III. leto. Štev. 31. 1916. Julius 30. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novic je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . . . 6 K. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v čerensovcih, Cserföld, Zalemegye. Naročnina i dopisi se ttdi k tomi moro počilntL Za naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če se jih od štirah več na eden naslov pošila, domá 2 K. v Amerike vsakomi na njegov naslov . . . . 5 K. Cena ednoga falata je domi za naročnike Marijinoga lista 4 filere, a nenaročnike 6 filerov. Podlaga zveličanja Vsaki bi mogeo znati, ka je tisto, štero nam zveličanje správi i zagotovi pa se po pravici li veliki deo člove-čanstva moti ▼ toj reči. Lüdjé naime velika, glasovítna, od sveta pohvaljena dela računajo pa ka je málo, skrito i nepoznáne, to pri njih nema vrednosti. Za zveličanje je pa ne potrebno veliko, niti málo delo, nego edna reč, štera kak fundament, kak temen slüži celomi žítki človeka i tá reč je lübézen. Od. té reči piše naime apoštol národov nasledüvajoča: „Či bi človeče i angelske jezike govorio, lübézni pa ne bi meo, bi bio kak glaséčí med, ali zvoneči zvonec. Pa či bi znao proroküvati pa bi znao vse Skrivnost! pa bi meo vso vučenost pa či bi meo vso vero, tak ka bi goré prestávlao, lübézni pa ne bi meo, nikaj sam ne. Pa či bi razdelo siromákom v živež vse svoje premoženje pa či bi svoje telo dao tak, ka bi gora, lübézni pa ne bi meo, nikaj mi ne pomaga.* (I. Kor. 13, 1—3.) Kak se lüdjé hvalijo, či več jezí-kov znájo pa kak so njim za to drűgi nevoščéni — pa brezi lübézni to zná-nje nikaj ne. Vnogomi bi boše bilo, či ne bi znao pa bi mesto toga lübav meo v srci. Pa proroška čést! Kak velika je ona pred lüdmí 1 Da je pa nieden prorok ne grátao s tem bolši, ali svetejši, ka je proroküvao pa či lübézni ne bi meo, te nájvékší med njimi se tüdi ne bi zveličao. Pa vučenost! Lüdjé so šegavi na njo, se gízdávijo z svojim znánjom, drűgi je pa číslajo kak kakše čüde, ka teliko znájo. Pa ka valá znánje, kde lübézni ne. Šatan tüdi zná pa je li v pékli. Živež deliti siromákom pa sebé na mantro dati pa v smrti, to so že dela, štera mí za dela lübézni zovémo. Liki gotovo je ne, ka vsaki, ki se na smrt dá pa vsaki, ki svojo vrednoščo raz-delí, to z lübéznosti čim. Ár je mogoče, ka človek z gizde tüdi včiní kaj takšega, naj bi si s tem čási ino diko Spravo. Samo eden je gotov záto med vsemi, ka se zveliča, te pa tisti, ki Čisto lübézen občuva v svojem srci pa či dela velika ali mála, edna i drüga záto dela, ár lübi Bogá pa lübi bližnjega. Skoj pa te spoznamo, jeli mámo právo lübezen ? Pove nam to tüdi sv. Pavel apoštol etak: „ Lübézen je poterpežliva, je do-brotliva: lübézen ne nevoščliva, ne ravna napáčno, se ne nadigáva, ne části lakomna, ne išče svojega, se ne dá razdrážiti, ne misli hűdoga; se ne veseli krivici, veseli se pa pravici, vse pretrpí, vse verje, vse vüpa, vse prenášao (I. kor. 13., 4.— 7.) Zdaj nam te drűgo ne trbe, samo si düšno vest preiskati pa mo znali, jeli mámo to lübézen, ali nej. Što nema potrplenja, ne z člo-vekom, niti z nevolov — kde je njegova lübézen ? Kí ne dela dobrote z lístimi, šteri so ga razžalo, nema lübézni. Ki je nevoščéni, ki nížiše štališe zametáva pa sebé i svoj stálíš nadí-gáva, ki si části pa prednješe slüžbe išče, ki samo na svoj hasek gláda pa je včasi razdráženi, kak či bi ga kača píčila, ki drűge na veke sodi, je rad nesreči pa nevoščéni za srečo, trpeti nešče, dobra od bližnjega ne čüje rad, takši naj ne guči od lübézni, ár je néma. Či pa néma lübézni, te naj bo stráh za zveličanje, ár brezi lübézni se ne zveliča nišče. Lübézen je naime tista jákost, štera »nikdár ne miné, či li prorokü-vanja minéjo pa jeziki henjajo