KNJIŽNICA MIRANA JARCA Rozmanova 26 8000 NOVO MESTO Poštnina plačana pri pošti 8101 Novo mesto Droge v Novem mestu Intervju: Ivan Grili, podžupan in poslanec SDS Kako naše mesto skrbi za otroke? Potlač: Župan Muha odstopil regionalni mesečnik Novo mesto, 04. december 2007, številka 4, letnik 11, cena 2,50 EUR Milili Forex Commerce d.o.o. Smrečnikova ulica 19 8000 Novo mesto 'IS' MARJAN ŠMALC s.p. Jr* * "T 041/671-461 ,fax:07/33-25-968 rROV A e-mail: marjan.smalc@siol.net VARNOST PRI DELU - POŽARNA VARNOST ARHITEK Novi trg 9, 8000 Novo mesto tel.: 07 33 71 520 fax: 07 33 71 521 gsm: 041 671 338 AURORA Aurora hobby & art Breg 1, Novo mesto tel.: 07 33 23 055 HOBI & ART s______________________X ^AVTOHIŠA norm Avtohiša Adria Plus Podbevškova 13, Novo mesto -----------— s Avtohiša Berus Podbevškova 1, Novo mesto Servisno prodajni center vozil Volkswagen in Audi Podbevškova 1, Novo mesto Servisno prodajni center 98 00 Avtošola Riba Ulica stare pravde 15 Novi trg 11, Novo mesto tel: 07/ 33 26 722 m-tel: 041 671 480 AVTOŠOLA •? ,* - ŽZ/e fu 2 MS ■ 1 N fr RENAULT v -X UUISSANi^l & '£: Wam i Dobra kava in dobro vzdušje. \V \V \V \V \V \V & Ss &&&@ BAR BOTER i\ULi_ mivj i v vy • • opli si • ob četrtkih salsa večeri • ob petkih glasba' • urejena ogrevana terasa za kadilce • urejen • brezplačna uporaba interneta Iščemo pomoč v strežbi Vsi interesenti pokličite na GSM: 040/625-585 BAR BOTER Novo mesto 1 IZ LASTNEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA NUDIMO PVC OKINA IN V KM IA Roletarstvo Medle d.o.o. Podbevškova ulica 31, 8000 Novo mesto, • tel.: 00386 7 3 930 930 • fax: 00386 7 3 930 947 • e-mail: info@medle.si * www.medle.si ADRIA MOBIL, d.o.o., Straška cesta 50, 8000 Novo mesto, Slovenija n razvojni center novo mesto Ugodna posojila zadnjič za leto 2007 Obveščamo vas, da bo Razvojni center Novo mesto d.o.o. v mesecu decembru zadnjič obravnaval vloge iz razpisov dolgoročnih posojil in garancij Garancijske sheme za Dolenjsko (GSD) za leto 2007 in razpis posojil za financiranje podjetnikov začetnikov in odpiranju novih delovnih mest na področju malega gospodarstva za leto 2007 (mikrokrediti). Obravnavane bodo popolne vloge, ki bodo ustrezale pogojem razpisov, in bodo oddane na sedežu Razvojnega centra Novo mesto d.o.o. najkasneje do 07.12.2007. V letošnjem letu je bilo razpisanih 2.247.200 EUR posojil za investicije in 915.000 EUR posojil za samozaposlitev, nova delovna mesta in posojil za obratna sredstva ter 1.123.800 garancij. Posojila in garancije se dodelijo iz sredstev občin, v kateri ima prosilec svoj sedež. Pri razpisu Garancijske sheme za Dolenjsko lahko prosilci zaprosijo za posojilo v višini najmanj 5.000,00 EUR in največ 100.000,00 EUR, vendar največ do 70% predračunske vrednosti investicije brez DDV. Obrestna mera posojila je EURIBOR + 0,9% (trenutno okoli 5,5% obrestna mera na letnem nivoju). Prosilec lahko hkrati s posojilom zaprosi tudi za garancijo Razvojnega centra GSD v višini od 50% do 85% od vrednosti posojila. Garancija RC GSD se zavaruje z različnimi oblikami zavarovanja glede na tveganost naložbe. Strošek garancije RC GSD je 1% od vrednosti garancije. Pri razpisu mikrokrediti lahko podjetnik zaprosi za posojilo v višini 5.000,00 EUR za realizirano samozaposlitev oz. za vsako novo delovno mesto, ki ustreza razpisnim pogojem. Prav tako lahko podjetnik zaprosi za 5.000,00 EUR/10.000,00 EUR posojila za obratna sredstva, če je prejel posojilo za nakup opreme iz GSD 2007 za realizacijo investicije v opremo v vrednosti do/nad 50.000,00 EUR (izključen je nakup vozil in gradbene mehanizacije). Obrestna mera za posojilo je EURIBOR + 0,8%. Pomembno je, da so novo zaposlene osebe zaposlene za nedoločen čas, prosilec pa lahko zaprosi za finančno pomoč za samozaposlitev le enkrat. Banke, ki sodelujejo pri obeh razpisih, so NLB d.d. Podružnica Dolenjska in Bela krajina, NLB d.d. Podružnica Kočevje, SKB banka d.d., Raiffeisen Krekova banka d.d., Abanka Vipa d.d., Banka Koper d.d. Poslovna enota Novo mesto, Probanka d.d.. Vse zainteresirane podjetnike pozivamo, da se zaradi iztekanja razpisa čim prej zglasijo na sedežu Razvojnega centra Novo mesto d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto. Za dodatne informacije lahko pokličete Damjana Malnariča, telefon 07/33 72 987. Bogat december v Galeriji Simulaker Od ljudske TV do vožnje s taksijem Uroš Lubej V okviru Galerije Simulaker (Zavod Lo-kalPatriot) bosta v decembru potekala dva dogodka, ki bosta v čedalje manj konvencionalno kulturniško novomeško sceno prinesla še dodaten prepih. Ljudska TV Sašo Sedlaček bo v klubu LokalPatriot predstavil svoj projekt Infokalipsa Zdaj! Gre za predstavitev »taktičnega medija«, ki združuje stare medije z novimi, male televizijske centre z internetom in s sodobnimi oddajnimi protokoli. Sedlaček želi izgradnjo malih mobilnih televizijskih postaj ali »Street TV«, ki delujejo v senci signalov velikih komercialnih in državnih televizijskih oddajnikov, prek interneta povezati v globalno mrežo. »Napočil je čas, da razkrijemo skrivnosti in lažne mite, ki se držijo informacij. Čas je za refleksijo osnovnih medijskih pogojev in njihovih razvojnih potencialov. Med medijskimi ponudniki in uporabniki danes zija ogromen prepad. Mediji so povsem podrejeni komercialni in ne kvalitativni logiki, poleg tega pa ne vključujejo komunikacijskih potreb posameznikov in skupin. V zadnjih letih lahko vidimo, kolikšna je potreba ljudi po samoizražanju, po komunikaciji, pri sooblikovanju informacij, kar dokazuje razmah blogovstva. Osebna poročila in amaterske fotografije, objavljene v realnem času, prehitevajo in pokrijejo dogodek bolje kot konvencionalna občila,« pojasnjuje avtor. Sedlačkova ideja je naslednja. Ustanovitvi želi avtonomno medijsko cono na 700 MHz spektru, na katerem sedaj oddajajo analogne televizijske postaje. Z uvedbo digitalnega signala, kar se bo zgodilo do leta 2012, bo velik del spektra, tako kot današnja analogna tehnologija, postal odpad, ki si ga bo prilastil kapital. V letu 2007 bo avtor s sodelavci iz novomeškega Multimedijskega centra Dolenjske razvijal programsko in strojno opremo, potrebno za oddajanje, proti koncu leta pa se bodo začela testna oddajanja. V letih 2008 in 2009 se bo projekt nadaljeval z uresničitvijo druge in tretje faze projekta, ki predvidevata produkcijo vsebin, opredelitev celotne programske sheme (oziroma združitev vsebin, produciranih ad hoc, z vsebinami, ki jih nudijo druge lokalne ali nacionalne ustanove, ter tistimi, ki se najdejo na spletu ali se pridobijo z izmenjavo z drugimi evropskimi uličnimi televizijami) ter začetek oddajanja. Zapelji me! 7. decembra bo v Galeriji Simulaker, tokrat v prostorih nekdanjega DM (Drogerie Markta na Sokolski ulici), otvoritev prostorske instalacije Taksi Maksi. Avtorica instalacije je Alexandra Filiatreau, ki je lep čas preživela v svojem avtomobilu - taksiju, v katerega je povabila naključno izbrane prebivalce različnih slovenskih krajev. Prosila jih je, naj sami izberejo cilj in govorijo v svojem domačem narečju. Avtotaksi je bil priča spreminjajoči se slovenski krajini, arhitekturi, raznolikim govoricam in naglasom pa tudi socialnim navadam, ki se kažejo med prebivalci različnih slovenskih pokrajin. »Umetniška praksa Filliatreaujove temelji na srečevanju in izmenjavi izkušenj s prebivalci različnih evropskih dežel. Ta srečanja natančno beleži. Iz dokumentarnega gradiva (video zapisi, fotografije, risbe, zemljevidi), ki sprva deluje kot skupek naključnih fragmentov, pa skozi čas, s kopičenjem gradiva in njegovim združevanjem, nastaja kompleksen, kolektivni portret Evrope in njenih prebivalcev,« pojasnjuje kustos Galerije Simulaker Iztok Hotko. Alexandra Filiatreau je ena izmed desetih mladih umetnikov, izbranih v okviru razpisa Evropske komisije Pepiničres eu-ropeennes pourjeunes artistes, programa, ki že petnajst let spodbuja mobilnost mladih umetnikov v Evropi. www.park-on.net spremljaj! - komentiraj! - bodi anonimen! Matej Košir Michelangelo 8uonarotti: David tn Košir zrežira naš pogled in tako načne zaupanje v videnje podobe, predvsem v tiste, ki so nam najbolj samoumevne. Sodobno potvarjanje izkustva in konstrukcija vednosti je prikazana v obliki placeba, ki učinkuje izključno na ravni verjetja in videza. Fotografija kot medij, ki lahko povzame vse ostale, tu nastopi v dvojni vlogi. Na eni strani, zlasti še analogna, podpira naš pogled in nas prevara, da verjamemo videzu; na drugi strani pa z velikostjo posnetkov, ki neselektivno zabeležijo vse podvojitve, v podrobnostih razkriva neresničnost videza in mehanizme prevare. Vendar ne spreglejmo, da Matej Košir v vlogo “pristnosti”, paradoksno, že postavi komercialno kopijo, ki jo fotografsko reproducira, danes pa smo vajeni reprodukcijam verjeti enako kot izvirnikom. Tu pa se zgodi preobrat - lažni ne v postopku ne zares v fotografski podobi, ampak že v modelu. Vznemirljivo je, da se v vsem sosledju verjetnosti na končni točki Koširjeve fotografije vzpostavijo kot »izvirno« umetniško delo, kjer se igra lahko zopet začne. Nadja Gnamuš (odlomek teksta iz kataloga Mojstrovina, APT 2007) Jana je prvoborka. Pol leta pred prepovedjo kajenja v lokalih se je odločila, da v njeni čajnici ob novomeških Karlovških vratih ne bo kajenja. Pogumna poteza jo je prikrajšala za del že tako pičlega zaslužka, z lokalom pa je v novomeško podeželje vnesla utrinek urbanega, v tem trpinčenem mestu pogosto pogrešanega duha. »Odločitev o prepovedi kajenja ima dve plati. V lokalu sem zaposlena tudi jaz, gre torej za osebno in neprecenljivo zdravje zaposlenih. Gostje so sprva nad tem negodovali in zapuščali lokal, marsikdo pa lokala že samo zaradi tega dejstva ni obiskal. Zanimiva je primerjava z Avstrijo, ki jo ravno sedaj po medijih omenjajo zagovorniki kajenja. Avstrija je imela že pred tem razvito kulturo ločevanja kavarniških prostorov, tam ni bilo lokala, ki ne bi imel dela za nekadilce. Pa ne po naše, tri mize z napisom za nekadilce ob straniščnem vhodu zakajenega lokala. Naš prejšnji zakon je bil pomanjkljiv, zato ga je bilo treba nadomestiti s strožjim. Da je tak, kakršen je, je krivda kadilcev in nekadilcev. Kadilci so netolerantni, po drugi strani pa nekadilci niso pogosti obiskovalci lokalov. V tem trenutku se morajo oboji vprašati, kaj bi sploh radi. Kaj želijo od gostinske ponudbe? Čeprav je cigareta majhna stvar, je velik socialni in povezovalni trenutek,« pojasnjuje kritično. Devetindvajsetletna Novomeščanka je po gimnaziji absolvirala ekonomijo, se začasno zaposlila v informatiki in pred slabim letom pristala v čajarni. Pred tem je mestnemu občestvu ponudila trgovino s čaji in jo po letu dni preselila ter dodala čajnici. Mesto je s tem dobilo novo shajališče, nadomestek zakajenim in hrupno onesnaženim lokalom, Jana pa se je namenila ponuditi nekaj več. V čajarni so se začela potopisna predavanja in druge družabne prireditve. S somišljeniki je ustanovila kulturno umetniško društvo Vse-mukos, ki skuša iz lokala ustvariti novo kulturno točko. Povedala je, da si je po vrnitvi iz Ljubljane skušala ustvariti del prijetnega bivalnega okolja. »Vedno sem menila, da če nekaj ni v redu, to poskušaš spremeniti. V Ljubljani sem se znašla na razpotju. Glede na to, da so življenjski pogoji tukaj boljši, sem se odločila za Novo mesto. Ko študent pride v Ljubljano, se mu zdi, da je okoli njega polno možnosti, ko pa se enkrat zaposliš, življenje v Ljubljani izgubi šarm. V primerjavi z Ljubljano naše mesto še vedno ni toliko komolčarsko, življenje tukaj je lagodnejše,« je dejala. Resda jo je pri tej lagodnosti podprla družina, vendar se je po drugi strani v mestu, ki bolj ceni mastne ustnice, cviček, frajtonarice in balkansko pogrošnost, spustila v negotovo početje. Še več, peča se z nečim precej bolj bogokletnim, stvari poizkuša spremeniti. »Če je okolje s šolanjem vlagalo vame, se spodobi, da znanje, ki sem ga dobila drugje, na neki način vrnem. Ugotovila sem, da v mestu ni ponudbe za bolj zrelo in zahtevno sredino. Ker sem imela dobro podporo, sem se odločila za kakovostno ponudbo. Če bo to delovalo, bom zadovoljna, če ne, je v življenju vedno možnost za kaj drugega.