va
nj
a o
sk
rb
e. 
O
b 
tre
tje
m
 o
bi
sk
u 
je 
os
kr
bo
va
ne
c i
zr
az
il 
sv
oj
e ž
elj
e 
gl
ed
e o
sk
rb
e o
b 
ko
nc
u 
živ
lje
nj
a i
n 
cil
jih
 n
ud
en
ja
 
os
kr
be
. 
D
ia
de
 n
ef
or
m
aln
ih
 
os
kr
bo
va
lce
v i
n 
os
eb
 s 
te
rm
in
aln
o 
bo
lez
ni
jo
(n
 =
 2
30
)
St
op
nj
a s
tri
nj
an
ja
 
m
ed
 n
ef
or
m
aln
im
 
os
kr
bo
va
lce
m
 in
 
os
kr
bo
va
nc
em
 
gl
ed
e n
ač
rto
va
nj
a 
na
da
ljn
je 
os
kr
be
O
sk
rb
ov
an
ci 
in
 n
ef
or
m
aln
i o
sk
rb
ov
alc
i s
o 
sla
bo
 o
bv
eš
če
ni
 o
 p
om
em
bn
os
ti 
in
 m
ož
no
sti
h 
na
čr
to
va
nj
a n
ad
alj
nj
e o
sk
rb
e i
n 
vn
ap
re
j 
izr
až
en
e v
ol
je.
 S 
str
uk
tu
rir
an
im
i p
og
ov
or
i 
lah
ko
 sp
od
bu
di
m
o 
za
ve
da
nj
e o
 p
om
em
bn
os
ti 
ko
nc
ep
ta
. Z
 in
te
rv
en
cij
o 
so
 d
os
eg
li 
ve
čjo
 
sto
pn
jo
 st
rin
jan
ja,
 ve
čjo
 zd
ra
vs
tv
en
o 
pi
sm
en
os
t i
n 
so
de
lo
va
nj
e p
ri 
na
čr
to
va
nj
u 
os
kr
be
.
Se
 n
ad
al
ju
je
/C
on
tin
ue
s
200 Drnovšek et al. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(3), pp. 194–205.
Av
to
r, 
dr
ža
va
/
Au
th
or
s, 
co
un
tr
y
Ra
zi
sk
ov
al
ni
 d
iz
aj
n/
St
ud
y d
es
ig
n
O
pi
s p
ot
ek
a 
ra
zi
sk
av
e/
 
Re
se
ar
ch
 p
ro
ce
ss 
de
sc
rip
tio
n 
V
zo
re
c/
Sa
m
pl
e
M
er
je
ni
 iz
id
i/
M
ea
su
re
d 
 
ou
tc
om
es
Te
m
elj
ne
 u
go
to
vi
tv
e/
Ke
y fi
nd
in
gs
Fe
rr
é-
G
ra
u 
et
 
al
., 
20
13
Šp
an
ija
 
Kv
an
tit
at
iv
na
 an
ali
za
;
ra
nd
om
izi
ra
na
 
ko
nt
ro
ln
a r
az
isk
av
a
V
 ra
zi
sk
av
i s
o 
že
le
li 
ug
ot
ov
iti
 u
či
nk
e 
up
or
ab
e 
te
hn
ik
e 
re
še
va
nj
a 
pr
ob
le
m
ov
 n
a 
po
ja
vn
os
t 
sim
pt
om
ov
 d
ep
re
sij
e 
in
 a
nk
sio
zn
os
ti 
m
ed
 
ne
fo
rm
al
ni
m
i o
sk
rb
ov
al
ci
. M
ed
ic
in
sk
e 
se
st
re
 v
 in
te
rv
en
ci
jsk
i s
ku
pi
ni
 so
 se
 u
de
le
ži
le
 
iz
ob
ra
že
va
nj
a 
o 
te
hn
ik
i r
eš
ev
an
ja
 p
ro
bl
em
ov
. 
In
te
rv
en
ci
jo
 so
 n
at
o 
iz
va
ja
le
 g
le
de
 n
a 
pr
ed
ho
dn
o 
do
lo
če
n 
pr
ot
ok
ol
. 
N
ef
or
m
al
ni
 
os
kr
bo
va
lc
i o
se
b 
s 
kr
on
ič
ni
m
i o
bo
le
nj
i 
(n
 =
 1
22
)
Si
m
pt
om
i 
an
ks
io
zn
os
ti 
in
 
de
pr
es
ije
,
izk
uš
nj
e i
zv
aja
lce
v 
pr
og
ra
m
a
U
go
to
vi
li 
so
 st
at
ist
ičn
o 
zn
ač
iln
o 
ra
zli
ko
 
v s
im
pt
om
ih
 an
ks
io
zn
os
ti 
in
 d
ep
re
sij
e 
z i
zb
ol
jša
nj
em
 v 
in
te
rv
en
cij
sk
i s
ku
pi
ni
. 
Si
ste
m
at
ičn
a a
pl
ik
ac
ija
 te
hn
ik
e r
eš
ev
an
ja
 
pr
ob
lem
ov
 la
hk
o 
po
m
em
bn
o 
pr
isp
ev
a 
k 
zm
an
jša
nj
u 
po
jav
no
sti
 an
ks
io
zn
os
ti 
in
 