pa vučenost prejde*, ár je ona tisto vezálje, štero svéce véže vküp v nebésaj z Bogom pa z celov nebeskov drüžinov. Bojna. Čtem od ednoga zavode siromaške dece sledeči Opomin za odrasle. V voj-nom časi je potrebčina nastopila v tom zavodi, da je deca prisiljena bila pohajati hišo, kje se je brezplačno davala hrana. Edna gospa, štera je hrano raznodeíila, se je deci jako' zamerila. Zakaj koli? Zato, ka je do žalodca izrezani jopič, kratke i vozke janke nosila i z tem pačila nedužno mladino. Mladina je oprosila voditelstvo te do-! brodelne hiše, naj to spako delajočo gospo odstrani. A zaman je bila prošnja. I mladina je na to nekaj močnoga, vojaškoga včinite. Ognola se je tiste hiše, niti blüzi ne k njej Šla, kje se je njena nedužnost v nevarnost postav-lala. Bila je pa to takša deca, štera je na tjeden večkrat pristopila k sv. obhajili. Naša mladina, bodi tű ti tak močna; pristopi zato večkrat, kak sv. Oča želejo, k Jezuši, ka čista ostaneš, nesramnjake osramotiš, Jezušovo Srce geneš, ka nam da svoj mir, od šteroga tak piše sv. Pavel apoštol, „ka bi z veseljom kralüvao vu vašem srd*. (Kol. 3., 15.) To, jedino to nas bo pripelale k skorajšnjemi i k slavnomi miri. Glej mo zdaj poročila z bojišč, štera so sledeča: Rusko bojišče. Od Delatgna na jugozapad prek reke Pruth idoče Ruse smo nazaj stirali, 300 jih vlovili i 2 strojnivi puški zaplenili. Rusko poročila pravi, da so jul. 16-ga v Voliniji 317 Častnikov i 12 jezero 637 našega moštva vlovili i 30 topov pa drügoga strliva zaplenili. Naše vojno poročilo 2. NOVINE 1916. julius 30. je dozdaj to ne potrdilo. Ruskomi poročili ne moremo vse vervati. — Na mejaj naše vogrske domovine tak v Bukovini, kak v Galiciji smo odbili ruske napade. V Južnoj Voliniji so se naše čete ruskoj prémoči meknole v krajino Brody-)a. — Više Sokula smo zavzeli ruske postojanke. Magura goro, štero so Rusi en čas v rokah meli, smo nazaj dobili. Talijansko bojišče. Talijani bi strašno radi meli slovenski Trst. Sam kralj ga je gledao z Tržča. A vse zaman, naše čete zmagovito stojijo na celom Primorskom. — Od Posine na sever smo tüdi napredüvali. — Türki so v Tripolisi Talijane premágali pri Mirzati, 6200 so jih vlovili i 24 topov zaplenili. — Pri Borcola sotini so Talijani srdito napadali, ali odbili smo je. — Potopili smo edno talijansko i edno drügo podvodno ladji na Adriji. Francozko bojišče. 200 jezer Francozov i Angležov je riapadnolo globoko na francozkoj zemlji stoječe Nemce, ali samo tri dobre kilo metre so je mogli nazaj porinoti v ednom malom faláti. Angleži so mnogo zgübili. Samo pred ednov nemškov postojankov je več 2000 mrtvih ležalo i Nemci so jih še više 1200 vlovili. Najboljše bitke so pri Somme vodi. Dom i svet Določene cene v Zala županiji: Arvay Ludovik, podžupan je za zalavskb županijo določo sledeče cene pri svinjskom meši: mást i špeh 9 kor., meso 7 kor., žujca 5 kor. po kili. Bujte svinje polovina, ali celi falat brez drob 6 kor. 80 fil. po kili. Vladne odredbe. Pšenica se sme samo na troje melo semleti, žito pa na edno, tak, ka iz 100 kil pšenice more priti 80 kil mele, iz žita pa 82 kili. — Mlinarje so dužni vsako drügo soboto poglavarstvi naznaniti svojo merično, štero njim od domače potrebe više ostane. — Cena Pšenične mele je v Železnoj i Zalavskov županiji: I. 95 i 7„ II. 59 i Va, H!. 41 i % fil. po kili, ržene pa 46 filerov. — Otrobov pšeničnih, hrženih i ječmenih cena je pa celoj državi 25 filerov po kili, ali brez vreča. Cena se razmi pri že-lezniškoj postaji. — Prestopači odredbe spadnejo pod kazen, štera stoji iz 6 mesečne voze pa 2000 kor. plače. Če se dobiček krivičen da določiti, dvakrat teliko kazni se more plačati više 2000 kor., kak je té veliki. — Do augusta 10-ga more vsaki oblasti notrijaviti, keliko plaščov obročov i drüge priprave ma iz gummija. Pismo na bojišče. „Čuvajte, stojte močno vu veri, delajte možato i bodite krepki.