« Če bi se zadeve lotila vnovič, pravi, bi možnosti drugače pretehtala. Ravnala je nagonsko in se odločila za lokal, ki bi ustrezal njenemu okusu. »Jasno mi je bilo, da je kultura pitja čaja za Novo mesto precej nova stvar. Sodim pa, da mora iskren in do ljudi prijazen namen na neki način uspeti. To sicer ni ekonomska kategorija, ampak energije se morajo nekje izteči. Vsaka iskrena zamisel in želja najdeta občinstvo in uresničitev ter peljeta do novih spoznanj.« Od jeseni Janin lokal ponuja celostno čajno družabno oskrbo. Kultura pitja čaja je po njeni sodbi tudi povezovalni trenutek. Če bo protikadilska zakonodaja obstala, se ji bodo morali po njenem mnenju prilagoditi tudi ostali ponudniki gostinskih uslug. »Lokali bodo morali ponuditi tudi kulturo bivanja in uživanja, prostor, kjer se lahko tudi pogovarjaš, ne pa poslušaš glasen radio. Pri nas smo v ta namen ustanovili kulturno-umetniško društvo, v program pa smo vnesli razstave, koncerte in potopisna predavanja, prek katerih spoznamo nove kulture. V načrtu imamo še ureditev prireditvenega prostora, ustanovili bomo programski svet z več odseki od gledališkega, plesnega do glasbenega, s katerim bi radi v mestno ponudbo vnesli nekaj svežine. Dotaknili bi se radi tudi ekologije, večkrat zapostavljenega gospodarstva in kritične presoje politike. V okviru lokala bi radi uredili tudi vrt s čolnarno in dostopom do Krke,« je povzela. Upajmo, da bo na tej poti vztrajala. |k|u|l|t|u|mI Novosti pri Založbi GOGA Bosanske sevdalinke in druge zgodbe Uroš Lubej, foto Marta Martinčič Strle Potem ko je Založba GOGA v začetku jeseni izstrelila prve knjige nove zbirke Lunapark, namenjene otrokom in mladini, pospešeno izdaja tudi knjige in zgoščenke ostalih oddelkov. Pri glasbeni zbirki GOGA MUSIČA je pravkar izšla zgoščenka Sedef, pri literarni zbirki pa napovedujejo dve novi knjigi kratkih zgodb. Nejc Gazvoda bo izdal Fasungo, Cvetka Bevc pa Zgodbe iz Somraka. Maša Pašovič, glas skupine Sedef. Etno in jazz še naprej usmeritev novomeške založbe Zgoščenka skupine Sedef je primer bosanske etno glasbe. Skupina je od ustanovitve leta 2004 najprej raziskovala glasbo z območja nekdanje Juge, potem pa se je posvetila izročilu sevdalink, t.j. bosanskih ljubezenskih pesmi. »Stavila sta fant in dekle,/da bosta spala in se nič do-tikala./Fant da sedlo in konjiča,/a dekle bisernico z vratu./To prisežeta, v postelj ležeta./Eden drugemu hrbet obrneta./Fant leži kot led,/dekle kot žerjavica./Okoli polnoči prelestno dekle spregovori:/»Obrni se zdaj ali nikoli, poljubi me zdaj ali nikoli!/Ni mi žal bisernice z vratu./Naj ne bo tebi sedla in konjiča./Naj mojo bisernico razbojniki zapijejo/in tvojega konjiča naj besni volkovi raztrgajo.« Kot pravi recenzent zgoščenke Janko Rožič, »skupina goji poseben odnos do sevdalink. Vsak njihov nastop je polna posvetitev življenja in glasbe tisti skrivnostni zmesi ljubezni in strasti, ki jo v sebi nosi turška beseda sevdah. Sedet pomeni notranjost biserne školjke, v kateri se prežemajo bujna melodija, sproščeni ritem in njen liričen glas. Če je skupina školjka, je njihova glasba biserni lesk nad teminami, ki se skozi upanje svetlika v novo zaupanje.« Zgoščenka vsebuje tudi 20 strani dolgo knjižico z besedili in prevodi. Sicer pa je pred izidom tudi plošča Zlatka Kavčiča z naslovom Vizionarja. Urednik zbirke Marijan Dovič je pri tej zgoščenki opozoril na odlično zasedbo, »kot gost namreč med drugimi nastopa legendarni pihalec Paul McCandless«. Do konca leta bo izšla tudi zgoščenka Jazon V, na kateri bodo predstavljene pesmi s finala letošnjega tekmovanja za skladateljsko nagrado v okviru jazz festivala in delavnice Jaz-zinty. Kratke zgodbe pri Gogi Decembra bo, če bodo bogovi naklonjeni, pri literarni zbirki izšla nova zbirka kratkih zgodb novomeškega čudežnega dečka Nejca Gazvode. 0 184 strani težki knjigi je Bariča Smole v spremni besedi zapisala: »S Fasungo avtor iz realnega sveta pogosto vstopa v neke vrste virtualno resničnost, njegovi junaki sanjajo, mnogi živijo v disfunkcionalnih družinah. Kroži med resničnostjo, fantazijo in sanjami, iz sedanjosti stopa v prihodnost, na katero ga napeljuje svet novih tehnologij, včasih pa se zdi, kakor da bi s futurističnimi slikami hotel prikazati, kam bo pripeljala odtujenost med ljudmi, ljudmi in naravo, kam vodijo mehanizacija, virtualizacija vsakdanjega življenja in devastacija okolja. Fasunga je razmišljanje o tem, kaj konstruira mladega človeka sodobnosti.« In Cvetka Bevc? Tudi kupček kratkih zgodb: »Zgodbe iz somraka so odlična zbirka kratke proze, v kateri se avtorica osredotoča na subtilne ravni človekovega odnosa do samega sebe in sveta življenja, pretresa možnosti,ki jih svet nudi človeku za njegovo samouresničenje,in meje,ki jih samemu sebi postavlja človekova lastna notranjost. S kratkimi zamahi so izrisane navidez majhne usode,a z osebne perspektive tragika samosti in nemoči ni niti malo omiljena. Vse zgodbe življenja so same v sebi majhne in vsi položaji prej ko ne predvidljivi, a zato tragika lastne usode ni nič manj boleča (in velika),« v spremni besedi dešifrira Robert Titan Felix. ■ ■■■ ■ M GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO d.d. Gubčeva 15, 8000 Novo mesto Telefon: h.c. 07/33 21 065 Kakovostno in po ugodnih cenah: •s opravljamo sečnjo in spravilo lesa, •s izvajamo gozdnogojitvena in varstvena dela, >a projektiramo, gradimo in vzdržujemo gozdne ceste in vlake, m odkupujemo les na panju in kamionski cesti, •a izdelujemo in prodajamo žagan in tesan les, ♦3 projektiramo in izvajamo hortikulturno in vrtnarsko dejavnost, >3 proizvajamo in prodajamo vse vrste cvetja, lončnic, •3 okrasnih grmovnic in dreves. cj£>eto upao in /ztičaAouani/, nanosih in spzememA/, vetiAiA dagod/zoo in novih/ začedkoo vam/ o teiw 2008 žeil c0jozdno geispodaislva cVLovo maslo. Wmte Trgovina TOTAL Seidlova cesta 28, Novo mesto tel.:07 3375 375 e-pošta: totalnm@siol.net zaščiteni in dobijo vidni mini VRTEC CICIBAN NOVO MESTO Ragovska ulica IS, 8000 Novo mesto DOLENJSKI MUZEJ v Muzejska 7, Novo mesto K N J I Ž N I C Rozmanova 26/28, Novo mesto tel: 07 393 46 74 mi rja n * I A *R C ^Ja "o Zarja d.d. Stanovanjsko podjetje Prešernov trg 5 Novo mesto GIMNAZIJA NOVO MESTO Seidlova cesta 8 8000 Novo mesto Srednja šou ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM Ulica talcev 3 Tel.: 07 332 15 27 MKO d.O.O. NOVO MUTO KOVINSKE KONSTRUKCIJE Kočevarfeva ulica i, 8000 Novo mesto Telefon:( + 386 7)39 30 480, 39 30 490 Fox: (+386 7)39 30 491, E-mail: mko@mko.si s__________http: //www.mko.si/_______y gostisce-kos@siol.net kos gostišče ZIDANICA KOS NA TRŠKI GORI Šmarješka c. 26, Novo mesto, Tel.: 07 33 70 540 Bistro in pizzeria Kaval Panda d.o.o. Velike Brusnice 12 tel.: 07 30 /L E P O T INI I A T E L J E~\ Frizerstvo, solarij, ličenje, pedikura Milana Majcna 9, Novo mesto telefon 07 332 45 10 Frizerski salon Jure Kandijska 19, Novo mesto BAKS mednarodni transport, logistika, inženiring in storitve Novo mesto d.o.o. tel : 07/ 33 70 700; fax: 07/ 33 70 701 K*N*J*I*Ž*N*I*C*A .jfirrc/st Švfe Kidričeva 2, p.p.29 v 8210 Trebnje Tel.: 07/ 34-82-110J OŠ Bršljin Kočevarjeva 40, Novo mesto EK0S01>’ (e-mail: os.brsljin@guest.arnes.si <--------------------------------v Osnovna šola CENTER Seidlova cesta 7 8000 Novo mesto Osnovna šola GRM Trdinova ul.7, 8000 Novo mesto Tel.: 07 39 35 900 Dijaški dom Novo mesto Šegova ulica 115 8000 Novo mesto fr Ulica talcev 3/a 07 39 33 264 FKONOMSKA šola \____________Novo mesto /^PRI^N HOTEL ** JELOKRANJCU/ Kandijska cesta 63, NM tel: 07/30 28 444 www.pribelokranjcu-vp.si Frizerstvo in ladjarstvo RBDREEK Ljubljanska 80, tel.: 07 33 26 028 (Smolenja vas 3, tel.: 07 33 44 118 (agencija (l^Dservis ^ Novo mesto: Prešernov trg 6, Trebnje: Baragov trg 1, Črnomelj: Kolodvorska c. 35, Brezplačna tel.št.: 080 22 16 www.mservis.si s._________________________/ cdm4un Trženje in servis računalniške opreme Ljubljanska 8, Novo mesto tel.: 07 33 21 638 Plesni center Dolenjske Novi trg 7, Novo mesto gsm: 041 754 911 V ■Pik 1.6. 2007 je začel veljati poletni delovnik. Knjigarna Goga bo vse do 30.9. za vas odprta od ponedeljka do petka od 9.00 do 21.00 ter ob sobotah od 9.00 - 13.00. Vabljeni! knjigarna:kev8rna:G0GA Glavni trg 6 RIC Novo mesto Novi trg 5, Novo mesto tel.: 07 39 34 550 R www.ric-nm.si Razvojno izobraževalni center Sovo mesto Visoka šola za upravljanje in poslovanje Dodiplomski visokošolski programi Na Loko 2, Novo mesto tel.: 07 39 30 020 Šolski center Novo mesto Šegova 112 Novo mesto Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Območna enota Novo mesto OŠ Brusnice °b J Velike Brusnice 101, V. Brusnice ' KULTURNI CENTER JANEZA TRDINE ' KC Janeza Trdine /// Novi trg 5, Novo mesto V J & \^ejLxsbcnašoit OAjarjana ^cvzrnc cHbw rmvlo Kmetijska šola Grm Sevno 13 Novo mesto - . ■■■#£ arjeta 1, Smarjeta _ Jt c. * : 07 38 44 180 ?/?. / OŠ Šmarjeta Šmarjeta 1 tel. GASILSKO REŠEVALNI CENTER NOVO MESTO Mestna občina Novo mesto Seidlova 1, Novo mesto vjikh nJ KOSTANJEVICA NA KRKI VSeidlova cesta 29, 8000 Novo mesto,/ SLS. Slovenska ljudska stranka Mestni odbor Novo mesto y Galerija Božidar Jakac Grajska cesta 45, 8311 Kostanjevica na Krki Tel.: 07/49 87 008, Fax: 07/49 87 335 Ogled razstav in stalnih zbirk: vsak dan razen ponedeljka od 9. do 18. ure. www.aaleriia-bi.si, e-pošta: inlo@aaleriia-bi.si park park novomeški regionalni mesečnik G ostrina Bučar „ . . „ . TUDI Šmihe”H Novo mesto' ŠTUDENTSKA Tel.: 07 33 75 325, gsm: 031 647 084 KOSILA Prepih Gornja Težka voda 19 |\.-4 Stopiče PREPIH«,.. tel.: 07 30 89 404 iakalS^fRiai www.lokalpatriot.si lokalpatriot@lokalpatriot.si Panda d.o.o. KZ Krka, Dom, vrt in kmetijstvo . tel.: 07 33 56 360 KAVKA PUB JL DOBRA KAVA IN DOBRO VZDUŠJE. Primož Polak s.p. Ljubljanska cesta 26 (TC HEDERA) 8000 Novo mesto • tel:07/33 28 041 DELOVNI ČAS Ponedeljek - srede 7h 23h Petek in sobota 7h 03h Četrtek 7h 01 h Nedelja 16h 23h krka TOT AL PIZZERiA DOLENJSKI LIST Vaš četrtkov prijatelj :e- , let! Sodelujte v anketi na jg (07) 39 30 500 iWaWaW/ TOT AL TOTALČEK s Dolenjska ekologija Tekst in foto Marko Pirc Varna pitna voda nam omogoča življenje in predstavlja enega izmed osnovnih pogojev zdravja. Čeprav je tako dragocena dobrina, jo prepogosto dojemamo kot nekaj danega. Ekološke analize okolja nimamo Na vprašanje, ali MO Novo mesto svoje gospodarske načrte usklajuje tudi z ekološkimi normami, ali preprosteje: če skrbi za čisto prihodnost Novega mesta, so iz županovega kabineta sporočili: »Mestna občina Novo mesto naj bi predvidoma v prihodnjem letu izdelala oz. naročila izdelavo Poročila o stanju okolja, ki je podlaga za pripravo Programa varstva okolja za Mestno občino Novo mesto, kot ga opredeljuje Zakon o varstvu okolja. Po sprejetju programa, ki vsebuje dolgoročne cilje, usmeritve in naloge na področju varstva okolja, je mogoče pristopiti k izdelavi operativnih programov, s katerimi se razčlenijo cilji, usmeritve in naloge na posameznem področju ali za posamezno vprašanje varstva okolja.« Tovrstne pereče problematike torej v Novem mestu še nimamo povsem pod nadzorom, saj je MO v začetku mandata bolj skrbela za razvoj in uspešnost mesta (na primer za razvoj turizma smo poskrbeli za splav na Krki, ki pa je po mnenju nekaterih z ekološkega vidika sporen). Kakšna je »naša« voda? Ljudje o tem, od kod prihaja voda, ki jo pijemo in kako je bila obdelana, vemo zelo malo. Dejstvo je, da so v Sloveniji različni viri pitne vode, med manj kvalitetne se uvrščajo viri s kraških območij, kamor spada tudi večina Dolenjske in Slovenije. Vode iz teh virov je treba pripraviti, da postanejo pitne. Viri vplivajo na kakovost tudi z vidika njihove razdrobljenosti. Praviloma bo kakovost slabša pri večji razdrobljenosti, ni pa nujno. Pitno vodo v Sloveniji lahko primerjamo tudi glede na kvaliteto priprave. Direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto Dušan Harlander: »S tega vidika lahko presojamo, kako uspešni so upravljalci vodovodov, ki so tudi odgovorni za pripravo pitne vode in za njeno zdravstveno ustreznost. Ocenjujem, da so profesionalni upravljalci (komunalna podjetja) primerljivo dobri in da imajo primerljivo dober uspeh. Uspeh je odvisen tudi od količine denarja. V Novem mestu je poleg dosedanjih oblik pripravljanja potrebna ultrafil-tracija in kvalitetnejše razkuževanje (s klor-dioksidom) - kar novomeška Komunala tudi uresničuje.