de
pr
es
ije
 n
ef
or
m
aln
ih
 o
sk
rb
ov
alc
ev
.
G
us
da
l e
t a
l., 
20
16
Šv
ed
sk
a 
Kv
al
ita
tiv
na
 a
na
liz
a;
pr
es
eč
na
 ra
zi
sk
av
a
V
 ra
zi
sk
av
i s
o 
an
al
iz
ira
li 
m
ne
nj
a 
o 
ok
ol
išč
in
ah
 
ne
fo
rm
al
ni
h 
os
kr
bo
va
lc
ev
 o
se
b 
s s
rč
ni
m
 
po
pu
šč
an
je
m
 in
 m
ož
ni
h 
na
či
ni
h 
po
dp
or
e. 
V
 
ra
zi
sk
av
i s
o 
so
de
lo
va
le
 m
ed
ic
in
sk
e 
se
st
re
, k
i ž
e 
vs
aj
 e
no
 le
to
 d
el
aj
o 
z o
dr
as
lim
i, 
st
ar
ej
šim
i o
d 
65
 
le
t. 
Iz
ve
dl
i s
o 
še
st
 fo
ku
sn
ih
 sk
up
in
.
M
ed
ic
in
sk
e 
se
st
re
 
(n
 =
 2
3)
St
al
išč
a 
do
 
tr
en
ut
ne
 si
tu
ac
ije
 
ne
fo
rm
al
ni
h 
os
kr
bo
va
lc
ev
, 
m
ož
ni
 n
ač
in
i 
po
dp
or
e 
ne
fo
rm
al
ni
h 
os
kr
bo
va
lc
ev
V
 p
ov
ez
av
i s
 tr
en
ut
no
 si
tu
ac
ijo
 n
ef
or
m
aln
ih
 
os
kr
bo
va
lce
v s
o 
id
en
tifi
cir
ali
 gl
av
ni
 te
m
i: 
bi
ti 
ra
zb
re
m
en
jen
 te
r r
az
um
ev
an
je 
sr
čn
eg
a 
po
pu
šč
an
ja 
in
 p
os
led
ic 
ob
ol
en
ja.
 V
 p
ov
ez
av
i 
s p
re
dl
ag
an
im
i i
nt
er
ve
nc
ija
m
i z
a p
od
po
ro
 
ne
fo
rm
aln
ih
 o
sk
rb
ov
alc
ev
 so
 id
en
tifi
cir
ali
 
gl
av
ni
 te
m
i: p
os
am
ez
ni
ku
 p
ril
ag
oj
en
a p
od
po
ra
 
z i
nf
or
m
ira
nj
em
 in
 vz
po
sta
vl
jan
je 
ko
nt
ak
ta
. 
Pe
su
t e
t a
l., 
20
15
Ka
na
da
 
Kv
an
tit
at
iv
na
 
an
al
iz
a;
 
ne
ra
nd
om
izi
ra
na
 
ra
zi
sk
av
a 
br
ez
 
ko
nt
ro
ln
e 
sk
up
in
e
N
am
en
 ra
zi
sk
av
e 
je
 b
il 
te
st
ira
ti 
iz
ve
dl
jiv
os
t 
in
te
rv
en
ci
je
 za
 p
od
po
ro
 n
ef
or
m
al
ni
m
 
os
kr
bo
va
lc
em
 v
 ru
ra
ln
ih
 o
ko
lji
h,
 ra
zv
ite
 
s p
ris
to
po
m
 ra
zi
sk
ov
an
ja
 v
 sk
up
no
st
i. 
In
te
rv
en
ci
jo
 se
st
av
lja
jo
 o
bi
sk
i m
ed
ic
in
sk
i 
se
st
re
 n
a 
do
m
u.
 M
ed
ic
in
sk
a 
se
st
ra
 je
 si
ce
r 
čl
an
 in
te
rd
isc
ip
lin
ar
ne
ga
 p
al
ia
tiv
ne
ga
 ti
m
a 
te
r k
oo
rd
in
ira
 st
ik
e 
z l
ok
al
no
 sk
up
no
st
jo
 in
 
zd
ra
vs
tv
en
im
 si
st
em
om
.
O
se
be
 s 
te
rm
in
al
ni
m
 
ob
ol
en
je
m
 (n
 =
 2
3)
 
in
 n
ef
or
m
al
ni
 
os
kr
bo
va
le
c (
n 
= 
10
) 
Fu
nk
ci
jsk
a 
sp
os
ob
no
st
, 
ka
ko
vo
st
 ži
vl
je
nj
a,
 
ra
ba
 zd
ra
vs
tv
en
ih
 
st
or
ite
v, 
ža
lo
va
nj
e
K
lju
b 
ča
so
vn
i z
ah
te
vn
os
ti 
je
 p
ri 
na
čr
to
va
nj
u 
in
 iz
va
ja
nj
u 
to
vr
st
ni
h 
in
te
rv
en
ci
j p
om
em
bn
o 
vk
lju
če
va
nj
e 
lo
ka
ln
e 
sk
up
no
st
i. 
Ko
or
di
na
ci
ja
 o
sk
rb
e 
je
 
sp
re
je
m
lji
v 
na
či
n 
po
dp
or
e 
ne
fo
rm
al
ni
h 
os
kr
bo
va
lc
ev
, k
i l
ah
ko
 p
ris
pe
va
 k
 u
te
če
ni
 