“ (I. Ker. 16, 13.) Te reči sv. Pavla apoštola štere njemi je Düh sveti navdehno vas obvarjejo pijanosti, štera pela v nečistost, dragi vojaki. Poslühnite i zako-pajte je globoko v svoja srca. „ÖuvajteU, pravi sv. apoštol. Kda se že što v grabi vala, v blati kališa od pijanosti, več ne more Čuvati. Čuvanje, pazka more pred pilom na stol priti. Kda se ti, dragi vojak, piti ponüja te že ti v svojoj düši moreš močno napojen biti z pazlivostjov. Moreš v düši meti močno volo: mreti ráj, kak prek reda piti. Zakaj ? Apoštol ti veli, da „močno stojiš vu veri.'1 Močno moreš držati svojo vero, štera te vči, ka je pijanost smrten greh, ka pijanost v nečistost vodi ka pi- janci v nebo ne pridejo. Ve je to tak sveta istina, ka če je Bog niti ne bi tak očivesno povedao, bi sami poleg svoje nore pameti lehko spoznali, ka v lepo presvéto, z vsemi kinči, z vsem lepotičjom osnaženo nebo ne püstijo blatno ... Od svojega štela konči tak sodimo. Božji je pa zato malo lepši od našega .. Delajte mržato, pravi nadale sv. apoštol, to je kak resen, pravi Čeden mož in ne kak deca. Kak mož znati moreš, da Opojne pijače škodijo düši pa teli i ne samo tvojemi, nego i tistomi, štero se od tvojega poprijalo bo. Pijane! slabo, be-davo, pa na pijančevauje nagnjeno deco majo. Zadnji Marijin List, šteroga če ste še ne dobili, ga naskori dobite, vam kaj več od toga pove. O možje slovenski, naj ne prepadne naš mali narodek, Vzemite si k srci vsako reč povedano proti pijanstvi, prevdarite dobro Marijin List, zatém se pa odloči, ka opojnih pijač v drügoj meri nikdar ne bodete pili, kak je tam raz-pravljeno, pa še celo te se jih Ogibali. Določite si najmenje mero, od štere več nikdar i nikde ne bodete pili z ljübezni do Jezuša i v obdržánji toga, kak sv. apoštol Opomina „bodite krepki,“ močni. Moč pa da molitev, rodijo svetstva. Molite, prihajajte k svestvam, vojaki slovenski, naj obladate nagnenje do opojnih pijač, do pijanstva, do nečis-toča, do pekla. Živio treznost slovenskih vojakov. Srebrna meša preč. g. Kocjan Števana. 19-ga .julija so Kocjan Števan, Števanovski plebanoš obslüžavali 25 letnico svojega popovstva. Ob 9. vöri so poleg voditelstva gospon espereša Gaspari Antona Žena-več sveto mešo slüžili, na šteroj so nazoči bili sledeči dühovnik?: Vas Krizostom (Monoštor), Schtvartz Jožef (Nagyfalva), Szilágyi Jožef (Badafalva), Németh Géza (Rábakethely), Vadovits Rudolf (Tišina), Tüll Geza (Gornji Sinik) Klekl Jožef (Dolence), Dr. Lenarsits Mirko (Dolenji Sinik) Neubauer Karoly (Kralova ves), Esső Ladislav (Kőszegi, prišli so i farniki v velkoj vnožini. Cerkveno pesem sta vodila Schvvartz Jožef i Trinkl Janoš školnika (Nagy-falva) izvrstno lepo. Cerkveni govor je držani od Klekl Jožefa, dolenjskoga pleb. Vsebina lepe predge je bila: „Pétdvajseti Iet je minolo, da si ob prvim k oltari stopo, daleč od tec v Morskoj dolini na Tišini. Okoli so te vzeli tvoji bratje v Kristusi, tvoja rodbine i vrelo slovensko lüdstvo. I( zdaj je tak. Okoli sebe vidiš tvoje brate, tvoje dobro lüdstvo i — velika milošča, — ešče tvojo staro mater*. „Pétdvajseti let si popovski Žitek živo. Popostvo je velika čést. Lüdje samo to gledajo. Popostvo je pa tüdi velika žmeča. Prišli smo te požáravlat v tvojoj poposkoj česti. Miritel si med Bogom i lüdmi. Pohajati smo te, kak pastira. Čüjemo, da lüdstvo dobro vodiš, rad maš naše slovensko lüdstvo. I farniki te radi majo, dnes so pokazali, da se s tebom vred veselo. Znaš lepo prositi i lüdstvo poslühne tebe: svedok je tomi tvoja lepa i okinčana cerkev. Prišli