« Na Dolenjskem je mnogo vodovodov, s katerimi ne upravlja profesionalni upravlja-lec. Z zares redkimi svetlimi izjemami je voda iz njih (t. i. vaški vodovodi) praviloma nepitna, potrebni varnostni ukrep je prekuhavanje. »Zato nenehno spodbujamo vse, da bi tudi te vodovode prevzeli v upravljanje profesionalno usposobljene organizacije, pa tudi, da bi se povezovali v večje sisteme« dodaja Harlander. V sklopu nadzora pitnih voda za leto 2006 na območju Dolenjske so bili trije vodovodi zdravstveno neustrezni (Kamenje, Vrhpolje in Globočec - ni v upravljanju Komunale Novo mesto), vodooskr-ba pa po raziskavah »ni bila varna« na 8 vodovodih. To pomeni, da je na teh vodovodih v času raziskav potekal neustrezen režim, prihajalo je do nenadzorovanih izgub vode, morebitne zdravstvene neustreznosti ali pa da na njih niso bili vzpostavljeni ustrezni varstveni pasovi (kar pomeni povečano možnost onesnaženja). Kje hitro nastopijo dodatne težave? 1. Četudi priteka v objekt zdravstveno ustrezna pitna voda, se lahko v hišnem omrežju (to je napeljava v hiši, bloku ...) njena kakovost poslabša. 2. Uporaba fitofarmacevtskih sredstev v kmetijske namene v območju varstvenih pasov okoli virov pitne vode. 3. Poseben problem je odvajanje odpadnih vod (ki jih je toliko, kolikor je porabljene vode) in seveda meteorna voda. 4. Naslednji problem je še vedno velik delež vodovodne napeljave iz (v veliki meri dotrajanih) salonitnih cevi, ki vsebujejo škodljiva azbestna vlakna. Po mnenju ZZV NM: »Javnozdravstveni interes na tem področju bi moral biti večji in usmerjen v čimprejšnje reševanje tovrstne problematike.« Kaj pa zrak? Kakovost zraka neposredno vpliva na naše zdravje, zato so raziskave onesnaženja zraka v mestih - in ukrepi za boj proti onesnaževanju in omejevanju tega - zelo pomembne. Na ZZV Nm »občasno podajo predlog, da bi občine izdelale kataster obremenjenosti zraka, vendar praviloma ni posluha« Tovrstne raziskave naj bi vsaj na vsakih nekaj let naročila država (ARSO), vendar teh podatkov za Novo mesto ni. Obveznosti občine so predvsem »oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in urejanje in čiščenje javnih površin« Tovrstnih raziskav torej ni v obveznem repertoarju naročil MO NM, zakaj pa konkretnih podatkov za naš okoliš ni mogoče najti na spletni strani agencije republike Slovenije za okolje, pa bo treba še raziskati. Mogoče o tem že v naslednjem Parku. Zakaj je voda pomembna? Pri vsakem srečanju z vodo se moramo zavedati, da je njena trenutna funkcija le del kroženja v naravi. Del tega kroženja poteka tudi v našem telesu, naših domo- vih, tovarnah... S kroženjem voda prenaša in razširja po živem in neživem svetu tudi nevarne snovi; tako prihajamo v stik z raznoraznimi škodljivimi elementi in mikroorganizmi. Ljudje so prevzeti ob velikih ekoloških projektih, kjer se kot glavni problem omenjajo masovne emisije toplogrednih plinov, večanje ozonske luknje in izginevanje nafte. Med takim globalnim razmišljanjem pa pozabljamo na lastne probleme in nevede sami sebe zastrupljamo, in to kar pri sebi doma, udobno zleknjeni v naslanjaču. Medtem ko bi lahko (primer) z ustreznim sortiranjem odpadkov poskrbeli za njihovo reciklažo, jih rajši zapeljemo na Leskovec. Ali bolje rečeno: pod Leskovec. Vsi pa vemo, da so voda, zrak in prst neločljivo povezani. Kdo je še vedno največji onesnaževalec okolja? Vsaka gospodarska in industrijska rast je pogojena z izpusti okolju škodljivih snovi in pusti določene sledove na okolju. Recimo, problem preteklosti je bil Revoz (nekdanji IMV) s svojo lakirnico. Hlapna organska topila in razredčila predstavljajo velik problem za zrak. Včasih so v okolici večjih lakirnic šteli število pik laka na določeni površini. Se pravi, so (bile) te stvari povsod okrog nas, na naši solati, paradižniku in v nas. K sreči je, poleg nekaterih slabih stvari, razvoj prinesel tudi strožje ekološke standarde. Dejavnikov, ki vplivajo na to, ali pijemo dobro vodo ali živimo v čistem okolju ali dobro skrbimo za prihodnost, je veliko. Nekaj pa drži kot pribito: vsak posameznik mora storiti vse, kar je v njegovi moči, da bodo razmere čim boljše. |s|o|k|o|l|o|v|o|o|k|o| Kratka zgodovina cenzure (II) Marijan Dovič, foto Boštjan Pucelj Skrit tiči v tihem pritisku relacije vsemogočnega lastništva, preoblečen se bohoti v retoriki »tržne ekonomije«, prikrito deluje skozi sodni sistem in institut varovanja pravice do dobrega imena, budno kot protivirusni program »usklajuje« tekste z vokabularjem aktualnih sloganov, kakršen je »politična korektnost« V prvem delu tega pregleda smo se seznanili s temeljnimi pojmi: pojasnili smo, kaj je mogoče razumeti kot cenzuro v širšem smislu in kako so se spreminjale njene pojavne oblike ter kakšna je razlika med eksplicitno in implicitno ter predhodno in retroaktivno cenzuro. Da so se načini cenzuriranja spreminjali, se zdi razumljivo, kajti cenzura v praksi nikdar ne prepoveduje nečesa v praznem prostoru, temveč vedno skuša usmeriti pretok vsebine v določenem komunikacijskem mediju. Ob tem je mogoče predpostaviti, da sta osnovni princip in funkcija ostajala podobna: (tudi) s pomočjo cenzure so se v socialnih skupnostih ohranjali vplivi, moč in oblast določenih interesnih skupin. To tezo bomo tokrat skušali ponazoriti s še enim kratkim sprehodom - od (fizičnega) uničevanja knjig do sedanjosti. Zgodovina cenzure kaže, da so bila njen predmet v različnih družbenih okoljih zelo različna dela, od religioznih (Koran, Biblija, heretični in apokrifni spisi...) in filozofskih do znanstvenih (Bruno, Kopernik, Galilei, Darvvin...) in literarnih (Chaucer, Flaubert, Voltaire, Stowova, Solženicin, Balantič...). Predmet cenzuriranja ali celo fizičnega uničevanja, katerega najočitnejša oblika je zažiganje, so bile že kitajske filozofske knjige v drugem stoletju pr. Kr.; v začetku četrtega stoletja je rimski cesar Dioklecijan zažigal krščanske knjige, kmalu zatem pa so gorela heretična arianska dela. V srednjeveških Firencah so po nalogu Savonarole iz moralnih vzrokov v plamenih končali Ovidove poezije in Dekameron, španski kolonizatorji so v 16. st. sežigali svete knjige Majev, v Evropi pa so gorele Lutrove knjige. Robespierre je leta 1793 fizično uničeval religiozne in rojalistične knjige; v Sloveniji je škof Jeglič v začetku 20. stoletja uničeval Cankarjevo Erotiko, ruski komunisti pa po letu 1917 protikomunistična, caristična in nacionalistična dela. V tridesetih letih so nacisti sistematično in množično sežigali judovska in druga »degenerirana« dela, med avtorji katerih se je poleg Marxa in Remarqua znašel tudi Heine, ki je ironično že sto let prej (na)povedal - kjer se sežigajo knjige, bodo goreli tudi ljudje. Vendar fizično uničevanje knjig tudi v drugi polovici 20. stoletja ni nemogoče: pod vplivom ameriškega senatorja McCar-thyja so nekatere knjižnice v ZDA res sežigale »komunistična« dela, diktatorji (npr. Pinochet v Čilu) po svetu podobne metode rabijo vse do današnjih dni. V razvitih zahodnih demokracijah načrtnega in sistematičnega uničevanja del ni več, zažigalni »ekscesi« pa se vseeno dogajajo - na ravni interesnih skupnosti (zažigi Rushdiejevih Satanskih stihov, v začetku 21. stoletja zažigi knjig o Harryju Potterju iz religioznih razlogov). Temeljno vprašanje pri analizi takih posegov je seveda, kakšna je institucionalna moč cenzorja, da uveljavi svojo voljo. Dognati je treba, kakšen je resnični doseg njegovih ukrepov -ta razpon sega od simboličnega protestiranja proti določenemu delu ali vsebini, do popolne prepovedi in dejanskega umika vsebine iz socialnega obtoka s pomočjo represije, kakršnega so nekoč omogočali centralizirani oblasti sistemi in vse do danes najtrši totalitarizmi; ta oblika v sodobnih demokratičnih družbah vsaj na prvi pogled ni več mogoča. V tem pogledu globalizirana informacijska družba predstavlja radikalen prelom. Zdi se, da je ne le indeksom in zažiganju, temveč tudi bolj prefinjenim oblikam cenzurnega terorja, kakršne so vzdrževali obla- stni aparati totalitarnih režimov 20. stoletja, nepovratno odklenkalo. Toda ob (naši) predpostavki, da so težnje po cenzuriranju ostale nespremenjene, vendarle vznikne vprašanje: kako se te odražajo in kje se uresničijo? In še dalje: kateri od družbenih segmentov ima v vrtoglavici hektične vsakdanjosti podivjanega kapitalističnega obrata sploh možnost (da ne rečemo, nalogo ali tudi odgovornost, če si dovolimo nekoliko patosa), da morebitne transformacije cenzure prepozna in opiše? Kandidati, ki pridejo na misel, so najbrž medijski sistem, na nekoliko višji ravni (humanistična) esejistika in seveda na najvišji teoretski ravni - znanost kot sistem opazovanja družbe; torej še posebej družbene vede. Omenjeni segmenti v sodobnih družbah vsaj na videz ohranjajo visoko stopnjo avtonomije. A ravno pri tako občutljivih temah je treba z zaostreno budnostjo premeriti potencial različnih odvisnosti. Ker predpostavljamo, da ima družba v celoti korist od avtonomije tako medijske kot znanstvene sfere, je to mogoče razumeti kot posebno vrednoto. Pri tem se moramo seveda zavedati, da povsem nevtralne, nepristranske točke opisovanja v družbi tako ali tako ni. K čemur je torej mogoče težiti, je kvečjemu čim višja stopnja relativne avtonomije. Kot kažejo nedavne slovenske izkušnje, je treba pri medijih pretresti predvsem zaledje odnosa lastniki - uredniki; medtem ko pri znanosti problematični potencial tiči v relaciji med financerji in znanstvenimi ustanovami - sploh tedaj, ko na primer država nenadoma želi intenzivneje »regulirati« avtonomijo raziskovalne sfere. V nadaljevanju bomo prezrli tehten psihoanalitični pomislek, da je prvi (samo)cenzor tako ali tako skrit v subjektu, in se osredotočili le na oblike, kjer je kot cenzorja mogoče videti »drugega«. Pa vendar: ta »drugi« ne bo več zlahka identificiran kot stroga avtoriteta z rdečim svinčnikom, ki se sklicuje na ta ali oni paragraf ter igra na karte te ali one pozicije moči. Iskati ga bo treba tako rekoč z lučjo pri belem dnevu, kajti potuhnil se je. Skrit tiči v tihem pritisku relacije vsemogočnega lastništva, preoblečen se bohoti v retoriki »tržne ekonomije«, ki nalaga takšne in drugačne programske izbire; prikrito deluje skozi sodni sistem in institut varovanja pravice do dobrega imena, budno kot anti-virusni program »usklajuje« tekste s koncepti in z vokabularjem aktualnih sloganov, kakršen je »politična korektnost«... A ne le to. Cenzorski drugi je najskrb-neje zabubljen v tople odeje različnih malih in velikih koalicij moči, lokalnih in globalnih kravjih kupčij, bolj ali manj gnilih kompromisov medijev s politiko ali »gospodarstvom« (pomislimo le za hip na novomeške medije); odlično je zavarovan v medigri oglaševalske ali drugačne denarne izmenjave, ki smo jo že identificirali kot korporativno cenzuro in je morebiti najbolj relevanten vidik sodobnega »cenzuriranja«. Drugi, ki se utelesi v (samo)cenzuriranem subjektu, deluje tiho, iz ozadja. Ali če nekoliko zaostreno parafraziramo Jančarjevo misel iz eseja Apologija samocenzure, v katerem pisatelj ironično obračuna z implicitnimi oblikami komunističnega terorja: projekt ozdravljenja »samocenzurirancev« iz totalitarnih režimov je zdaj končno uspel. »Bolniki«, ki so nekoč trpeli za samocenzuro, so ozdravljeni tegobe: mislijo (in pišejo) ravno tako nesamocenzurirano kot njihovi