in
 k
on
tin
ui
ra
ni
 o
br
av
na
vi
 in
 v
eč
a 
ka
ko
vo
st
 
ži
vl
je
nj
a 
v 
ok
vi
ru
 k
 d
ru
ži
ni
 u
sm
er
je
ne
ga
 
pr
ist
op
a 
sk
rb
i. 
Sl
at
ye
r e
t a
l.,
 
20
19
Av
st
ra
lij
a 
Kv
al
ita
tiv
na
 a
na
liz
a;
 
ra
nd
om
iz
ira
na
 
ko
nt
ro
ln
a 
ra
zi
sk
av
a
V
 ra
zi
sk
av
i s
o 
po
gl
ob
lje
no
 a
na
liz
ira
li 
iz
ku
šn
je
 so
de
lu
jo
či
h 
v 
pr
og
ra
m
u 
za
 p
od
po
ro
 
ne
fo
rm
al
ni
m
 o
sk
rb
ov
al
ce
m
 o
b 
od
pu
st
u 
os
kr
bo
va
nc
a 
iz
 b
ol
ni
šn
ic
e, 
ki
 je
 b
il 
pr
ed
ho
dn
o 
že
 te
st
ira
n 
v 
ob
se
žn
ej
ši 
ra
zi
sk
av
i (
To
ye
 e
t a
l.,
 
20
16
). 
Iz
ve
de
ni
 so
 b
ili
 te
le
fo
ns
ki
 in
te
rv
ju
ji 
so
de
lu
jo
či
h 
v 
pr
og
ra
m
u 
s p
ril
ož
no
st
ni
m
 
vz
or
če
nj
em
. 
N
ef
or
m
aln
i o
sk
rb
ov
alc
i 
iz 
bo
ln
išn
ice
 
od
pu
šč
en
ih
 st
ar
ejš
ih
 
od
ra
sli
h 
(n
 =
 2
1)
D
oj
em
an
je 
vl
og
e 
ne
fo
rm
aln
ih
 
os
kr
bo
va
lce
v,
za
do
vo
ljs
tv
o 
s 
pr
og
ra
m
om
Iz
po
sta
vlj
en
e s
o 
tri
 gl
av
ne
 te
m
e: 
izk
uš
nj
a 
nu
de
nj
a o
sk
rb
e (
ra
zu
m
ev
an
je 
vl
og
e 
ne
fo
rm
aln
ih
 o
sk
rb
ov
alc
ev
 k
ot
 k
om
pl
ek
sn
e 
in
 za
ht
ev
ne
), 
izk
uš
nj
a p
re
jem
an
ja 
po
dp
or
e 
(p
ro
gr
am
 k
ot
 u
čin
ko
vi
t i
n 
pr
iro
če
n)
 in
 
pr
ed
lo
gi
 za
 iz
bo
ljš
av
e (
ve
čja
 p
ril
ag
od
lji
vo
st)
. 
Ko
t n
eg
at
iv
no
 la
stn
os
t p
ro
gr
am
a s
o 
izp
os
ta
vi
li,
 
da
 so
 ji
h 
izv
aja
lci
 zg
ol
j u
sm
er
jal
i d
ru
ga
m
. 
To
ye
 et
 al
., 2
01
6
Av
str
ali
ja
Kv
an
tit
at
iv
na
 
an
al
iz
a;
ra
nd
om
iz
ira
na
 
ko
nt
ro
ln
a 
ra
zi
sk
av
a
V
 ra
zi
sk
av
i s
o 
že
le
li 
an
al
iz
ira
ti 
uč
in
ke
 
pr
og
ra
m
a,
 k
i j
e 
na
m
en
je
n 
po
dp
or
i 
ne
fo
rm
al
ne
ga
 o
sk
rb
ov
al
ca
 o
b 
od
pu
st
u 
os
kr
bo
va
nc
a 
iz
 b
ol
ni
šn
ic
e. 
Iz
va
ja
nj
e 
in
te
rv
en
ci
je
 je
 p
ot
ek
al
o 
v 
do
m
ač
em
 o
ko
lju
 
in
 je
 te
m
el
jil
o 
na
 st
ru
kt
ur
ira
ni
h 
te
le
fo
ns
ki
h 
kl
ic
ih
. N
am
en
 p
og
ov
or
ov
 je
 b
il 
ob
 iz
ha
ja
nj
u 
iz
 
po
sa
m
ez
ni
ko
vi
h 
po
tr
eb
 is
ka
ti 
m
ož
ne
 n
ač
in
e 
re
še
va
nj
a 
te
ža
v.
D
ia
de
 n
ef
or
m
al
ni
h 
os
kr
bo
va
lc
ev
 in
 iz
 
bo
ln
išn
ic
e 
od
pu
šč
en
ih
 
st
ar
ej
ših
 o
dr
as
lih
(n
 =
 1
63
) 
Pr
ip
ra
vlj
en
os
t z
a 
nu
de
nj
e o
sk
rb
e,
oc
en
a s
im
pt
om
ov
 
in
 sa
m
os
to
jn
os
ti 
os
kr
bo
va
nc
a,
na
po
r, 
st
re
s, 
sa
m
oo
ce
na
 zd
ra
vj
a
V
 ra
zi
sk
av
i s
o 
do
ka
za
li 
po
zi
tiv
en
 u
či
ne
k 
in
te
rv
en
ci
je
 n
a 
vs
e 
op
az
ov
an
e 
iz
id
e. 
Si
ce
r 
je
 b
ila
 v
el
ik
os
t u
či
nk
ov
 in
te
rv
en
ci
je
 n
a 
se
ku
nd
ar
ne
 iz
id
e 
m
an
jša
, v
en
da
r s
o 
bi
le
 