smo i mi tvoji bratje — dobroga prijatla pozdravlat. Po svetoj meši v imeni šolskoga stolca Slovenske vesi i bratovčine najsv. Srca Jezušovoga je Pavlič Ana vučite-lica pozdrávla^ jubilanša, í se njemi zahvalila, da je dozdaj dober proti njim bio i ga zagotovila, da i na dale vredni bodejo njegove dobrote. Jubilans je dühovnike gostoljübno pozvao k svojemi stoli, pri šterom so ga g. espereš z nova pozdravili, posebno naprej prinesli njegovo lübezen do dühovnikov i lüdstva. Glási. Od naših vojakov. Mrtev je: Bi-tuper Karoly z Strükovec; naznano Škrilec Ferenc podd. Sauermann Mihal, bivši pisač na grofovskom imanji, z Beltinec; Lovenják Vince, brijec iz Dobrovnika; Horvat Pavel z Črensovec; te dober mož je više polleta hodo po bolnišnicah, kje so njemi küreči-pogléd Vračili, a zvráčiti neso ga mogli; nazadnje je bio v Kaniži i tű je zadobo nesrečno, dozdaj še ne odkrito smrt, deset dni je naime ležao na njivah v pšenici mrtev, kje so ga deca najšla; Lipič Anton z Žižkov; na glas dala pajdaša Koštric Jožef iKučec Matjaš; nego da sta tak naznanila, ka sta ga vidila spadnoli i ka njima je ne odgovoro, kda sta ga pitala, mogoče, da je samo omedlo i so teško ranjenoga odpelali Rusi pa ga tužna mati še nazaj dobijo kda živoga. Srce Jezušovo smiluj se pokojnih düšam, njihovim ostalim pa potolaži tužno srce. Ranjeni so: VindišŠtefan, desetnik 20 dpp. z Dokležovja, Koštric Jožef p, 3. dpp. z M. Polanje; Temlin Ivan i Skafar Vince p. 12. dpp. z Odranec; Serec Alojz pešak 34. pp. z Lipovec; Marič Matjaš, desetnik 20. dpp. z Odranec (obetežo); Kor jan Štefan, desetnik 28. črnv. pp. z Melinec (obetežo). 1916. julius 30. NOVINE 3. Črensovska notarošija se je spunila. Bivši notariuš g. Graššanovič Anton, kak smo poročali, si je Zvolo pokoj. Székelg Emil, dolnjelendavski okrajni glavar je zdaj objavo razpis na to slüžbo. Najveselejše v. tom razpisi je sledeči pogoj: Konkurent more popolnoma znati slovenščino. To je pravica, tak more biti. Ne je lüdstvo za slüž-benika, nego slüžbenik je za ljüdstvo. Zato pa more znati njegov materni jezik, ka de znao ž njim, kak razpis nadale pravi, občevati. Kda se z polnov zahvalnostjov prignemo za te razpis pred našim okrajnim glavarom, ga Ponizno prosimo, naj za žandare i finance v slovenski kraj tüdi samo takše da poslati, štero znajo slovenski. Splošni blagov ljüdstva i tak cele domovine zahteva to pravično odrédbo. Od veselja je vmro Sándor Samuei v Nagyváradi, kda je po dugom časi opet vido svojega sina, šteri je ranjen prišo v bolnišnico. Obimajoč ga je pravo: »Žao mi je, ka mi je vnük vmro, ali veliko radost mam, ka tebe, sinek, opet morem viditi." Na te reči je med rokami svojega sinü düšo püsto. Peto vojne posojilo bo meseca septembra Nemčija razglasi^. Dve zlati meši ob bojnoj črti. 16-ga julija sta na Goriškom dve zlati meši bile. Edna v. Gorici, štero je slüžo mons. Ivan Kolavčič, drüga, vpokoje-noga pleb. Golja Jožefa na Ponikvah na Tolminskom. V stolnoj cerkvi mesta Gorice, napunjenoj od pobožnoga ljüdstva, velike -gospode, vojaškoga- poveljništva, pri pokanji topov, oj kak geuljivo je moglo biti slišati slovensko predgo te, kda si je Talijan vse moči napne ka bi to malo ljtidštvo odtrgno od Habsburžanov i je podjarmo. Po Slovenskoj predigi je bila talijanska i nemška. Pred 50 leti, kda sta tidva gospoda prvo sv. mešo slüžbe, je ravno z Talijanom boj bio, šteri se je z našov zmagov dokončao. Bog daj i zdajšnjemi takši konec. Smekno se v črvo i gut še pre-rezao Podlesek Ferenc, 61 let star kmet z BradanoVèc. Neozdravljiv beteg ga je v samomor spravo. Moj Bog, kje menjka vera, nega vole do trplenja. Berba z Rusi. Z Feldbacha so 3 Rusi odskočili, štere je na radgonskoj poti stavo Lehko