zdravniki. Natančneje rečeno: samocenzure se ne zavedajo več. Polpretekla zgodovina v naši občini Gregor Macedoni, foto Boštjan Pucelj Te vrste prireditev ne zberejo veliko nazorsko raznolikih gostov. Ko pa so enkrat na kupu samo »naši«, si je prav lahko dati duška. ‘Mestna občina Novo mesto ima poleg praznika občine tudi tri spominske dneve. Zadnji v letu (29. oktober) je spominski dan, dan ustanovitve novomeške čete. Letos je spominski dan sovpadel z zelo zanimivimi razpravami na nacionalni ravni, ki so se začele med predsedniško volilno kampanjo in vrhunec doživele po razveljavitvi povojne sodbe vojaškega sodišča zoper škofa Gregorija Rožmana. Gre seveda za eno najbolj globokih razpok, ki deli Slovence že vse od 2. svetovne vojne, svoje korenine pa ima ta delitev še iz časov pred tem. Zato se mi postavlja vprašanje, ali res moramo tudi na ravni praznovanj in spominjanja v lokalni skupnosti dodajati svoj delež v to bolečo ločnico med Slovenci. Občinski praznik, ko se spominjamo podelitve mestnih pravic (7. april), in spominski dan položitve temeljnega kamna za Narodni dom (7. julij) sta prav gotovo prava datuma oz. spomin na prave dogodke iz zgodovine našega mesta, ob katerih se lahko zazremo v zgodovino in iz nje črpamo moč za pogled naprej. Nekoliko manj razumem, zakaj je praznik lokalne skupnosti 26. junij, ko se spominjamo začetka osamosvojitvene vojne. Res je, da se je najpomembnejši boj za lastno državo začel ravno na tleh naše občine, vendar je 25. junij že državni praznik, ko se spominjamo osamosvojitve in vseh s tem povezanih dogodkov. Ob vsem spoštovanju do teh dogodkov, ki jih morda sami zaradi naše subjektivne vpetosti v ta čas ne moremo objektivno presojati, se zdi, da vsebina spominskega dne nima veliko opraviti s spo- minjanjem in z združevanjem na ravni naše lokalne skupnosti. Gre za začetek nacionalne zgodbe, katere prvo dejanje se je zgodilo na območju naše občine. Spominjanje začetka osamosvojitvene vojne kot praznika lokalne skupnosti prav gotovo ni vsebinsko sporno, je pa vredno premisleka o njegovem smislu, tako kot vprašanje, kakšno naj bo število podžupanov v Mestni občini Novo mesto. Spominjanje ustanovitve novomeške čete pa bi bilo lahko nesporno, če bi bil razčiščen širši nacionalni okvir temeljnih vprašanj, in sicer boja proti okupatorju, komunistične revolucije in sekularizacije v slovenski družbi, če navedem zgolj najpomembnejša področja, ki so tesno prepletena med seboj. Če bi pogledali zgoraj navedena področja in vsaki pomembnejši struji v novejši slovenski zgodovini pripisovali pozitivno in negativno vlogo na posameznem področju, bi imeli pri vsaki strani vsaj en minus. Torej slovenska zgodovina ne more postaviti, tudi iz distance 60 let, zmagovalne strani. To pa je, kot kaže, travma vseh vpletenih, saj partizanska stran poudarja boj proti okupatorjem, ki niso nič skrivali težnje po raznarodovalni politiki, zelo milo pa govori o izkoriščanju osvobodilnega boja za komunistično revolucijo in spremembo družbenega sistema. Cerkveno-do-mobranska stran upravičeno slavi zmago, ki ji jo je zgodovina prisodila 45 let po koncu njihovega (sicer tedaj izgubljenega) protirevolucionarnega boja v okviru državljanske vojne, vendar se ne da izbrisati njihove kolaboracije z okupatorjem. Ker je bila po krvavem zaključku revolucije s povojnimi poboji cerkvena in sploh katoliška stran zelo brutalno poražena in obsojena na nadaljnjih 45 let hujših in lažjih preganjanj, imamo danes hude probleme s postavitvijo temeljnih razmerij med cerkvijo in državo. To, kar so drugi evropski narodi z nacionalnimi državami storili že vsaj stoletje pred slovensko državno samostojnostjo, se pri nas meša z vsakdanjimi bitkami med popolnimi zagovorniki močno prisotne cerkve v vseh segmentih družbe in zagovorniki popolne sekularizacije oz. ločitve. Toda bitke v dejanskem vsakodnevnem političnem dogajanju sploh niso tako enostavne in enoznačne. Lep primer je 100 % financiranje javnega programa v zasebnih šolah, ki je bilo sprejeto sredi 90. let prejšnjega stoletja na predlog ministra Slavka Gabra (tedaj je šlo pretežno za cerkvene šole). Sedaj je isti politik kot poslanec državnega zbora eden najglasnejših kritikov enake rešitve, ki jo predlaga sedanji šolski minister Milan Zver. Kot kaže, so teme o ločevanju cerkve od države zelo priročno orodje v političnem boju, medtem ko izvedba posameznih področij ločevanja ne prinaša pomembnejših razlik med obema stranema. Za enak problem gre tudi pri vprašanju pokopa po vojni pobitih nasprotnikov komunističnega režima. Ko se bo zadeva enkrat uresničila, ne bo veliko možnosti obračanja besed, kako poimenovati več kot deset tisoč nehumano pomorjenih brez sodb. Toda včasih se zdi, da ni nobeni strani prav zares do pokopa žrtev kot osnovnega civilizacijskega dejanja. Pokop je, samo tako si lahko razlagamo, zakaj do ustreznega zakona ne pride, samo sredstvo, ob katerem bi vsaka od zgodovinsko vpletenih ali povezanih strani rada izbojevala še »zadnjo« ali pa zgolj »naslednjo« zmago. Pa se vrnimo nazaj k spominskemu dnevu novomeške občine. Te vrste prireditev ne zberejo veliko nazorsko raznolikih gostov. Ko pa so enkrat na kupu samo »naši«, si je prav lahko dati duška. Tako smo v medijih lahko zasledili nekaj povzetih izjav glavnega govorca na letošnji prireditvi predsednika Skupnosti borcev 1. dolenjskega bataljona Milana Gorjanca: »To je le dimna zavesa, ki jo na Slovenskem spuščata rimskokatoliška cerkev in trenutna oblast. Cerkev s pomočjo oblasti dobiva in razmetava ogromno bogastvo, ki je bilo pred tem last ljudstva.« »Zatorej, ljubi Slovenci, glodajte izdajalske kosti, medtem ko vlada šunke prodaja tujcem. Ti bodo tudi vodji dali masten zalogaj, kot so mu ga že ob orožarski aferi. Kam te nese deroča voda novo narejenega kapitalizma, ljubljena Slovenija? V blatno samo-drštvo toneš! Klerikalizem te je preplavil in na obzorju vidim nek nov, še strašnejši ‘izem’. Mar se bomo znova pozdravljali ‘smrt fašizmu, svoboda narodu’?« Kot pokažeta citirana dela govora, se nerazčiščeno polpreteklo zgodovino za potrebe dnevne politike lahko pomeša tudi z aktualnimi tematikami. Toda ali je spominski dan Mestne občine Novo mesto res pravo mesto za to? Milili Rezultati raziskave o uporabi dovoljenih in prepovedanih drog med mladimi v Mestni t^čini Novo mesto Mladi in droge v naši občini Toni Kočevar, foto Jaka Šuln Mladostnik pač, ne glede na svoje uporniško vedenje v obdobju odraščanja, še vedno globoko v sebi najbolj zaupa in se opira na svoje starše. Droge - pojem, ki pri ljudeh prebudi paleto mešanih misli in občutkov, so vedno bile in bodo obvezni spremljevalec vsake kulture naše civilizacije. Vedno privlačne tistim, ki se hote ali nehote znajdejo na robu družbe, delujoč kot uteha za nezadovoljiv odnos s samim seboj in z drugimi. Nabor ponudbe najrazličnejših drog je iz dneva v dan bogatejši, nove vrste predvsem sintetičnih drog kljub prepovedim, grožnjam kazni stroge zakonodaje in krutim posledicam rastejo kot gobe po dežju. Droge so neuničljive, nekatere celo eden temeljnih elementov naše kulture, zato nam ne preostane drugega, kot da do njih vzpostavimo jasen in zrel odnos, ki nas bo varoval pred prebegom v umetne užitke in sladko iluzijo, ki na koncu vedno vodi v osebnostno osiromašenje in nesrečo v medosebnih odnosih. Približati se dejanski sliki Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti - LAS Novo mesto, ki kot strokovno posvetovalno telo župana združuje 35 članov, predstavnikov lokalnih ustanov in organizacij s področja dela s človeškimi viri, je v drugi polovici leta 2007 izvedla raziskavo o uporabi drog med mladimi v novomeški občini. Raziskavo je v celoti financirala Mestna občina Novo mesto, osnovni namen raziskave pa je bil približati se dejanski sliki o prisotnosti dovoljenih in prepovedanih drog v življenju mladega človeka, kakor tudi narediti vpogled v njegov odnos do drog. Od rezultatov raziskave si v LAS obetamo, da nam ti nakažejo smeri učinkovitejšega preventivnega delovanja med mladimi po šolah ter izven nje, kar tudi je naša osnovna dejavnost. Raziskava je zajela 475 anketirancev, od tega 177 osnovnošolcev (zadnja triada), 187 srednješolcev ter 111 študentov. Vsi anketiranci so občani novomeške občine, od tega jih 55 % prebiva v mestu in 45 % na podeželju. Naj povemo še, da je bilo razmerje med spoloma uravnoteženo (45 % moških in 55 % žensk). Strokovnjaki ugotavljalo, da je pri mlademu človeku stik s prvo drogo velikokrat ključnega pomena, saj gre za pomembne trenutke razvoja stališč in kritične presoje mladostnika do učinkov omame. Rezultati so razkrili, da 20 % anketirancev sicer še nikoli ni poskusilo nobene droge, je pa alkohol tista droga, s katero se je prvič v življenju srečalo 58 % mladih. Sledi izkušnja s tobakom (cigarete), ki ga je kot prvo drogo zaužilo 17 % mladih. Kanabis (marihuana in hašiš) se kot prva droga pojavlja poredko (1,9 %), pri 6,4 % anketirancev pa so bile prva droga v življenju druge prepovedane droge (heroin, kokain, ecstasy ...). Občutljiva obdobja Da mladostniki vzporedno z odraščanjem tudi vse bolj posegajo po drogah, je potrdil podatek, da nikoli ni poskusilo nobene droge 37 % osnovnošolcev, le 14 % srednješolcev in še manj (3,6 %) študentov. Kaže, da gre za dve občutljivejši obdobji, v katerih poseganje po drogah sunkovito naraste: to so prva leta srednješolskega izobraževanja ter kasneje prehod iz srednje šole v višje oblike izobraževanja. Večja pozornost izobraževalnih sistemov na ti dve občutljivi prehodni obdobji bi bila dobrodošla in preventivno zelo učinkovita. Radovednost glavni razlog Rezultati raziskave so tudi razkrili, da mladi prvič drogo poskusijo največkrat iz radovednosti (42 %), sledi želja po zabavi (39 %), le nekaj pa jih namensko išče pijanost oz. zadetost (3,4 %). Zabava je pomembna sestavina naših življenj, pri mlademu je potreba po zabavi še toliko bolj izrazita. Preprosto spoznanje je, da sta omamljenost in zabava pri mladostniku tesno povezana pojma, kar odpira preventivni izziv za skupino LAS; to je pomoč mlademu človeku pri odkrivanju zdravih načinov zabave brez drog. Na razmišljanje v tej smeri opozarjajo tudi mladi sami, ki so v anketi navedli, da med aktivnosti, ki bi jih lahko odvračale od uporabe drog, sodijo ravno zabave brez drog, razne športne aktivnosti ipd. Želijo si tudi več javnih Katero dovoljeno ali prepovedano drogo si poskusil(a) prvo v življenju? prostorov z računalniki, internetom in tudi kulturnih in umetniških aktivnosti. Naj tu poudarimo vidik samoorganizacije, ki bi mladostnika aktivno pritegnil v participacijo pri posameznih aktivnostih, za razliko od relativne neučinkovitosti najrazličnejših aktivnosti (ponudba zadnjih je še prevelika!), ki jih že vnaprej zrežirajo odrasli ter kot takšne ne predstavljajo ustvarjalnega izziva, kar običajno pritegne mladega duha k kreativni udeležbi. Pijejo kljub prepovedi Da je vzgojni učinek besednih naukov ter življenjskih napotkov mlademu človeku relativno šibak v primerjavi z močjo zgleda, potrjujejo tudi podatki, da je povprečna starost tistih anketirancev, ki so že kdaj pili alkohol, pičlih 11,6 let. Vprašamo se lahko, ali otrok pri teh letih zmore jasno razumeti in si zastaviti tanko mejo med zmernim in čezmernim uživanjem alkoholnih pijač. Izkazalo se je tudi, da 50 % mladih pije alkoholne pijače v baru ali gostilni, 19 % jih to počne doma, 8 % pa zunaj v parku, ob cesti ipd. Analiza pravi tudi, da kar 21 % osnovnošolcev in 70 % srednješolcev pije alkohol v gostinskih lokalih, pri čemer vemo, da so osnovnošolci in večina srednješolcev mladoletne osebe. In ker naj v gostinskih lokalih ne bi točili pijač mladoletnim osebam, lahko ugotovimo, da je dejansko stanje v velikem neskladju z namerami zakonodaje s tega področja, ki naj bi onemogočala mladoletnim pitje alkoholnih pijač po lokalih, diskotekah in v podobnih okoljih. Vsekakor je tu odprto široko in pomembno polje preventivnega delovanja za Lokalne akcijske skupine po vsej Slovenije, ki bi z ustreznimi pristopi lahko nagovarjale lastnike gostinskih obratov k odgovornejšemu vedenju pri točenju alkohola mladim. Poskusijo pri 15. letih Na področju prepovedanih drog se je pri kanabisu (marihuana in hašiš) izkazalo, da ga je 22 % anketirancev že poskusi- lo, med njimi 4 % osnovnošolcev, 24 % srednješolcev in 50 % študentov. Pri drugih prepovedanih drogah je odstotek precej nižji: ecstasy je poskusilo 5 % anketirancev, amfetamine (»speed«) 4 %, kokain 3 %, heroin pa 2 % mladih iz novomeške občine. Raziskava je potrdila tudi znano dejstvo, da se starostna doba mladih pri prvi uporabi prepovedanih drog iz leta v leto znižuje. Heroin in kanabis mladi v povprečju prvič zaužijejo že pri 15,5 leta, ostale prepovedane droge (kokain, ecstasy ...) pa nekje pri 17 letih. V novomeškem prostoru se med odraslimi srečujemo s precejšnjo stopnjo nestrpnosti in negativne označenosti do odvisnikov od prepovedanih drog. Strah in nezadostno razumevanje tovrstne problematike verjetno najbolj botrujeta takšnemu odnosu, v razmislek pa so nam lahko rezultati raziskave v delu, v katerem so bili mladi vprašani, kako dojemajo ljudi s težavami odvisnosti. 