ra
zl
ik
e 
m
ed
 k
on
tr
ol
no
 in
 in
te
rv
en
ci
jsk
o 
sk
up
in
o 
po
 iz
ve
db
i i
nt
er
ve
nc
ije
 st
at
ist
ič
no
 
zn
ač
iln
e. 
To
vr
st
ne
 in
te
rv
en
ci
je
 la
hk
o 
po
zi
tiv
no
 v
pl
iv
aj
o 
na
 p
rip
ra
vl
je
no
st
 
ne
fo
rm
al
ne
ga
 o
sk
rb
ov
al
ca
 p
o 
od
pu
st
u 
os
kr
bo
va
nc
a 
iz
 b
ol
ni
šn
ic
e.
Le
ge
nd
a/
Le
ge
nd
: C
SN
AT
 –
 O
ro
dj
e z
a 
oc
en
o 
po
tre
b 
po
 p
od
po
ri/
Ca
re
 S
up
po
rt
 N
ee
ds
 A
ss
es
sm
en
t T
oo
l; 
n 
– 
šte
vi
lo
/n
um
be
r
201Drnovšek et al. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(3), pp. 194–205.
izobraževanja za izvajalce intervencij (Carlsson, 2014; 
Ferré-Grau et al., 2014; Aoun et al., 2015; Pesut et al., 
2015; Toye et al., 2016; Chan et al., 2018). Izvajalci 
so imeli med testiranjem intervencije možnost 
vzpostavitve stika z drugim izvajalcem, ki ima 
več izkušenj z uporabljenim pristopom (Carlsson, 
2014; Ferré-Grau et al., 2014), oziroma so izvajalce 
intervencij v začetnih fazah nadzorovali bolj izkušeni 
sodelavci (Chan et al., 2018). Medicinske sestre so 
kompetentne za podajanje vsebin zdravstvene vzgoje 
ter izvajanje in koordinacijo oskrbe na domu, vendar 
lahko intervencije zdravstvene vzgoje medicinskih 
sester brez specialnih znanj temeljijo na izkušnjah 
in ne na pristopih, temelječih na dokazih (Klemetti 
et al., 2018). Pri načrtovanju podpore neformalnih 
oskrbovalcev v okviru kompetenc zdravstvene nege 
je zato pomembno prepoznati znanja, ki so potrebna 
za čim bolj uspešno doseganje ciljev intervencij, in za 
doseganje optimalnih rezultatov ta znanja predhodno 
prenesti na izvajalce. 
Pri opredelitvi potreb neformalnih oskrbovalcev je 
smiselno izpostaviti koncept primarnega oskrbovalca. 
S tem izrazom označujemo osebo, ki prevzema bodisi 
celotni bodisi večinski delež odgovornosti pri nudenju 
neformalne oskrbe v domačem okolju (Dilworth-
Anderson, Wallace Williams, & Cooper, 1999). Takšen 
delež prevzemanja odgovornosti lahko povezujemo s 
preobremenjenostjo in pojavnostjo negativnih posledic 
za zdravje neformalnega oskrbovalca zaradi nudenja 
oskrbe, kar je posledica prelaganja obveznosti na zgolj 
enega izmed družinskih članov (Stringfellow, 2018). 
Pregled literature kaže, da so zaznane intervencije ta 
problem naslavljale s promocijo večje izrabe virov 
podpore v družini ali skupnosti (Carlsson, 2014; Aoun 
et al., 2015, Toye et al., 2016; Aoun et al., 2018; Chan 
et al., 2018; Slatyer et al., 2019). Neformalni oskrbi v 
domačem okolju se sicer pogosto priključujejo tudi 
sekundarni neformalni oskrbovalci (Badana, Haley, & 
Marino, 2020; Ware & Cagle, 2018). S pregledom 
literature nismo zaznali intervencij, ki bi se neposredno 
osredotočale na sekundarne neformalne oskrbovalce 
oziroma na osebe s potencialom za prevzemanje večje 
vloge pri nudenju neformalne oskrbe ali potencialom 
za nudenje laične podpore preobremenjenemu 
primarnemu neformalnemu oskrbovalcu. Smiselno 
bi bilo izvesti usmerjen pregled literature, saj sestava 
socialnih omrežij lahko pomembno prispeva k 
ohranjanju možnosti oskrbe starejših odraslih v 
domačem okolju (Brito, Nunes, Duarte, & Lebrão, 
2019). 
V slovenskem prostoru aktualni zakon o dolgotrajni oskrbi 
predvideva izobraževanje neformalnih oskrbovalcev, 
vendar natančno ne opredeljuje posamezniku 
prilagojenih psihoedukacijskih vsebin za obvladovanje 
stresa, izboljšanje tehnik komuniciranja in iskanja 
rešitev prepoznanih problemov, povezanih z nudenjem 
oskrbe v okviru družine ali skupnosti. Izobraževanje 
glede na opredelitev v zakonu obsega osnovno (30 ur) 
Tabela 3: Zaznane kode in kategorije kod, povezane z značilnostmi intervencije
Table 3: Detected codes and code categories associated with solution features 
Kategorije/
Categories
Kode/Codes Avtorji/Authors 
Aktivno sodelovanje
Sodelovanje pri načrtovanju oskrbe, spodbujanje aktivne vloge 
neformalnih oskrbovalcev, v družino/osebo usmerjena skrb, aktivna 
vloga skupnosti, postavljanje lastnih ciljev, sklepanje kompromisov, 
opolnomočenje, evalvacija doseganja ciljev, vključevanje neformalnih 
oskrbovalcev v zdravstveno obravnavo.
Angelo et al., 2013; Ferré-Grau 
et al., 2014; Pesut et al., 2015; 
Gusdal et al., 2016; Toye et al., 
2016; Chan et al., 2018
Prilagojenost 
posamezniku
Ocenjevanje potreb, prilagojenost nasvetov, prilagojena komunikacija, 
upoštevanje značilnosti skupnosti, upoštevanje prioritet neformalnih 