Anton stražamešter, šteri je doma na sloboščini bio. A Rusi so se postavili na njega. Začeli so se trgati i bi Lehka premágali, če njemi ne bi prišo Rágai Ferenc, obrnejni stražarski stražamešter na pomoč. Vmro je djakovski püspek Dr. Krapac Ivan v Zagrebi. Mrtvo telo so odpelali v Djakovo. Vrednost je razdelo v dobrodelne namene. Ruse z kerbačom tirajo proti nam, »Dobo sam Marijin List za maj mesec. Bog plati. Z veseljom čtémo Marijin List i Novine, ravno v tej strašnih dnevaj nam tolažbo trbe. Mi smo v Vol-hynii na Rususkom, gde nas nezmerno napadajo skoro vsaki den. Julia 9-ga so 3 vöre topovi pokali, ka se zemla trosila, potom je pešija začnola napadati, prišli so tijen do naših strelni jarkov; na tri rade se grozno bitje začnolo i 2 vöri trpelo; Rusi so se mogli z velikimi zgübami nazaj povrnoti. Naša stotnija je zgrabila 63 Rusov, med njimi več ranjeníh; 40 mrtvih je ležalo pred našim jarkom. 132 pušk smo najšli. S zevzetnikami sam gučao. Bili so jako slabo oblečeni, nešterni so civilski obleč meli, Vnogi so bosi bili, edni strašno slabi, zdelani, lačni, žedni, sami mladi, takši ka so samo eden mesec — bili pri vojaškoj vaji, 19, 20 let stari. Jako so se mi milili. Pravili so, ka strašno dosta zgübe majo, i ka so njim naših pred par dnevi 2 polka skoro vse pobili z topovi, i ka so je kozacje z korbači bili i naprejgonili po sili proti našim strelnim jarkom. Naša stotnija v tom strašnom, boji samo 4 ranjene mela, za štero naj bo hvala g. Bogi. Prav lepo pozdravimo vse naše domače pr. gospode, düšne pastera i vse tiste, ki razširj&vlejo naše dobro čtenjé. Devica Marija naj vas blagoslovi z lübim srcom Jezušovom. Z Bogom Ostanem na ruskom bojišči. Skafar Jožef telegrami z 20. dmbr. pp. 5. stotnija. Osem svetih meš de se slüžbo od dnes do dnestjedna za one, ki darüjejo na podporo Marijinoga Lista in Novin. Sadovi svetih meš se obrnejo na vse živoče i pokojne darovnikov, posebno vojake. Lepi zgléd višjih častnikov. Skafar Matjaš, četovodja pri kar. diviziji nam naznanja, ka je njuva divizija po teških časah zdaj par dni daleč od vojnoga hrupa na počitka Po prestanih velikih bojati se je ta divizija naselila v ednoj máloj vesi. V toj^ vési je bila preprosta cerkvica, a vendar je podvojeno véselje nüdila zmučenim vojakom. Prvo so vživali pri nogáh ljüboga Jezuša, koga so vsako nedelo lehko molili pri sv. meši, drügo pa v tistom lepom zgledi, šteroga so pri meši vidili. Vsako nedelo sta pri svetoj meši dvorila dva višjiva častnika od generalnoga Slaba, grof B. husarski polkovnik i konjeniški mešter, adjutant generalstabšefa. Te drügi je ranjen, z obvezanov glavov ministrivao, kaj je vseh nazočih srca globoko genolo. Slovo vzemejo od svojih starišov, bratov, sestér, celoga roda, poznancov, občine, fare črensovske i té dühovnikov pa sem njim v molitev priporačajo trije slovenski fantje slüžéči v 51. pešpolki med samim drügim narodom Zelko Matjaš z D. Bistrice, Vagnar Štefan z Srednje i Žalik Štefan z Gornje; — Žokš Janoš, poddesetnik 18. dpp. iz Kovačavec, ki tretjič ide na bojišče, od svojih starišov, žene, triletne dekličke i štero zdaj ma na svet priti, od punice, botrine, občine, gračke fare i dragih dühovnikov, vse prosi za odpüščenje i vsem se v srčno molitev zroči; Ficko Jožef z Vidonec (št. 157.), od svoje matere, bratov, sestér, prosi odpüščenje od njih kda se tretjič poda na to žalostno pot, od vesi cele, cele gračke fare i mile svoje domovine ; Erjavec Ivan, topničar z beltinske fare, šteri 3. ide na bojišče, od dühovnikov, bratov, sestér, roda poznancov ; veselo ide; za špomin si je vtrgno edno belo rožico i jo k srci stisno pa se nakano močno, ka njemi jo samo smrt more vzeti, do smrti ostane čisti mladenec. Molimo