65 % jih je odgovorilo, da odvisnike dojemajo kot osebe, ki imajo težave in jim je treba pomagati. Očitno je, da se tovrstna empatija in razumevanje nekje na poti v odraslost v veliki meri izgubita. Starši imajo ključno vlogo Velik del mladih (83%) tudi trdi, da so dovolj poučeni o nevarnostih uporabe dovoljenih in prepovedanih drog. Največ o tem izvedo prek predavanj in pogovorov v šoli (65 %), nato prek različnih spletnih strani, zgibank in brošur ter šele na četrtem mestu prek družinskih pogovorov s starši. Zadnji podatek je zaskrbljujoč, saj naj bi nekatere raziskave jasno dokazovale, da imajo družine še vedno največjo preventivno moč in učinek pri osveščanju otroka o nevarnostih uporabe drog. Žal starši tega ne izkoristijo in prelagajo odgovornost na šole, te pa kljub preobilici preventivnih dejavnosti v zadnjem času ne dosegajo več želenih učinkov pri mladih. Mladostnik pač, ne glede na svoje uporniško vedenje v obdobju odraščanja, še vedno globoko v sebi najbolj zaupa in se opira na svoje starše. Povprečna starost pri prvi uporabi prepovedanih drog Proti koncu naj poudarimo, da so rezultati te raziskave primerljivi z rezultati z ostalih lokalnih območij v Sloveniji. Vidno odstopanje od slovenskega povprečja je opaziti pri vprašanju o zadostnosti informiranja in ponudbe pomoči s področja zasvojenosti. 77 % mladih namreč navaja, da bi pristojne organizacije in ustanove v naši občini morale narediti več na področju informiranosti mladih o učinkih in posledicah ter nevarnostih uporabe drog. Kar 88 % jih navaja tudi, da manjka različnih programov pomoči, svetovanja in informiranja za uporabnike (uživalce) in odvisnike od dovoljenih in prepovedanih drog. Pogled naprej Rezultati raziskave me kot predsednika LAS Novo mesto in pristojnega v lokalni skupnosti za področje mladine in marginalnih skupin osebno močno nagovarjajo k temeljitemu premisleku, pa seveda tudi druge člane LAS, o iskanju učinkovitejših pristopih in strategijah v našem preventiv- nem in kurativnem delu na področju zasvojenosti. Aktivnosti, ki jih bomo zasnovali na osnovi dobljenih rezultatov raziskave, bodo vsekakor realnejše in, verjamem, plodnejše od visoko strokovnih teoretičnih pristopov, ki pa so ravno zaradi pomanjkanja stika z realnostjo dejanskih situacij velikokrat neučinkoviti in sami sebi namen. Čakata nas še poglobitev analize rezultatov in razprava, med katero bomo člani LAS skupaj s šolskimi svetovalnimi službami ter predstavniki študentskih organizacij zastavili preventivno strategijo dela z mladimi, ki bo upoštevala ugotovljeno stanje in mnenja mladih, izraženih prek predstavljene raziskave. In če upoštevamo, da je zasvojenost le ena od posledic nezadovoljujočih odnosov znotraj hitro rastoče kapitalistične družbe, je skrajni čas, da opustimo vsaj del sanjarjenja o novih materialnih ugodjih in drugih instant užitkih ter se poglobimo v oplemenitenje medsebojnih odnosov doma, v službi in socialnem življenju. Toni Kočevar je predsednik LAS Novo mesto. Prednovoletni koncert Pihalnega orkestra Krka Novomeški romski šolarji Svobodni pod milim nebom Tina Dovič, foto Borut Peterlin Konec novembra, ravno okoli dneva otrokovih pravic, imamo torej v novomeški občini najmanj deset romskih otrok, ki nimajo rešenega vprašanja, kam naj hodijo v šolo. Ali rečeno drugače: zaradi »nerešenega« bivališča je uresničevaje njihove pravice do izobraževanja vprašljivo. Zjutraj na vrata moje pisarne najprej potrka najmlajša romska deklica. Vedno z istimi, za njen obraz prevelikimi očmi, vedno z istim vprašanjem: »Kdaj grem jaz domov?« »Saj si ravnokar prišla ...«»Jaz grem kmalu domov?« želi že tolikokrat slišani odgovor. Zamižim na eno oko, pokažem petcen-timetrski razmak med palcem in kazalcem in rečem: »Kmalu!« Ustnice deklice z živimi črnimi očmi se počasi razlezejo v nasmeh. V času pouka me še obišče, tudi ostalih šest romskih otrok, velikokrat. Skupaj seštevamo ure do konca pouka -najboljša matematika. Na videz enostavna zamisel, da bomo Rome tudi na Dolenjskem najlaže integrirali v družbo skozi obstoječi vzgojno-izobraževalni sistem, je v svoji uresničitvi dokaj neuspešna. Zakaj? Mnogi romski otroci sploh ne obiskujejo vrtcev ali pa jih obiskujejo neredno in veliko je takih, ki se s slovenskim jezikom prvikrat srečajo ob vstopu v šolo. Z vidika integracije bi bilo dobrodošlo obvezno vključevanje v predšolsko vzgojo. Vendar kdo lahko predpiše kaj takega, ne da bi mu bilo mogoče očitati diskriminacije? Sploh pa, kako doseči, da bi romski otroci hodili v vrtec, če jih že v šolo ni mogoče dobiti? V praksi stvari potekajo takole: otroka, ki je dotlej večji del dneva preživel na prostem, v naročju, med sebi enakimi, posedemo v velik bel prostor, kjer praviloma nikogar ne razume, kjer so vsi tako »drugačni«. Pogosto smo priča pomanjkljivo razvitim sposobnostim, spretnostim, navadam in znanju, ki so predpogoj za uspešno delo v šoli. Tudi jezikovna zmožnost v maternem jeziku je navadno dokaj skromna. Učenci Romi imajo slabšo koncentracijo in vztrajnost pri šolskem delu, na drugi strani pa močno izraženo potrebo po gibanju, kar narekuje drugačne didaktično-metodične pristope. Njihov pojmovni svet se zaradi drugačnega načina življenja v najširšem smislu pogosto ne sklada z našim. Verjetno ni treba poudarjati, da za učenje in šolsko delo nimajo nikakršnih motivov, od staršev pa ne pozitivnih vzorov ne spodbude. Na bršljinski osnovni šoli ocenjujejo, da ima le 40 % romskih otrok tako reden obisk, da njihovo napredovanje ni ogroženo. Skoraj četrtina (od 20 % - 25 %) pa je takih, ki v celem šolskem letu niso bili v šoli. To so predvsem otroci med 11. in 14. letom starosti ter otroci, ki bi morali obiskovati 1. razred. Številni romski starši tudi v vzgoji kmalu niso kos svojim otrokom. Na vprašanje, ali bo njihov otrok hodil v šolo, radi odgovorijo: »Ne vem, če bo hotel, bo.« Zavoljo slabega obiskovanja rezultati večdesetlet-nih strategij in inovacijskih projektov ter prizadevanj številnih pedagogov ravno ne bodejo v oči. Strokovnjaki, ki se s tem ukvarjajo dnevno, se zaradi komaj zaznavnega napredka nagibajo k apatiji. Neobisko-vanje pouka deluje tako destruktivno, da se šole nemočno obračajo na center za socialno delo. Ta lahko namreč v skrajnem primeru na podlagi sklenjene pogodbe o aktivnem reševanju socialne problematike, ki jo podpišejo prejemniki denarne socialne pomoči, romskim staršem odtegne del sredstev. Težava je le v tem, da kaznovalna politika na samem dnu največkrat ni učinkovita. Celo več: lahko se zgodi, da romski starši zaradi tovrstnih sankcij doma zadržijo tudi ostale otroke v družini, ki so dotlej obiskovali pouk, in na ta način »kaznujejo« šolo in CSD. Temno plat zgodbe pozna tudi Zdravstveni dom Novo mesto: nekateri romski starši v želji, da bi pridobili opravičila za neopravičena izostajanja, grdo izsiljujejo in napadajo zdravstveno osebje. Težko se je poistovetiti s tezo o »diskriminaciji« romskih šolarjev na novomeških osnovnih šolah, ko se s posameznim otrokom ukvarja bataljon ljudi. Seveda na žalost obstajajo tudi izjemni primeri, ki govorijo tej tezi v prid. Morda je vprašanje enakih možnosti smiselno načeti veliko pred vstopom otrok v šolo, v domačem okolju. Tudi primera, ki ga skušam objektivno predstaviti v nadaljevanju, ne vidim kot diskriminacije, temveč raje kot malomarnost ter umanjkanje znanja in strategij za reševanje tako zahtevnih vprašanj. Malo za šalo, malo zares: če za Slovence velja stereotip, da smo slabi sosedje, v smislu »naj sosedu krava crkne...«, potem so Romi nedvomno pravoverni Slovenci. Že majhen nesporazum ali povsem nedolžen prepir med romskimi otroki, ki postavajo sredi naselja, se kaj hitro prelevi v »medro- dbinski« spor ali raje kar sprevrže v vojno celotnega območja poselitve. Vsa drama se stopnjuje v zaklinjanja, grožnje »na življenje ali smrt«, navadno pa se zaključi s preselitvijo »pametnejšega«, ki odneha, beri: ima manjši orožni arzenal. Poraženec v tistem pobaše vse svoje najdražje in imetje v neregistrirano vozilo neznanega izvora - novim dogodivščinam naproti. Novomeško romsko naselje Brezje je zaradi svoje velikosti, nepreglednosti oziroma raje neurejenosti varno pribežališče številnim »iskalcem svobode«. Tu srečamo Rome iz Šmihela, Šentjerneja, Pogancev, Žužemberka, Leskovca, Bele krajine ipd. Žabjek v zadnjih letih opisujejo kot valilnico kriminala, ki je postal neobvladljiv tudi v smislu kakršnega koli ukrepanja ali pomoči. Malo Krpanov je v vrstah policistov, javnih delavcev in drugih, ki bi želeli ali si upali posegati v nastalo situacijo. Novi prebivalci so s svojimi posebnostmi v naselje vnesli nove zaplete. Priseljeni, tudi dekleta in fantje, ki so se »po romsko« poročili v Žabjek, dejansko živijo v Brezju, stalnega in začasnega prebivališča pa nimajo urejenega. Mnogi med njimi imajo stare naslove, nekaterim pa so zavoljo domnevnih pritiskov civilne iniciative (zaradi nelegalnega priseljevanja in neurejenega prijavljanja) dodelili naslov zadnjega izplačevalca denarne socialne pomoči - torej Centra za socialno delo na Resslovi. Kot da bi s tem kaj dosegli: na primer odvrnili kakšnega Roma, da biva v naselju Brezje, ali preprečili, da se tam kdo naknadno naseli? Kdo bi si mislil, da tovrstna kozmetika kar koli prispeva k reševanju pomembnih vprašanj, ki zadevajo strategijo poseljevanja Romov v novomeški občini, urejanje njihovih naselij ali vzpostavljanje sožitja z okolico? Kompleksni problemi navadno nimajo enostavnih rešitev. Pač pa enostavne »rešitve« včasih porajajo velike težave. In te so še toliko večje, ker so njihov del otroci. Osnovna šola Bršljin ima visoko število romskih učencev: med sto slovenskimi šolami, v katere so vključeni Romi, jih ima največ, kar devetdeset. To je tudi bistveno več kot ostale novomeške šole; naslednja, šmihelska, jih ima denimo sedemindvajset. Ob tako velikem številu romskih učencev, od katerih večina prihaja neredno in s tem demotivira tudi svetle primere, se upravičeno postavlja vprašanje uresničevanja integracije v praksi. Velike zahtevnosti organizacije in izvedbe v praksi, na primer oblikovanje oddelkov, na tem mestu sploh ne bomo načenjali. Pri organizaciji dela z učenci razredne stopnje postaja problem huda prostorska stiska, trije oddelki prvega razreda že sedaj gostujejo v prostorih sosednjega vrtca, odpira pa se celo vprašanje o dograditvi šole. Zato je šola sprejela odločitev, da ne bo vpisovala romskih otrok, ki nimajo urejenega statusa stalnega ali začasnega prebivališča v njihovem šolskem okolišu. O svoji nameri je obvestila tudi župana. Starše, ki so izrazili interes, da bi otroke vpisali, so začeli usmerjati na tiste osnovne šole, katerih učenci naj bi otroci glede na uradno navedeno prebivališče bili, ali