oskrbovalcev, varstvo ranljivih skupin, reševanje problemov, 
pomembnih za neformalne oskrbovalce.
Carlsson, 2014; Ferré-Grau et al., 
2014; Aoun et al., 2015; Pesut et 
al., 2015; Gusdal et al., 2016
Fleksibilnost Časovna fleksibilnost, vsebinska fleksibilnost, lokacijska fleksibilnost, upoštevanje predlogov neformalnih oskrbovalcev, 24-urna podpora.
Angelo et al., 2013; Pesut et al., 
2015; Toye et al., 2016; Chan et 
al., 2018; Slatyer et al., 2019
Identificiranje in 
promocija drugih virov 
podpore
Kakovostna komunikacija med neformalnim oskrbovalcem in 
oskrbovancem, kakovosten odnos oskrbovanca in neformalnega 
oskrbovalca, iskanje podpore v skupnosti, koordinacija izvajalcev, 
iskanje virov v družini in skupnosti, usklajevanje stališč do oskrbe.
Carlsson, 2014; Aoun et al., 2015, 
Toye et al., 2016; Aoun et al., 
2018; Chan et al., 2018; Slatyer et 
al., 2019
Potreba po specialnih 
znanjih
Izobraževanje/usposabljanje izvajalcev, učenje komunikacije, 
strukturirana komunikacija, dokumentiranje aktivnosti, 
dokumentiranje doseganja ciljev, mentoriranje izvajalcev, nadzor 
izvajalcev, izobraževalna gradiva za izvajalce.
Carlsson, 2014; Ferré-Grau et al., 
2014; Aoun et al., 2015; Pesut et 
al., 2015; Toye et al., 2016; Chan 
et al., 2018
Usmeritve za 
načrtovanje 
intervencije
Strokovna sprejemljivost, sociodemografska sprejemljivost, 
strukturirana obravnava, časovna umeščenost, vključevanje skupnosti 
pri načrtovanju, kontinuiranost oskrbe, sprotna evalvacija, sistemsko 
izvajanje, zadovoljstvo izvajalcev, interdisciplinarnost, usklajenost 
izvajalcev, cenovna ustreznost, podpora ob odpustu iz bolnišnice.
Angelo et al., 2013; Ferré-Grau 
et al., 2014; Gusdal et al., 2016; 
Chan et al., 2018
202 Drnovšek et al. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(3), pp. 194–205.
in obnovitveno usposabljanje (20 ur) ter se osredotoča 
predvsem na veščine in znanja, povezana s praktičnimi 
vidiki nudenja oskrbe (Zakon o dolgotrajni oskrbi, 
2021). Osredotočanje neposredno na psihosocialno 
oporo neformalnim oskrbovalcem se je v našem 
pregledu literature sicer izkazalo za pomembno, pri 
čemer je ena izmed zajetih raziskav kot pomembno 
lastnost intervencij prepoznala opravljanje terapevtskih 
pogovorov v odsotnosti oskrbovancev (Carlsson, 
2012). Tudi intervencije medicinskih sester v 
patronažnem varstvu so bolj osredotočene na nudenje 
podpore neformalnim oskrbovalcem za zagotavljanje 
ustrezne in kakovostne neformalne oskrbe starejšim 
odraslim kot na ohranjanje dobrobiti neformalnih 
oskrbovalcev. Intervencije v obliki psihoedukacije ali 
zdravstvenovzgojnega svetovanja so namreč usmerjene 
k podpori zdravljenja ali rehabilitacije, obvladovanju 
znakov in simptomov bolezni ter vodenju kronične 
nenalezljive bolezni oskrbovanca (Horvat, Mihevc, 
& Kranjc, 2021). Patronažna zdravstvena nega bi se 
lahko v okviru obravnave celotne družine in skupnosti 
bolj neposredno posvetila potrebam neformalnih 
oskrbovalcev.
Naši rezultati so zato pomembni za slovensko 
strokovno javnost, ker izpostavljajo pomanjkljivosti 
trenutnih aktivnosti ter pomen ustreznega oblikovanja 
in zagotavljanja strokovne podpore neformalnih 
oskrbovalcev starejših odraslih. Načrtovanje in izvajanje 
tovrstnih intervencij bi bilo primerno tudi za slovensko 
okolje. Poleg podpore neformalnih oskrbovalcev, 
predvidene po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi, bi 
bile takšne intervencije dobro umeščene tudi v okvir 
izvajanja patronažnega varstva. Medicinske sestre v 
patronažnem varstvu poleg obravnave posameznika 
posebno pozornost namenjajo tudi obravnavi skupnosti 
in družine. Njihove aktivnosti bi bile še posebej dobro 
umeščene v podporo tistih neformalnih oskrbovalcev, 
katerih oskrbovanci niso upravičeni do ugodnosti iz 
zakona o dolgotrajni oskrbi.
Omejitev našega pregleda literature je osredotočenost 
na že obstoječe intervencije za podporo neformalnih 
oskrbovalcev v drugih okoljih. Rezultati analize 
zajete literature so pokazali, da je pri načrtovanju 
intervencij treba izhajati iz potreb posameznikov. 
Kljub temu da smo zaznali tudi nekatere značilnosti 
preučevane populacije, bi lahko potrebe neformalnih 
oskrbovalcev dosledneje predstavil pregled presečnih 
raziskav področja. Zaradi zasnove našega pregleda 
literature nismo celovito povzeli značilnosti 
populacije neformalnih oskrbovalcev, ki so sicer 