za njega. Odlikovani so. Zsoldos Štefan i Vegič Jožef desetnik iz 48. pešpolka z bronasto? hrabrostnov svetinjov. — Markoja Martin, desetnik S. dpp. je postao četovodja i dobo dve srebrnivi svetinji, malo i veliko. Junaški voják je z Črensovec i se je odlikovao pri polaganji bomb; Marič Matjaš desetnik 20. dpp. z srebrnov svetinjov 2. razreda ; Vukan Mihal, četovodja 5. dpp. z Pužavec z srebrnov svetinjov 2. razreda; Sorger Karol, desetnik 5. dpp. z Koprivnika z svetinjov hrabrostnov 1. in 2. razreda; Žökš Mihal, poddesetnik 5. dpp. z Kovačavec z bronastov svetinjov. Vlovljeni so, kak naznanja Kozár Šándor, četovodja 5 čmv. domobranskoga pešpolka, pri strojnih puškah strelec, sledeči od njegovih strojnih pušk: Vukán Mihal, četovodja, rojen v Pužavcih 1. 1874'» Sorger Károl, desetnik rojen 1. 1875 v Koprivnik!; Žökš Mihal, poddesetnik, rojen 1. 1876 v Kovačavcih; Végh Koloman, poddesetnik, rojen 1. 1894 v Čakovci: Cenner Matjaš, rojen 1. 1874 v Zenkovci. — On je vujšo, ove so Rusi dobili. Več ne ve naznaniti domačim. Zgoro je v Monostri na železniški postaji eden vagon lesenoga vogelje. Kola je tüdi ne bilo mogoče rešiti. 200 K darű je dobo Haarn Her-man z Bodonec zato, ka je sedem sinov poslao v obrambo domovine. Kak je šo v boj? Vindiš Štefan, desetnik 20. dpp. nam piše: Junija 27-ga sem dobo obslednjim Novine in List. Kda sem jih va prečteo, sta me tak razvesalila, ka sem batrivno šo proti neprijateli i drügi den, jun, 28-ga me šrapnel rano „na roki.* Hvala D. Mariji, ka me je smrti občuvala. Navuk za trétjiréd bo dnes, julija 30 ga ob treh popoldne v Črensovcih. Navuk bo stao iz razlaganja ednovurne pobožnosti na čast Marijina sedmeroj radosti. Opravi se ednovurna pobožnost, naj vsaki vidi, kak se more zvršiti i blagoslovi se prva roža. Na zgübe je prišla z Dokležovja Bokán Ivana 23 let stara, nema hči, Katá. Junija 29-ga je odvdarila od doma. Bila je srednjega zrasa, rdeč-kastoga i šplintastoga obraza. Ki Kaj Zvedi od njé, naj nazuáni starišam v Dokležovje. Zgorelo je skladališče šibic v Uj-Verbászi. Kvara je 50 jezer koron. Müra se je stražila preminole dni, Glas je zišo, da roparje iz Štajarskoga namenijo prek Műre na Vogrsko vdreti, zato jé stražena Mora kre obe strani. Dolnjelendavski okrajni glavar je tüdi pogledao stražo ^črensovskoj notarošije 4. NOVINE 1916. julius 30. Vojaki skrbijo za naš tisk. Predreti Gospod! V imeni Jezušovom jih Iepo pozdravimo. Poslali sme 20 kor. bü podporo Novia i Marijinogü Lista, Stere smo poleg naše slabe plače vküp djali, sledeči vojaki z SO. domobranskoga pešpolka na ruskom bojišči: z Odranec Marič Matjaš desetnik 6 kor., Gujtman Jožef desetnik z Bogojine 1 kor., Draveo Jožef z Ivanee 2 kor., Kolenko Štefan z Gornje Bistrice 2 kor., Bali-gač Štefan z Lipoves 2 kor., Hozjan Matjaš z Žižkov 2 kor., Balažic Jožef z Gumilic pri etrojnoj puški 1 kor., Ftičar Janoš z Otize 1 kor., Skafar Jožef telegrafist z Beltince 3 kor.; Novine i Marijin List redno vdsblamo, te je edina naša tolažba na bojišči. Zato smo tüdi spoznali, da je dužnost nam podpirali naše dobro slovensko čtenjé kelko nütn je mogoče; vsigdar se poiivimo gda je v roke dobimo. Pisao bi vam rad, kak se nam kaj godi. Vsigdar mamo kakše delo, mülo je zato počitka ne leíimo samo vsigdar v strelni jankaj. Močno stojimo sovražniki nasproti daleč t njegovoj dešeli. — Vse lepo pozdravimo, naše drage domače, vse Slovenske pr. č. g. dtišne pastere, vso rodbine i poznance. Vsem se prepoiüčamo v pobožne melitev s tem že-lenjem, da bi nüm Bog podelo tük čakam mir. Skafar Jožef telegrafist. Nej od vere ne odpadnola nači vojaki, je potrebno dosta moliti. Celeč Andraš, tcpničar, od Grada nüm piše, ka takše püjdaše má, šteri