pa so od staršev zahtevali, da pri novomeški upravni enoti otrokom ustrezno uredijo status prebivališča. Konec novembra, ravno okoli dneva otrokovih pravic, imamo torej v novomeški občini najmanj deset romskih otrok, ki nimajo rešenega vprašanja, kam naj hodijo v šolo. Ali rečeno drugače: zaradi »nerešenega« bivališča je uresničevaje njihove pravice do izobraževanja vprašljivo. Oziroma še drugače: imamo šoloobvezne Rome, ki v šolskem letu 2007/2008 ne hodijo v šolo. Z malo cinizma bi lahko rekli, da pristojni na mestni občini Novo mesto to vprašanje rešujejo z ravno pravšnjim tempom. Če nihče drug, bodo Romi, ki bodo lahko ostali »svobodni« pod milim nebom kakšno leto dlje, celo hvaležni. Pa vendar bi bilo narobe, če bi iz deset Romov, ki v šolo ne morejo, naredili preveliko zgodbo. Prava zgodba ostaja ostalih sto, ki bi v šolo morali hoditi. Trgovina s čaji in priborom za pitje čaja zdaj obratuje na novi lokaciji - na Glavnem trgu 17, pri Kandijskem mostu. Pod isto streho domuje tudi Čajarna, kjer se lahko pogrejete s toplim čajem, strežemo tudi kavo in številne ostale pijače, v dopoldanskem času pa še sveže pripravljene sendviče in pecivo. V trgovini vam poleg vseh vrst čajev in pribora za pitje čaja zdaj nudimo tudi med in izdelke iz eko suhega sadja, ekološko pridelane zajtrke in tople napitke, čokolade iz pravične trgovine, eko začimbe, tudi eksotične, zeliščne tinkuture, mazila in zelišča, naravno certificirano kozmetiko Lavera ter pripomočke za žensko nego in nego otrok iz ekološko pridelanega bombaža. Vse našteto tudi darilno zavijemo. V ponudbi imamo tudi že pripravljena topla darila in prisrčne male pozornosti za vaše najdražje. Vabljeni k uživanju. V ponedeljek, 3. decembra, vam bo cel dan na voljo strokovnjak s področja zelišč in njihove uporabe, ob 17.00 pa bo v prostorih Čajarne imel tudi predavanje. Obiščite nas. Premiera predstave XX. stoletje (Foto Boštjan Pucelj) 500 obiskovalcev na Velodromu Češča vas,'Novo mesto. Dan D in Mešani pevski zbor Krka Lita in Robert Yebuah med prepevanjem Armstrongovega Čudovitega življenja. Simpozij o knjigi XX. stoletje: dr. Jelica Šumič-Riha, Matjaž Berger in dr. Rado Riha, APT (Foto Boštjan Pucelj) Reiner Riedler in Bojan Radovič na otvoritvi razstave Fake Holydajs. (Foto Boštjan Pucelj) Renato Kovač Lotos Šparovec Otvoritev razstave grafik Hama Čavrka, Jakčev dom (Foto Boštjan Pucelj) Leeloojamais z novo pevko Kristino Zadnikar, LokalPatriot (Foto Jaka Šuln) Brucevanje Društva novomeških študentov, LokalPatriot (Foto Jaka Šuln) Performerja son:DA. Galerija Simulaker, LokalPatriot (Foto Boštjan Pucelj) |f|o|k|u|s| Stoletje po stoletju Nejc Gazvoda, foto Boštjan Pucelj 21. stoletje tako po mojem mnenju res nosi to poglavitno značilnost svojega predhodnika -destrukcija starega, da se lahko naredi novo. Ampak kmalu ne bomo imeli več česa uničiti. Samo kreirali bomo. Zmrzovalo je, a na velodromu je gorelo, hkrati v čast in strahospoštovanje dvajsetemu stoletju, ki je zaživelo v uprizoritvi Matjaža Bergerja in izvedbi številne ekipe Anton Podbevšek Teatra. Dano nam je, da se bomo s stoletjem, ki je minilo, še veliko ukvarjali - danes živeči bomo zelo težko dočakali konec tega stoletja, ki je komaj rojena zver, utapljajoča se v rjovenju stare, ki še ni umrla, pustimo pa ji tega tudi ne. Če citiram - novo se lahko rodi le iz ruševin starega, invencija zahteva totalno destrukcijo starega. Bergerjeva inscenacija je drzen, estetski, nor spopad s stoletjem, ki uprizarja vprašanja, pušča odgovore odprte, lovi dvajseto stoletje za rep in ga obrača v svoj prid, mu daje pomen, ga kritizira, se čudi, občuduje in ostaja vsak trenutek umetniško delo - kaj bolj primernega za stoletje, ki je z umetnostjo preokupirano; ki je po vsakem realnem spopadu vedno znova insceniralo svojo zgodovino - in tako hkrati vedno uničevalo staro, da je doseglo novo, zmrzovalo in gorelo, se na novo postavljalo na noge, ko še dobro padlo ni. Del dvajsetega stoletja sem bil petnajst let. Rojen sem bil tako, da sem začel delovati in razmišljati, ko je dvajseto stoletje odšlo. Dvajseto stoletje je moja babica, enaindvajseto pa moj otrok, če sem lahko drzen. Kdo drug kot mi, ki stojimo na njegovem robu in gledamo v brezno, kamor padamo (metaforično, dobesedno... ne vem), ga bo najbolj oblikoval? Na kaj se bomo ozrli, ko bomo gradili - kaj bodo naši načrti, po katerih bomo postavljali? Materiala imamo dovolj. Dvajseto stoletje se zdi kot stoletje, v katerem se je že vse zgodilo. Izčrpale so se vse možnosti in rodile so se vse ideje. Tako mišljenje je seveda nezrelo, saj bi lahko isto aplicirali na stoletje pred dvajsetim, ki se je začelo, kot da se ne bo nikoli končalo, kot podaljšek starega - a se je končalo. Pa čeprav je šele dobro začelo odmevati. In kakšni so ti odmevi, h katerim se oziramo? Dvajseto stoletje se po moje še vedno opravičuje. Leta močnih konfliktov so obrnila miselnost ljudi, ki so se odločili, da istih napak ne bodo nikoli več ponavljali, a so zgradili svet, ki je dopustil nove napake. Starega je ostalo malo, uničilo se gaje, da se je doseglo novo. Moja generacija je v svetu konflikta, ki je še poln porodnih težav. Vemo le to, da starih napak ne bomo ponavljali. To pa ne. Če je konflikt le nov, takrat je tudi napaka nova. To je v redu. In ker smo privilegirani novih napak, si jih tudi privoščimo. Nekatere vrstnike smo pustili daleč zadaj, ker so le pankrti konfliktov dvajsetega stoletja - pričakujemo, da bodo zaživeli tako, kot živimo mi. In tu se skriva tista velika skrivnost nas, medstoletnih zmenet, ki smo na pohodu -včasih so se borili, da so lahko živeli. Nato so iz njihove borbe naredili trend in ga prodali, dokler ni nastal nov trend. Začeli so nas loviti. In ko so nas končno ulovili, so se upehali. Zdaj pravijo le in samo - dovolj vas imamo; pokažite nam, kaj hočete. Ne kreiramo niti ne konzumiramo, ampak zahtevamo - in kar zahtevamo, dobimo. In kar dobimo, ne izkoristimo, ampak zahtevamo novo. Imamo svoj, binarni svet, ki je testna platforma za to, kar se trudimo doseči v realnosti - če ne gre, raje ostanemo virtualni. Konstantna borba naših predhodnikov je dobila točno to, kar so zahtevali -ampak čudno, mi zahtevamo še več, ker nas edino z zahtevo po zahtevi držijo pod kontrolo. Če imamo občutek, da lahko stalno nekaj zahtevamo, bomo samo to počeli. Nazaj ne bomo pogledali, pa tudi ni nam treba - iz starih napak se ne bomo nič naučili, ker nam jih ne bodo dovolili ponavljati; nove napake pa bomo povozili z zahtevami in se ne bomo ustavili, da bi se iz njih kaj naučili. Enaindvajseto stoletje tako po mojem mnenju res nosi to poglavitno značilnost svojega predhodnika - destrukcija starega, da se lahko naredi novo. Ampak kmalu ne bomo imeli več česa uničiti. Samo kreirali bomo. Nove svetove, nove možnosti. Nova stoletja. Vsakemu svoje stoletje. Vsak bo živel, kakor bo hotel, nihče ne bo živel, ker se bo za to potrudil. Tlakoval bo svoj svet - ampak to bo tudi edini svet, po katerem bo znal hoditi. Hvaležen sem za tak večer, kot je bil ta na velodromu. Nisem dobil odgovora na vprašanja - začel sem si jih zastavljati. Ustavil sem se. Pogledal nazaj. Pogledal naprej. Moč spektakla je bila tokrat oplemenitena z intimno izkušnjo, ki pa je bila kot pri vseh dobrih umetniških delih taka, da je klicala po ponotranjenju. Zato z veseljem napišem, da vprašanja ostajajo, vsaj v meni. Eno bolj zanimivih, ki mi je prišlo na misel - kaj bi bilo, če bi Brecht poznal internet? Če bi poznal nas? Časa je še dovolj za kakšno vprašanje. Morda pa bodo v mojem stoletju bolj pomembna kot odgovori, za katere je še prezgodaj, morda pa celo prepozno - odmev se izgublja in kdo ve, če bodo nove napake moje generacije res tako nove. Ampak dokler jih ne bomo naredili sami, tega ne bomo mogli vedeti. Imena Bariča Smole, foto Boštjan Pucelj Tudi jaz sem vesela sonca, kljub temu pa enostavno hočem, da se me zapiše, če že kaj naredim. Te dni so me z našega sklada za kulturne dejavnosti poklicali, ali bi z Ivanom Gregorčičem, slavistom in pesnikom, imela na Čatežu pogovor o Levstiku. Že prej sem po pošti dobila kar dve vabili na ta dogodek, ki se naj bi odvijal v okviru Razhodnje (mimogrede: izraz pomeni po Levstiku tisti zadnji glažek, preden gredo pivci narazen), kulturno popotniške prireditve, ki vsako leto poteka v spomin na Levstikovo Popotovanje od Litije do Čateža. Skozi smeh sem povprašala, kako da me vabijo, ko pa so vabila že zunaj. Mojega imena seveda zato na vabilu ni. Saj gredo ta tako ali tako v smeti, ampak mogoče kakšno ostane med papirji na domoznanskem oddelku lokalne knjižnice. Med njimi potem kdo včasih pobrska za kakšnim podatkom, da bi v času elektronskih medijev (katerih arhivi tega ne beležijo ali pa so težko dostopni) le našel kaj o minulih dogajanjih. Pa to ni edini primer: prejšnji mesec so v eni od novih občin izdali knjižico s potopisom Prežihovega Voranca Od Mokronoga do Pijane gore. Na njihovo prošnjo sem jim odstopila svoj esej Šestdeset let po Vorančevem potovanju po Dolenjskem, ki naj bi izšel hkrati z Vorančevim potopisom, nastal pa je leta 2000. V zahvalo sem prejela nekaj izvodov knjižice. Lahko ugibate, kako je pisalo na naslovnici knjižice; seveda samo Lovro Kuhar - Prežihov Vo-ranc, Od Mokronoga do Pijane gore. Niti na misel mi ne pride, da bi se primerjala s svojim velikim rojakom, tudi spis je samo skromen odmev Prežihovega, ki je briljantna politična in socialna analiza, ampak z micenimi, skoraj nevidnimi črkami, ki sem jih že vajena (nočem povedati, kdo me je v tem „vadH“, sem pa ustno protestirala in je bilo potem popravljeno), bi bila čisto na dnu strani pa mogoče lahko zapisana. Konec koncev sem za tisti esej porabila mesec dni svojega življenja. Včasih se kdo za pomotoma izpuščeno ime tudi opraviči; zgodilo se je, da nisem bila zapisana kot prevajalka, pa je v naslednji številki medija izšel popravek; za njegovo branje sem potrebovala povečevalno steklo. Ne vem, ali ljudi moti moje ime ali priimek? Mogoče je kriva etimologija zadnjega. Na misel mi je prišel Vorančev stavek o tem, kako tu živi „skromno ljudstvo, ki nima nobenih posebnih želja, ki je zadovoljno samo s seboj in da ga obseva sonce...“ Tudi jaz sem vesela sonca, kljub temu pa enostavno hočem, da se me zapiše, če že kaj naredim. S tem stojim za vsebino. Čeprav je rekel Levstikov Mrtolaz, ko je imel v mislih izbiro imena za novorojenca: „... ali se ne bojiš, da bi te Bog udaril zaradi tvojega napuha?" Kako je torej s temi imeni? Nekateri jih ponujajo za vsako ceno. Vzdrhtijo na medijskem nebu, kot kometi svetijo nekaj dni ali noči, potlej pa se malo valjajo po plakatih na ulicah in nato za zmeraj izginejo iz našega vidnega polja. Se še spomnite imen neizvoljenih na volitvah pred štirimi leti? Pa pevke, ki je Slovenijo zastopala nekaj let nazaj na Evroviziji? Kaj pa imena zadnjega kresnikovega nagrajenca? Ga niti takrat, ko je bil na Rožniku ovenčan s kranceljnom iz poljskih cvetlic, niste vedeli? Potem ga za vas ni. Morda bi podobno usodo doživel tudi Prešeren; koliko Slovencev bi vedelo zanj, da ni bilo Levstika in Stritarja, ki sta ga umestila tja, kjer je zdaj? Tu se stvari po- gosto mešajo s pojmom popularnosti; kdo je znan in kdo ni, kdo je manj znan. V Dolgem Potoku je trenutno najbolj znan Smreč-nikov Fajti, ki je pet let sedel zaradi goljufije; to bi že utonilo v pozabo, a zdaj ima na vaškem pokopališču čisto nov mavzolej iz črnega marmorja, grozljiv, ogromen spomenik hohštaplerstva in slabega okusa. Pa je znan tudi po smrti. Vitko iz sosednje vasi je znan le tistim, ki berejo pesmi. Povrh vsega je objavil samo dve pesniški zbirki. Pa ni, da bi človek preveč razmišljal o tej problematiki; konec koncev se tudi Svejk ni podpisal pod svoje umetnine (to je umetelne barve, s katerimi je pocestne cucke prebarval v rasne pse). Sandra Boršic: »Upam, da je politika dovolj modra, da bo prepoznala kakovost.