pomembne za načrtovanje tovrstnih intervencij v 
prihodnosti. Dodatna omejitev pregleda literature 
je osredotočenost na področje zdravstvene nege. 
Pridobljeni rezultati so zato manj uporabni za 
Slovenijo, saj novosprejeti zakon obravnavan problem 
rešuje s širšim interdisciplinarnim pristopom. 
Zaključek
S pregledom literature smo ugotovili, da moramo 
pri načrtovanju intervencij za podporo neformalnih 
oskrbovalcev starejših odraslih izhajati neposredno 
iz njihovih potreb. Identificirali smo različne načine 
podpore, ki večinsko temeljijo na psihoedukaciji in 
informiranju. Medicinske sestre so primerne izvajalke 
intervencij za podporo neformalnih oskrbovalcev 
starejših odraslih, vendar je za doseganje boljših 
rezultatov potrebno predhodno izobraževanje, 
pridobivanje specialnih znanj o tehnikah komuniciranja 
in ciljno načrtovanih intervencij. Tovrstne intervencije 
so primerne tudi za izvedbo v slovenskem okolju. 
Pri njihovem načrtovanju in izvajanju pa moramo 
stremeti k sistematičnemu spremljanju uspešnosti in 
kontinuirani nadgradnji intervencij.
Tabela 4: Zaznane kode in kategorije kod, povezane s potrebami neformalnih oskrbovalcev 
Table 4: Detected codes and code categories associated with informal caregiver needs
Kategorije/
Categories
Kode/Codes Avtorji/
Authors
Negativna izkušnja 
nudenja oskrbe
Negotova prihodnost, preobremenjenost, časovna stiska, pomanjkanje časa 
zase, kompleksnost vloge neformalnega oskrbovalca, spreminjajoče se potrebe 
oskrbovanca, konstantnost obremenitve, socialna izolacija, negativen vpliv 
nudenja oskrbe na duševno zdravje, težko usklajevanje vloge neformalnega 
oskrbovalca z drugimi obveznostmi, zmanjšana kakovost življenja, 
občutek izključenosti iz zdravstvene obravnave neformalnega oskrbovalca, 
zanemarjanje lastnih potreb, nesamostojnost pri oskrbi.
Angelo et al., 2013; 
Ferré-Grau et al., 2014; 
Aoun et al., 2015; Toye 
et al., 2016; Slatyer et al., 
2019
Koncept primarnega 
oskrbovalca
Nezmožnost zapustiti dom, odsotnost osebe, ki bi za določen čas nadzirala 
oskrbovanca, vzorčenje nominiranega ali primarnega neformalnega 
oskrbovalca, prevzemanje odgovornosti za koordinacijo zdravstvene 
obravnave.
Angelo et al., 2013; 
Carlsson, 2014; Aoun 
et al., 2018; Chan et al., 
2018
Pomanjkanje 
informacij in znanja 
Slabo samozavedanje lastnih potreb, nerazumevanje napredovanja 
bolezenskega procesa, nepoznavanje virov v skupnosti, nepoznavanje 
možnosti vnaprej izražene volje, pomanjkljivo znanje o obvladovanju 
simptomov, nepoznavanje tehnik komuniciranja in vzpostavljanja 
kakovostnega odnosa z oskrbovancem.
Angelo et al., 2013; 
Carlsson, 2014; Pesut et 
al., 2015; Gusdal et al., 
2016; Chan et al., 2018; 
Slatyer et al., 2019
203Drnovšek et al. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(3), pp. 194–205.
Nasprotje interesov/Conflict of interest
Avtorji izjavljajo, da ni nasprotja interesov./The 
authors declare that no conflicts of interest exist. 
Funding/Financiranje
Raziskava ni bila finančno podprta./The study 
recieved no founding.
Etika raziskovanja/Ethical approval
Za izvedbo raziskave glede na izbrano metodologijo 
raziskovanja dovoljenje ali soglasje Komisije za 
medicinsko etiko ni bilo potrebno./No approval by 
the National Medical Ethics Committee was necessary 
to conduct the study due to the selected research 
methodology.
Prispevek avtorjev/Author contributions
RD – uvod, metode, rezultati, diskusija, zaključki ter 
pregled prispevka in končna odobritev /introduction, 
methods, results, discussion, conclusions, paper review 
and final approval.
MMK – konceptualizacija raziskave, pregled prispevka 
in končna odobritev/research conceptualization, paper 
review and final approval.
AK – konceptualizacija raziskave, pregled prispevka 
in končna odobritev/research conceptualization, paper 
review and final approval.
Literatura
Angelo, J. K., Egan, R., & Reid, K. (2013). Essential knowledge 
for family caregivers: A qualitative study. International Journal 
of Palliative Nursing, 19(8), 383–388.
https://doi.org/10.12968/ijpn.2013.19.8.383
PMid:23970294 
Aoun, S. M., Grande, G., Howting, D., Deas, K., Toye, C., 
Troeung, Troeung, L. ... Erwing, G. (2015). The impact of the 
carer support needs assessment tool (CSNAT) in community 
palliative care using a stepped wedge cluster trial. PLoS ONE, 
10(4), Article e0123012. 
https://doi.org/10.1371/journal.pone.0123012 