peč nikaj ne verjejo i njegovo vero naničávajo. Toisto nam pišejo iz bolniűnie pa rüinih bojišč. Verjemo i ščemo pomagati tem vervajočim düšam. Celeč piše, kü svojo katoličansko vero močno drži, tak 1 drügi nuinanjajo. Ali če de se vcüki den napüdülü, brealü to vera, le zna »majati. Okrepili, podpirali jo moremo; Zato pa molimo za naše vojake dosta i podpirajo^ z cele moči Marijin List pü Novine šteri listi odločno branijo, zagovarjajo i v düšo cepijo Jezušovo pravo vero. Nü sodnji deo se sredi samo, kelikim düšam eo ohranili naši spisi vero i ljübav. I ne bi je podpirali? Dnes se nebi« podpora pü te dobre liste. Slovenci, od rešenje düš je guč, smileni bodite 1 Dári vojakov. Srčen pozdrávi Lepo pozdravimo mi vojaki t ruskoga bojišča vse Slovence, ki smo vküp nabrali, kelko smo mogoči bili i odločili smo na pomoč naših Novin: Farkaš Martin S kor., Antolin Ignac 2 ker., Kouter Štefan 2 kor., Ftičar Janoš 2 kor., Peterec Martin 1 kor. Vse vküp 10 kor. Veselila« se tomi slovenskomi listi, šteroga smo redno vdüblali vsaki tjeden. Dostakrat si mesto hrane naprej vzememo i čtémo te domače, veséli, Slovenske reči. Zdaj nam je že 16 mesecev preteklo na rususkom bojišči. Z Bogom Slovenske Krajine, veselo domovine, oča, mati, sestre, brati, žela, dečice Ne Jočite za nas. Bog de nam pomagao. Kouter Štefan, domb. 20, dombr. pp. Mlatce Išče Cigan Štefan z Črensovec. Dobijo na den 3 kor. Mlatidba je lehka. Na pedpero Marijinoga Lista I Novin so darüvali: Novak Marija z Leskovec 2 kor., Ošlaj Ana s Filovec 2 kor., Trajbarič Klara 4 kor., Lesar Treza z Koprive 2 kor., Djnra Treza G. B. 2 kor., Berden Bara, Slrehovci 1 kor., Adanič Bara 1 kor., Ošlaj Treza, Filovci 1 kor., Kolman Antona mati in žena iz Gerlinec 6 kor., Iz Ropoč: Klemar Marija 60 fil., Brc Alojz 40 fil., Hári Anton 70 fil., Hári Roža 40 AL Črpnják Marija 60 fil., Fujs Marija 40 f., Črpnják Franc 40 t Vküp 3‘50 kor. Hül Marija, Oberkrotendorf 2 kor., Buzetty Štefan desetnik 3 dpp. 4 kor., Horvat Sabó Ignác p. 20 dpp. 4 kor., Tkalec Katá, G. B. 2 kor., Gyerič Štefan Precetenci 1 kor., Johan Kovačič železniški vojak 1 kor., Plej Jožef 1 kor., Kustec Ignac topničar 2 kor., Kuetec Andraš vojni pek 2 kor. Iz D. Bistrice: Godina Štefana dovici 1 kor., Maučec Magda 1 kor., Magdič Štefan 1 kor., Sežoek Štefana dovica 1 kor., Žajk Bara 1 kor., Kelenc Jula 2 kor., Koren Ana 2 kor., Ciglar Marija 2 kor., Martin Štefan 40 fil., Kolenko Treza 60 fil., Hebar Katá 40 fil., Žabet Treza 40 fil., Žebot Ana 20 II., Ütroša Marija 20 fil., Žalot Katá 50 fil., Koštric Jožefa žena 40 fil., Horvat Ivan 1 kor., Jerebic Marija 1 kor., pr. Bassa Ivan pl. Bogojina 2 kor., Skafar Jožef konjenik 10 kor., Gomboc Ana iz Sobote 1 kor., Kolman Ana 1 ker., Tóth Marija 1 kor., Ztira Jeief 1 kor., Poredoš Treza 40 fil., Vrečič Ivan z Sodišinec 6 kor., Novak Štefan Ozsáki pusta 2 kor., Gonza Ana G. B. 2 kor., Hozjan Jožef p. 48. pp. 3 kor., Skafar Agata z Bratonec 6 kor., Hozjan Martin z Trnja 1 kor., N. N. z Trnja 20 kor., Horvat Štefan p. 48. pp. 1 kor., Graj Štefan podd. 48. pp. 2 kor., Cigan Treza z Tűrnišča 6 kor., Župni urad Sv. Bolfenk 5 kor., Pintarič Franc Šafarsko 2 kor., Ferenčak Jožef d. 20. dpp. 2 ker., Skafar Jožef 20 dpp. Algrfist, nabrao 20 kor., Krauthaker Ferenc d. 20. dpp. nabrao 10 kor., Kouter Štefan 20. dpp. nabrao 10 kor., Tkalec Štefan D. B. 2 kor. — Bog plati 1 Zrok. Nišče si ne bi vzeo na düšno vest, da je zrok i svedok pogübe šteroga deteta ali trpinca. Zato je pa dobro znati, ka slabim, slokim, betežnoj deci Fellerovo olje z ščukini jéter hitro pomoč nfidi; krepi težo povekšava, i proti betegom vtrdi. Na krvi slabi, krofasti ga küpijejo, ar je brez vsega düšča i dobroga