« Rasto Božič, foto Boštjan Pucelj Sandra Boršič se je rodila v Celju, do študija je živela v Splitu. V Ljubljani je zatem doštudirala sociologijo in se usmerila v kulturo. Glede na prebivališče je imela študij te smeri na voljo tudi v Zagrebu in Zadru, a se je odločila za Ljubljano, kije v času Jugoslavije veljala za mesto z najbolj razvito alternativno kulturo. Študirala je v času razpada Jugoslavije, zato se je zaradi skromnih dohodkov v Prevolah zaposlila kot učiteljica, zatem jo je sredi devetdesetih pot privedla do Novega mesta. Najprej so jo zaposlili na Zvezi kulturnih organizacij, od leta 1996je na novomeški občini svetovalka za kulturo. Za vami je desetletje novomeške kulture, spoznali ste njen ustroj, kulturnike, ustvarjalce in različne oblastnike? Edino delovno mesto, ki me na občini zanima, je področje kulture. Zdi se mi najbolj široko, najmanj omejeno, srečujem se z ustvarjalnimi ljudmi. Kot občinska služba se mi zdi to eno najbolj prijetnih delovnih mest. Moje delo niso le suhoparne pogodbe, okoli mene se veliko dogaja, spreminja in razvija. Kaj obsega vaše delo? Enkrat sem šla na internet preverit opis mojih delovnih nalog, ki navaja, da izdajam odločbe in soglasja za razglasitev kulturnih spomenikov. No, odkar sem na občini, nisem izdala še nobenega takega soglasja. Moje delo trenutno zajema več razpisov, skrb za javne zavode in razpisno dokumentacijo v okviru kulture, sklepanje pogodb, izdajanje odločb ipd. Trenutno pripravljamo drugi del občinske strategije na področju kulture za obdobje 2007 - 2013. Z županovim kabinetom sodelujem pri pripravi občinskih prireditev. Kaj je prinesel prvi del občinske kulturne strategije, ki je nastal za časa Boštjana Kovačiča? Po zakonu poslovanje občine poteka prek razpisov, tako je računsko sodišče od občine zahtevalo izdelavo strategije za področje kulture. Prejšnji župan je imenoval projektno skupino s predstavniki posameznih področij. Predsednik komisije Zdenko Picelj pokriva kulturno dediščino in muze- alstvo. Slavka Kristan, ki je zamenjala Andrejo Pleničar, je zadolžena za knjižničarstvo in založništvo, Saša Šepec za uprizoritvene programe. Letos smo za gledališče dodali Danijela Brezovarja, na področju zasebnih zavodov je Marka Zajca zamenjal Borut Pelko, za ljubiteljsko kulturo odgovarja Bojan Bencik, mene so določili za koordinatorko. Prvi del strategije, ki jo je prejšnji občinski svet sprejel na lanski zadnji seji, je zajemal opredelitve stanja, zgodovino, poslanstvo, naložbe po letih z oceno stroškov, najbolj izstopajoče dejavnike in kulturno politiko. Strategija zavrača vmešavanje politike v vsebino, določa ji le vlogo podpornice. Kaj prinaša drugi del? Trenutno smo v zaključni fazi oblikovanja, obravnavali pa bi ga radi na decembrski seji. Pred tem bomo z njim seznanili župana, direktorja občinske uprave in podžupana za družbene dejavnosti. V drugem delu smo se usmerili v trenutne momente in načrtovanje naložb do leta 2013. Osrednje pozornosti sta po mnenju komisije potrebna Narodni dom in Anton Podbe-všek Teater (APT). Do leta 2008 je treba zaključiti obnovo Knjižnice Mirana Jarca in Križatije. Naložba za Narodni dom je ocenjena na 4 milijone evrov, obnova pa naj bi bila končana do leta 2013. Zaradi nedorečenosti glede vsebine gre za dolgo obdobje, končna odločitev pa bo v rokah občinske politike. Do leta 2012 naj bi izdelali prostorske načrte za arheološki park na Marofu, kar bi poleg denarja za odkup zemljišč veljalo še približno 200 000 evrov. Dolenjski muzej bi postopoma za milijon evrov izvedel natečaj za ureditev muzejskega kompleksa, dostopa za invalide, sprejemnice in lapidarija. KC Janeza Trdine bi za ureditev opreme in prostorov potreboval 400 000 evrov. Pri prostorskih težavah LokalPatriota naj bi občina znatnim mednarodnim virom dodala od 200 000 do 400 000 evrov. Potem so še zasebni objekti kot Kozinova hiša, Grad Grm, Mlakarjeva domačija, pri katerih se morajo najprej opredeliti lastniki. Je v strategiji še kakšna novost? Nova vrednost tega dokumenta je reševanje določenih stvari prek javno zasebnega partnerstva. Tukaj gre predvsem za Lo-kalPatriot in Založbo Goga, ki ponujata vsebine, ki jih občinski zavodi ne zagotavljajo. Občina jima pomaga prek razpisov. Ne moremo mimo dejstev, da gre za vidne, kakovostne in zelo uspešne ponudnike z dobro promocijo in zagnanimi ljudmi. Če seštejemo različne razpise, pridemo do lepih vsot, ti razpisi pa so za občinske zavode, ki jih občina podpira na druge načine, zaprti. Na edinem razpisu, na katerem lahko ti zavodi kandidirajo, sta KC ali muzej dobila največ po 17 000 evrov, LokalPatriot pa je bil na primer deležen 75 000 evrov občinske pomoči, Goga pa okoli 35 000 evrov. Ali ima občinska politika kakšne pomisleke glede teh projektov? Neuradno je slišati marsikaj. Vsem ni všeč usmeritev gledališča APT, drugim gre v nos Goga in kritičnost njenega medija, vplivni prišepetovalci nergajo nad arheologijo itd.? Je politika sposobna ravnati razumsko ali le čustveno? Upam, da bo dovolj modra, da bo recimo prepoznala kakovost založbe Goga, ki poleg časopisa Park izdaja izjemno kakovostne književne in glasbene zbirke ter prevode literature s področja humanistike. Goga je v slovenskem prostoru prepoznavna in cenjena. Podprla je vrsto lokalnih avtorjev. Brez Goge bi težko dobili Nejca Gazvodo, Matjaža Brulca, Katjo Plut, pri Gogi izdajata Bariča Smole in Stanka Hrastelj. V pomanjkanju bralne kulture Goga s sobotnimi delavnicami vzgaja otroke, brez nje bi se dolenjski avtorji teže prebili do slovenskega trga. Goga izdaja odmeven časopis, ki ga je za kakovostnega prepoznalo tudi ministrstvo za kulturo. Kaj menite o Parku? Moje razmišljanje gre v smer, da mora kakovosten medij, za katerega pišejo resni in odgovorni novinarji, s kritičnim pristopom opozarjati na napake, kar pomaga izboljšati delo. Vsi se moramo zavedati lastnih pomanjkljivosti in si prizadevati za spremembo na bolje. Res je tudi, da mora novinarska raven ohranjati kakovost, ne sme diskreditirati ali žaliti. Ne sme se spuščati na osebno raven in oseben odnos do določenega človeka ali problema. Prav tako ne gre Parka, pa kar koli kdo meni o njem, enačiti z delom založbe. Po drugi strani ima Park desetletno tradicijo in v tem prostoru predstavlja edini kritični medij, ki predsta- park Začela sem s Francijem Koncilijo, nadaljevala z Boštjanom Kovačičem, sedaj sodelujem z Alojzijem Muhičem. Če je kultura kakovostna, jo morajo kot tako prepoznati tudi župani, ki prihajajo. vlja urbano kulturo in kakovostno fotografijo. V Novem mestu se zadnja leta govori o kulturnem preporodu. Kako vidite ta domnevni preporod, kultura resnično cveti? Tako kot je v gospodarstvu, je tudi v kulturi. So faze rasti in recesije. V zadnjem desetletju so iz mesta izšli vsaj trije vrhunski fotografi, Borut Peterlin, Boštjan Pucelj in Nataša Košmerl. Med glasbeniki imamo Igorja Lumperta in Ireno Yebuah pa Pihalni orkester Krka, Godalni orkester Tartini, Glasbeno šolo Marjana Kozine in simfonični orkester, pevske zbore Pomlad, Novo mesto in Krka, nedavno smo dobili škofijski glasbeni konservatorij. Večina je mednarodno priznana, prav tako Goga, LokalPatriot, Dolenjski muzej, APT. Prav v gledališču vidim izredno možnost, da se mesto z alternativno obliko izražanja dvigne v drugo dimenzijo, kar nas lahko naredi za prepoznavno mesto v slovenskem in evropskem prostoru. Že to, da smo za ravnatelja dobili Matjaža Bergerja, je izjemna poteza. Občudujem njegovo pripadnost in predanost mestu. Mesto se s kulturo kaže navzven. Z njo nismo le ruralna sredina z zidanicami, temveč veliko več. Da ne omenjam Dolenjskega muzeja, ki ima sicer izjemno ugodno zaledje, vendar naredi izredno veliko pri promociji mesta. Ne smemo vsega ocenjevati počez, opaziti moramo tudi dosežke posameznikov, skupin in zavodov. Glede na majhnost ima mesto bogato kulturo. Pa je po vaše mesto sploh sposobno vso to kulturo prebaviti? Na različnih prireditvah vidimo različno občinstvo. To je raznolikost, vsak se najde v določenem segmentu. Gre tudi za mlade ljudi, izobražence. S pravilno vzgojo in z usmerjanjem otrok bi dobili nove porabnike kulture. Prav v ta namen kulturna strategija predvideva številne delavnice, ki že potekajo od Goge do Knjižnice Mirana Jarca, gledališča, muzeja in drugih. Nekaj ponujajo tudi šole, ki bi morale poleg učnega programa otroke navduševati za kulturo in obiskovanje prireditev, tako pa so šolski sistemi izredno togi. Vaš položaj ni vezan na mandat. Doslej ste preživeli tri občinske garniture, trenutno sodelujete s četrto. Ali v odnosu do kulture opažate kakšne spremembe? Brez kulture ne gre. Za noben mandat ne morem reči, da je bil slab. Vsi ugledni ljudje se predstavljajo tudi skozi kulturo. Gre za obojestranske koristi. V nobenem od teh obdobij kultura ni bila mrtva. Vedno se je dogajala, zaznati pa je kontinuiteto. Začela sem s Francijem Koncilijo, nadaljevala z Boštjanom Kovačičem, sedaj sodelujem z Alojzijem Muhičem. Če je kultura kakovostna, jo morajo kot tako prepoznati tudi župani, ki prihajajo. Kultura ima za posameznike različno ceno, veliko pa je odvisno tudi od vzdušja v občinskem svetu. IIIJMII Kulturni vsakdanjik Rasto Božič Mesto ima torej kaj pokazati, na občini je, da to razglasi svetovnemu občestvu. Obdobje med zadnjima Parkoma je Novemu mestu postreglo z najmanj sedmimi likovnimi razstavami oziroma prikazi. Niz je z razstavo Podoba sledi, sled podobe treh avtorjev, slikarjev Roberta Lozarja in Borka Tepine ter fotografa Lada Jakše, začel Dolenjski muzej. Sledila sta večmedijska postavitev Everydayness Viktorja Bernika v Simulakru in fotografska razstava Masterpiece Mateja Koširja v Fotogaleriji Anton Podbevšek Teatra. Zagrebški Novomeščan ali obratno Hamo Čavrk se je v razstavišču Jakčevega doma predstavil s ciklom grafik Carta Incognita, novomeška Galerija Krka je priredila razstavo domačina Janka Orača, Kulturni center Janez Trdina je razstavil oljne slike primorskega likovnika Borisa Selana, ob Martinu je Dolenjski muzej odprl še priložnostno razstavo Na mnoga leta. Ko potegnemo črto, vse v roku slabega meseca znese kakovostnih sedem razstav, kar je v primerjavi z območjem zavidljiva vsota. Če še pustimo ob strani dejstvo, da so se skozi razstave zvrstili pretežno enaki obrazi, gre za ponudbo na ravni večjih evropskih mest. Zakaj torej vrsta Novomeščanov, ki jih na teh razstavah, v gledališču ali na ostalih kulturnih prireditvah ni srečati, meni, da je mesto kulturna in duhovna provinca. Ponudba govori v prid drugačnemu mnenju! Ob podrobnejši opredelitvi teh razstav tudi ugotovimo, da gre za slogovno pestre prikaze. Tako se je z zadnjimi razstavami dobro pokazala različna naravnanost novomeških razstavišč. Z nekaj dni zamika so na primer v Dolenjskem muzeju prestavili dela treh avtorjev, ki prisegajo na podobo, zatem smo bili v Simulakru priča dogodku, ki je v odsotnosti likovnega deloval na simbolni ravni. Instalacijo Viktorja Bernika bi lahko hitro zamenjali za potegavščino. Pravzaprav je za to tudi šlo, le da je Bernik vanjo vložil veliko simbolnih sporočil, kar je dogodek plemenitilo in ga postavljajo na raven umetnosti. Imeli smo tudi opravka z mojstrovinami, recimo v primerih Hama Čavrka, Janka Orača in Borisa Selana. Nasprotno njim je Škofjeločan Matej Košir z obvladovanjem številnih veščin uspel poustvariti okolje postavitev in nekatere svetovne znane umetnine ter s tem opozoril na neznansko lahkotnost, s katero sodobni gledalec naseda dobesednemu sle-parjenju, ki ga omogočata digitalizacija in z njo internet. Z opozorilom se je močno približal sporočilu Viktorja Bernika. Na eni strani torej nova razstavišča in novi pogledi na umetnost, na drugi nekoliko bolj uradne ustanove in tradicionalni prikazi. Tako smo v Novem mestu dobili obojestranski vpogled v sodobno umetnost, kar je bil tudi namen ustanovitve novih razstavišč. Seveda je vloga obojih enakovredna, po mestnih razstaviščih pa je že opaziti nekoliko različno občinstvo, kar kaže na oblikovanje