PMid:25849348; PMCid:PMC4388632
Aoun, S. M., Toye, C., Slatyer, S., Robinson, A., & Beattie, E. 
(2018). A person-centred approach to family carer needs 
assessment and support in dementia community care in 
Western Australia. Health and Social Care in the Community, 
26(4), e578–e586. 
https://doi.org/10.1111/hsc.12575 
PMid:29635883
Badana, A. N. S., Haley, W. E., & Marino, V. R. (2020). Care 
demands and well-being of primary and secondary non-spousal 
caregivers of aging adults. Clinical Gerontologist, 43(5), 558–571. 
https://doi.org/10.1080/07317115.2020.1759748 
PMid:32414302
Carlsson, M. E. (2014). A separate structured conversation with 
relatives of patients enrolled for advanced palliative home care: 
A care development project. Palliative and Supportive Care, 
12(2), 107–115.
https://doi.org/10.1017/S1478951512001022 
PMid:23659694
Chan, H. Y. L., Ng, J. S. C., Chan, K. S., Ko, P. S., Leung, D. Y. 
P., Chan, C. W. H. … Lee, D. T. F. (2018). Effects of a nurse-
led post-discharge advance care planning programme for 
community-dwelling patients nearing the end of life and their 
family members: A randomised controlled trial. International 
Journal of Nursing Studies, 87, 26–33. 
https://doi.org/10.1016/j.ijnurstu.2018.07.008 
PMid:30048916
da Silva, R. N., Brandão, M. A. G., & Ferreira, M. de A. (2020). 
Integrative Review as a method to generate or to test nursing 
theory. Nursing Science Quarterly, 33(3), 258–263. 
https://doi.org/10.1177/0894318420920602 
PMid:32605480
Brito, T. R. P., Nunes, D. P., Duarte, Y. A. de O., & Lebrão, M. L. 
(2019). Social network and older people's functionality: Health, 
well-being, and aging (SABE) study evidences. Brazilian Journal 
of Epidemiology, 21(Suppl 2), Article e180003.
https://doi.org/10.1590/1980-549720180003.SUPL.2 
PMid:30726348
Dilworth-Anderson, P., Wallace Williams, S., & Cooper, T. 
(1999). Family Caregiving to elderly African Americans: 
Caregiver types and structures. The Journals of Gerontology, 
54(4), 237–241. 
https://doi.org/10.1093/geronb/54B.4.S237 
PMid:12382602
Drole, J., Meglič Črnak, A., Lebar, L., Nagode, M., Peternelj, A., 
Šonc A. & Toth M., (2015). Podpora samostojnemu bivanju v 
domačem okolju in dolgotrajna oskrba. Zaključni dokument 
projekta s predlogi ukrepov. Retrieved December 3, 2021 from 
http://staranje.si/sites/www.staranje.si/files/upload/images/m20_
aha_si_dolgotrajna_oskrba.pdf 
Ferré-Grau, C., Sevilla-Casado, M., Lleixá-Fortuño, M., 
Aparicio-Casals, M. R., Cid-Buera, D., Rodero-Sanchez, V., 
& Vives-Relats, C. (2014). Effectiveness of problem-solving 
technique in caring for family caregivers: A clinical trial study 
in an urban area of Catalonia (Spain). Journal of Clinical 
Nursing, 23(1/2), 288–295. 
https://doi.org/10.1111/jocn.12485 
PMid:24313942
204 Drnovšek et al. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(3), pp. 194–205.
Garcés, J., Carretero, S., Ródenas, F., & Alemán, C. (2010). 
A review of programs to alleviate the burden of informal 
caregivers of dependent persons. Archives of Gerontology and 
Geriatrics, 50(3), 254–259. 
https://doi.org/10.1016/j.archger.2009.04.012
PMid:19481274
Gérain, P., & Zech, E. (2019). Informal caregiver burnout: 
Development of a theoretical framework to understand the 
impact of caregiving. Frontiers in Psychology, 10, Article 1748.
https://doi.org/10.3389/fpsyg.2019.01748 
PMid:31428015; PMCid:PMC6689954
Gusdal, A. K., Josefsson, K., Adolfsson, E. T., & Martin, L. 
(2016). registered nurses' perceptions about the situation of 
family caregivers to patients with heart failure: A focus group 
interview study. PLoS ONE, 11(8), Article e0160302.
https://doi.org/10.1371/journal.pone.0160302 
PMid:27505287; PMCid:PMC4978469
Horvat, M., Mihevc, B. P., & Kranjc, A. (2021). Navodilo za 
izvajanje, beleženje in obračunavanje storitev v patronažnem 
varstvu. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Klemetti, S., Ingadottir, B., Katajisto, J., Lemonidou, C., Papastavrou, 
E., Valkeapää, K. ... Leino-Kilpi, H. (2018). Skills and practices of 
European orthopedic nurses in empowering patient education. 
Research and Theory for Nursing Practice, 32(4), 382–399. 
https://doi.org/10.1891/1541-6577.32.4.382 
PMid:30567911
Montayre, J., & Montayre, J. (2017). Nursing work in long-term 
care: An integrative review. Journal of Gerontological Nursing, 
43(11), 41–49. 