téka. Nadajajočim mleko i novo telovno, meč posodi. — Čisto i zaistino právo olje z ščukini h jéter z te najfinejše vrste, kakše je i to, kaj Vnogi zdravniki svedočijo, prekosi vsaki drügi zmes i emulsio. Da to v vekšoj meri ma v sebi delotvorne sestavke 2 kanti za 5 K polijé Feller V. Eugen lekarn Stubica centrala 146. (Zagreb žup.) Pošta. Čurman Jožefa žena. Matjašovci. Sini pošilam Novine, dozdaj neso prišle nazaj in ne sem zvedo, ka ne bi na bojišči bio. Kós Jožefa domači. Lapičina. Teliko sem zvedo, da je vaš Jožef ranjen, aji kaj se je nadale ž njim zgodilo, ne znati. Če kaj zvedim vam naznanim. Harcan Jula. Schöpfendorf. Ešče izdaj ne sem več mogo zvediti, samo ka je zdaj leto pri Zalesce-ji premino. Ne je deg-nano, ka bi mrtev bio. Molite in Potrpite. Halsedl Ana. Gerlinci. 4 k. sem dobo. Bog plati. Bojna posta. Zasebni zavitki se smejo na št. 239 stalno, na 335, 510, 514 i 517 pa samo vsaki pondelek, tork i sredo pošilati. Stavila se je pa posta za zasebne Zavitke pri št.. 115, 119, 170, 180, 234, 264, 265, 274 i 341. 100 litrov domače pijače Elpis! vkrepčevalne, téčne in iejo gaséče si more vsaki sam napraviti za male stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, grenadina, naime, mni-katelka, mela, pomeranèe strášnica in tri-šnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domáča pijača se pije poleti mrzlo pozimi pa vroče namesto ruma. Snovi z nateočnim navodilom stanejo K 4.40 poštnine prosto proti pov-zetji. • Na 5 takših deleiev se dodü ena porcija brezplačno. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarska, delavnico, tovarne i. t. d. je to sredstvo velikanske vrednosti, ker se delavci s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavske zmožnosti Janez Grolich, drogerija »pri angelju* Brno Štev 85 Moravsko. En karton za poskušnjo 10 litrov stane 70 fil., šteri se lehko pošlejo v štemplina. Takši kartoni se dobijo za poskušnjo tüdi po vekših drogerijah. Nikše drűgo sredstvo, kaksté se zove i kak s té glasno so ponüja, nema več zah- valni pisem i ztiravniških, priporočitev, kak právi dobrodišči „ELSA-FLUID“ FELLER V. EUGEN LEKARNAR more posvecíočiti, ka je više 100 000 zahvalnih pisem i zdravniških priporočitev prišlo k njemi za to zanesljivo domače vrastvo. Kaj vsi hvalijo, dobro more biti! Filerov „Elsa-Fluid“ se rábi,: Tak vrastvo za ribe nje vsele, kda je močno ribanje potrebno > Roke, nogé, kotriga, po teških potáj i delati, pri Izjavi, onemoglosti krepi Diši. Za vűsta kak dobrodejna reč za zobé i glésnja. Vleti pri vodi za kopanje i mujvanje, se zmes vlijé, Oíivlja, odprávi znoj, desifincira. Guti pomaga pri grgrapji če se med vodo zmeša, v mrzlih, mokrih dnévah. Kolo od nesnage o čisti i jo ofriši, poživi. Vlasé krepi, ár kožo na glávi čisti i lüske odstrani. Staromi i mladomi je prava dobrota. 1000-krat se je pokazao dobrodejen i has-noviten zato v ni ednoj hiši ne sme tajiti. Ništerna kapla ga bolšo i vekšo moč ma, kak solnati vina ki alkohol, šteroga, nevnčeni pripravlja. V vsakoj drüžlnl vnogokrát zna hitro pomagati kak izvrstno vrastvo. Vzimi nas čuva od posledic mokrete i ... ... zime. 12 mali ali 6 dupliških ali 2 specialniva glaža franko 6 K., 24 malih alih 12 dupliških ali 4 specialne kante franko 10 K SO fil., 48 malih ali 24 dupliških ali 8 spečialnih glažov franko že samo 20 K., če se penezi naprej notripošlejo, ali pa po povzetji. Svetüje se, naj se penezi na poštnoj nakaznici naprej notripošlejo, da drügač posta 12 fil. računa pri povzetji. Ki pravi ,ELSA-FLUID‘ ščé meti, naj jasno naslovi svojo narocitev na; FELLER V. EUGEN lekarnar, STUBICA, CENTRALA 146. (Zagreb žup.) Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda gyorssajtóján, Szombathelyen.