https://doi.org/10.3928/00989134-20170519-02 
PMid:28556871
Nagode, M., & Srakar, A. (2015). Neformalni oskrbovalci: Kdo 
izvaja neformalno oskrbo, v kolikšnem obsegu in za koga. 
Retrieved January 3, 2022 from http://www.share-slovenija.si/
files/documents/prvi_rezultati_slovenija/Publikacija_IER_23.pdf
Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2021). Zdravstveni 
statistični letopis Slovenije 2019. Ljubljana: Nacionalni inštitut 
za javno zdravje.
Page, M. J., McKenzie, J. E., Bossuyt, P. M., Boutron, I., 
Hoffmann, T. C., Mulrow, C. D. ... Moher, D. (2021). The 
PRISMA 2020 statement: An updated guideline for reporting 
systematic reviews. BMJ 372, Article n7.
https://doi.org/10.1136/bmj.n71 
PMid:33782057; PMCid:PMC8005924
Pesut, B., Hooper, B. P., Robinson, C., Bottorff, J., Sawatzky, R., & 
Dalhuisen, M. (2015). Feasibility of a rural palliative supportive 
service. Rural and Remote Health, 15(2), Article 3116.
https://doi.org/10.22605/RRH3116 
PMid:25939666
Polit, F. D., & Beck, T. C. (2018). Essentials of nursing research: 
Appraising evidence for nursing practice (9th ed., pp. 20–40) . 
Philadelphia: Wolters Kluwer. 
Rutherford, A. C., & Bu, F. (2018). Issues with the measurement 
of informal care in social surveys: Evidence from the English 
longitudinal study of ageing. Ageing and Society, 38(12), 2541–
2559. 
https://doi.org/10.1017/S0144686X17000757 
Slatyer, S., Aoun, S. M., Hill, K. D., Walsh, D., Whitty, D., & 
Toye, C. (2019). Caregivers' experiences of a home support 
program after the hospital discharge of an older family 
member: A qualitative analysis. BMC Health Services Research, 
19, Article 220. 
https://doi.org/10.1186/s12913-019-4042-0 
PMid:30971236; PMCid:PMC6458630
Stringfellow, A. (2018). What is a primary caregiver. Retrieved 
December 16, 2021 from https://www.seniorlink.com/blog/
what-is-a-primary-caregiver 
Sudhinaraset, M., Ingram, M., Lofthouse, H. K., & Montagu, 
D. (2013). What is the role of informal healthcare providers 
in developing countries: A systematic review. PLoS ONE, 8(2), 
Article e54978. 
https://doi.org/10.1371/journal.pone.0054978 
PMid:23405101; PMCid:PMC3566158
Toye, C., Parsons, R., Slatyer, S., Aoun, S. M., Moorin, R., 
Osseiran-Moisson, R., & Hill, K. D. (2016). Outcomes for family 
carers of a nurse-delivered hospital discharge intervention for 
older people (the Further Enabling Care at Home Program): 
Single blind randomised controlled trial. International Journal 
of Nursing Studies, 64, 32–41. 
https://doi.org/10.1016/j.ijnurstu.2016.09.012 
PMid:27684320
Vaismoradi, M., Turunen, H., & Bondas, T. (2013). Content 
analysis and thematic analysis: Implications for conducting a 
qualitative descriptive study. Nursing & Health Sciences, 15(3), 
https://doi.org/10.1111/nhs.12048 
PMid:23480423
Verbakel, E., Tamlagsrønning, S., Winstone, L., Fjaer, E. L., & 
Eikemo, T. A. (2017). Informal care in Europe: Findings from 
the European Social Survey (2014) special module on the social 
determinants of health. European Journal of Public Health, 
27(1), 90–95. 
https://doi.org/10.1093/eurpub/ckw229 
PMid:28355645
Ware, O. D., & Cagle, J. G. (2018). Informal caregiving networks 
for hospice patients with cancer and their impact on outcomes: 
A brief report. American Journal of Hospice & Palliative 
Medicine, 36(3), 235–240. 
https://doi.org/10.1177/1049909118792011 
PMid:30064239
205Drnovšek et al. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(3), pp. 194–205.
Wawrziczny, E., Berna, G., Ducharme, F., Kergoat, M. J., 
Pasquier, F., & Antoine, P. (2017). Modeling the distress 
of spousal caregivers of people with dementia. Journal of 
Alzheimer's Disease, 55(2), 703–716.
https://doi.org/10.3233/JAD-160558 
PMid:27716667
Zakon o dolgotrajni oskrbi /ZDOsk/ (2021) Uradni list RS, št. 
196/21 (9. 12. 2021). Retrieved from http://www.pisrs.si/Pis.
web/pregledPredpisa?id=ZAKO7621 
Zigante, V. (2018). Informal care in Europe: Exploring 
formalisation, availability and quality. Evropska komisija, 
Generalni direktorat za zaposlovanje,socialne zadeve in 
vključevanje: Publications Office.
https://data.europa.eu/doi/10.2767/78836
Citirajte kot/Cite as: 
Drnovšek, R., Milavec Kapun, M., & Kvas, A. (2023). Strokovna podpora neformalnim oskrbovalcem v domačem okolju: 
integrativni pregled literature. Obzornik zdravstvene nege, 57(3), 194–205. https://doi.org/10.14528/snr.2023.57.3.3165