zametkov različnih skupin in tako imenovanih uporabnikov umetnosti. Sicer je razstavna pestrost prej naključje kot sad skupne razstavne politike, a vendar v mesto vnaša raznolikost in močnejši pridih urbanosti. Tako je slutiti, da razstavišča enakovredno podpirajo domače ustvarjalce in predstavljajo širšo sliko. Z njo mesto duhovno kulturno bogati in se predstavlja navzven. Glede na zadnje čase pogoste izjave vršilca dolžnosti direktorja novega Zavoda za turizem Ivana Kuljaja, bo mesto v prihodnosti tudi turistično ponudbo zasnovalo na kulturi. V ta namen občina podpira postavitev nove mestne arheološke zbirke v Dolenjskem muzeju. Mesto bo junija prihodnje leto po četrt stoletja od postavitve prejšnje stalne arheološke razstave dobilo nov prikaz najstarejšega obdobja. Arheološke najdbe naj bi opravičile ime mesta situl in Novo mesto postavile na svetovni turistični zemljevid nekoliko bolj zahtevnih turistov. Vsekakor smela in pogumna poteza. Ob njej pa ne gre pozabiti na ostalo mestno umetniško, recimo v tem prispevku omenjeno ponudbo. Mesto ima torej kaj pokazati, na občini je, da to razglasi svetovnemu občestvu. V to smer se z naslavljanjem že obračajo nekateri novomeški prireditelji razstav, a dokler Novo mesto ne postane kulturno turistična Meka, vseeno predlagamo slovenjenje naslovov razstav, recimo Masterpiece v Mojstrovino, Everydayness v Vsakdanjskost in Fake Holidays v Lažne počitnice/praznike, pa čeprav se sliši tako vsakdanje! park Vlado Kreslin in MePZ Krka, Športna dvorana Leona Štuklja, 26. oktober Pevski zbor je ob očitnem osebnem navdušenju pevcev služil pretežno za vokalno spremljavo, le redko je dodal poudarke. Kot so napovedovali, so v letu praznovanja petintridesetletnice tudi storili. Mešani pevski zbor Krka se je na odru predstavil ob Vladu Kreslinu in njegovima zasedbama, Malimi bogovi ter Beltinško bando. Kreslina in MePZ Krka je pričakalo hvaležno in vnaprej pripravljeno občinstvo, ki je v razprodani dvorani dobilo to, po kar je prišlo. Obilo Kreslinovih uspešnic, nekaj zborovske podpore, prijeten večer in nič več drugega. Kreslin sicer te dni predstavlja svojo svežo ploščo Cesta, a kot kaže, je na novomeškem koncertu dal prednost starim uspešnicam in sodelovanju z zborom. Koncert je potekal pod geslom Preko Mure, preko Krke - do neba, po slišanem pa se je razlil precej enostransko. Čeprav naj bi dal poudarke obema rekama, se je pretakal skozi tolmune močno prepoznavne Kreslinove glasbe. Pevski zbor je ob očitnem osebnem navdušenju pevcev služil pretežno za vokalno spremljavo, le redko je dodal poudarke, kot recimo v izvedbi pesmi Vsi so venci vejli. Kljub nekaterim bolj ali manj posrečenim solističnim vložkom posameznih Krkinih pevcev je deloval kot neizrabljena pevska masa. Prispeval ni kaj posebnega lastnega, dolenjsko ali Krkino prepoznavnega. Glasbeni tok se je dotikal le Kreslinovih uspešnic, tako zgodnjih kot iz obdobja Martina Krpana in solo razcveta. Izvedba Malih bogov je bila po pričakovanju zanesljiva, na trenutke doživeta, Kreslin pa je vešč nastopov in spogledovanja z občinstvom, ki mu je, tako rekoč, z zborom vred jedlo z dlani. Navdušenju ni bilo konca. Veliko je bilo skupnega petja, povzemanja pripevov, ploskanja, skratka večer, kot ga novomeško občinstvo različnih generacij v tako kakovostni izvedbi ni pogosto deležno. To je bila tudi svetla stran koncerta in sodelovanja. Kljub temu bi zahtevnejše uho pričakovalo več izvirnosti, kakšno presenečenje, Kreslinovo izvedbo pesmi z dolenjskim pečatom in zborovsko nadgradnjo znanega sporeda. Nasprotno je vse delovalo na ravni ponovitve, večkrat slišanega, predvidljivega in na žalost neizrabljenega. Kitarski trio Sunshine, Brblarna bar, 10. november Enosmeren tok, ki je sicer ustvarjal prijetno kuliso sobotnega večera, a zahtevnejšega poslušalca ni zadovoljil. Ob odsotnosti Zorana Zlatiča se je trio predstavil kot duet, tako se je moral ob izraelskem kitaristu Orgadu Droru kot kitarist potruditi tudi Šentjernejčan Borut Antončič. Zasedba preigrava pop in predvsem folk uspešnice sedemdesetih let, njen program se dotika tudi novejših. Tako smo v več delih sobotnega večera slišali znane teme Boba Dylana, tria Peter, Paul & Mary, skupin Do-obie Brothers, Beatles, Eagles pa tudi Stin-ga in podobnih. Nezahtevno podajanje je označevalo nekoliko zatikanja, kar je bilo od odsotnosti drugega ključnega kitarista razumljivo. Druga hiba je bila enakozvoč-nost izvedenih pesmi in skladb. Več ali manj so se stapljale v enosmeren tok, ki je sicer ustvarjal prijetno kuliso sobotnega večera, a zahtevnejšega poslušalca ni zadovoljil. Ob tem tudi Drorova klasična kitarska izobrazba, mimogrede, v Sloveniji deluje zadnjih pet let, ni bila v pomoč. Dror, drugače izvrsten in vešč kitarist, tokrat v podajanju ni iskal duše skladb, temveč jih je s skopimi solističnimi vložki zgolj opremljal. Rutine ni peljal v ustvarjalne vode, raje je segal po vedno enakem kopitu in s tem ob predvidljivi Antončičevi zvočnosti ostajal po mejo presežka. Kakor koli, večer je bil uspešen in lokal napolnjen, kar sta bila konec koncev tudi namena lastnika. Ta se je v negotovih časih slovenske kulture premrlih kadilcev upal konkurenčnost lokala dvigniti z nastopom glasbene skupine. Poteza se je pokazala za uspešno. Ob tem se mogoča ponuja vzorec tudi za ostale pretežno ob protikadilskem zakonu tarnajoče lokale. Mesto jih ponuja celo vrsto, njihova skupna točka pa je izredno slaba, beri radijska glasbena oprema ter odsotnost česar koli, kar ni povezano s prodajo pijače. To preprosto ni več dovolj. Namesto tožb je treba poizkusiti kaj novega in s tem privabiti obiskovalce, ki se za razliko od okorelih kadilcev v nezakajenih lokalih dobro počutijo. Ob tem velja opozoriti tudi na novega mestnega glasbenega ponudnika, ki skuša popestriti osiromašeno ponudbo dosedanjih favoritov. Pokerheads, LokalPa-triot, 16. november Skupina je z dinamiko, s pestrostjo in z zavzetostjo prepričala. Po vseh letih bi moral vedeti, da v Lokal-Patriotu ob 22. uri pomeni najmanj ob pol enajstih, če ne kasneje. Tako sem debele pol ure sameval, zrl v zrak in v mislih linčal prireditelje. Pa se je potem ves nasmejan prikazal Suki in v predvajalnik porinil nekaj pogrošnega reggaeja, ki je napovedoval večer mistično vročih karibskih ritmov. Zatem je oder zasedla osmerica nasmejanih, pa ne kakšnih rastafarijanskih freakov, temveč zglednih novogoriških fantov, katerim bi vsaka podeželska mam’ca brez skrbi dala hčero v zamož. Ob mlečnem pogledu nanje sem podvomil v zapis LokalPa-triotovega letaka, ki je omenjal nastop v dunajskem klubu Birdland. Spraševal sem se, ali je do nastopa prišlo pred ali po nedavni smrti lastnika Joea Zavvinula, in medtem so fantje udarili. Z mojimi pomisleki so v trenutku pometli ska pa roots reggae, nekaj reggae muffina in toasta. Izkazalo se je, da gre za preverjene in uigrane glasbenike, ki poznajo teren. Oni čopasti dolgin in opletajoči pevec se je prelevil v sposobnega vokalista, improvizatorja, zabavljača in šarmerja. Dekleta pod odrom so navdušeno zaplesala, par mlečnozobcev je na krilih ritma povsem brez posluha poploskaval, zabava je stekla. Med dvodelnim nastopom, ki se je vrtel okoli dokaj pristnega podajanja in natančno zadetega ritma, je poleg veščega pevca izstopal trobilno pihalni trio in se ob pevčevih izpadih izredno zabaval. Primorci so pač tradicionalno veseljaki in dobri glasbeniki, ki jih zavrtost slovenskega kontinenta ne obremenjuje. Tudi ritem sekcija je ob nekoliko neizrazitem basu dobro delovala, klaviature so znale vnesti nekaj dodatnega naboja. Šibka točka se je zdel le kitarist, ki je sicer pravilno žagal ritem, ob solo vložkih pa je štrikal. Njegovo igranje je znalo na trenutke z močnejšimi rifi poseči tudi izven slogovne omejenosti, kar mu je šteti v dobro, drugače je ostajal znotraj omenjenega znanja. Skupina je z dinamiko, s pestrostjo in z zavzetostjo prepričala, končni vtis je skalilo le ponavljanje v drugem delu. Ocena: 3 Ocena: 3 Ocena: 3-4 S’Kaktus, Ali pa ne, GSUS Records 2006/7 Med sedanjostjo in novovalovskim iskanjem so minila skoraj tri desetletja, česar v glasbenem sta-rinoslovju Kočevarjev ni močneje zaznati. Kitarski kvartet s pevcem in z violinistom, ki obvlada še klaviature in orglice, prihaja iz Kočevja. S’Kaktus prisega na glasbo zgodnjih osemdesetih let minulega stoletja, na odmeve takratnega novega vala, na povratni val ska glasbe in takratno svetovno odkritje reggaeja. Pravzaprav se je v tistih časih sveži novi val oplajal z vseh strani, tako iz prvinskosti punka kot vseh ostalih slogov in primesi, ki jih je prineslo premešavanje skisane župe pop-rock mastodontov. Nastala je sveža in ostra glasba, ki je v številnih potezah oblikovala sodoben pop ter njegove podzvrsti. V Jugoslaviji zgodnjih osemdesetih let se je oblikovalo nekaj novovalovskih glasbenih središč, Ljubljana, Reka in Beograd, ki je takrat ustvaril Idole, Električni orga-zam itd., zato ni naključje, da so se kočevski glasbeniki ravno tja odpravili iskati prvinski zvok novega vala. Težava je le v tem, da so med sedanjostjo in novovalovskim iskanjem minila skoraj tri desetletja, kar v glasbenem starinoslovju Kočevarjev ni močneje zaznati. Nasprotno, zdi se, da gre v pomanjkanju lastnih zamisli za ponavljanje zdavnaj pozabljenega. S’Kaktus deluje na ravni rock skupin prve polovice osemdesetih, ni pa njihov naslednik, temveč le poustvarjalec, pa še ta bolj kilav. Edina sprememba je bistrina zvoka, prej zasluga sodobne tehnike kot skupine. Produkcija zvoka skozi sprehode po različnih rock-steady-ska prvinah deluje slabokrvno in mlečno. Skladbe so zastavljene začetniško in enako izvedene, kar začudi, saj skupina deluje od leta 1999. Kakor koli, sodba je vedno osebna, vendar gre tudi pri ritem sekciji za nerazumevanje kotalečega reggae ritma, za napačno tolmačenje, ki je tako značilno za poizkuse novovalovskih skupin. Je to naključje? Dvomim, da je skupina, ki dub in njegovo ritmično mistiko dojema kot le dodajanje odmeva, omenjeni moment vključila v zvočno raziskovanje. Štirinajst skladb in naivna besedila prinašajo zgolj nostalgijo, ki deluje kot v manj prepišnih predelih domače dežele ohranjeni prežitek. Ocena: 2-3/Oblikovanje ovitka 2 milim Same babe, Za ljubi kruhek in njene črne črne lase, Sanje 2007 Plošča je izredno poslušljiva, duhovito zastavljena in izvirno izvedena. Pesmi Janeza Menarta, tak je tudi podnaslov plošče, so doživele vrsto uglasbitev, lahko bi dejali, da so med glasbeniki priljubljene. Ob poslušanju trinajstih izvedb Samih bab delujejo kot napisane za različne glasbene obleke. Od šansona do bluesa, kabareta, jazza in na koncu alpske poskočnice. Po drugi strani glasbenikom namesto pogosto dvomljivih besedil ponujajo pristno poezijo, po Menartovo nekoliko ljudsko, a tudi globoko duhovno in šegavo. Same babe niso kakšni seksisti, temveč kvartet, ki se je na koncertu, na katerem so izvajali zgolj Menartove pesmi, zavedel, da vse pesmi govorijo o ženskah. Tako so večer poimenovali Janez Menart in Same babe, prav tako pa se Baba piše eden izmed članov zasedbe. Poleg Vikija Babe - brundanje, dretje in kitara - so v skupini še Marko Jelovšek -petje, kontrabas, činelce in kitara, Marko Voljč - petje, trobenta, ritmična glasbila in Miha Nemanič - petje orglice, tamburin. Pravzaprav je kvartet skopo opremljen z glasbili, kar ga v izvedbi ne omejuje. Kaže, da fante povezuje ustvarjalna radost, ki se odraža v veselem zlitju Menartovih verzov, glasbenem toku in petju. Ustvarjanje Samih bab prav po šolsko kaže, kaj se da narediti z ustrezno poezijo in kako ji dati novo razsežnost. Pri tem jim ne zmanjka domislic in izvirnih pristopov in tudi ne posegov na druga glasbena področja. Tako si na primer v pesmi Croquis trobentač izposodi glasbeni citat iz pesmi Moja prva Iju-bav hrvaške skupine Haustor. Same babe nas vodijo skozi pester Menartov poetični svet, pri tem verzom dodajajo glasbene začimbe, ki na trenutke spomnijo na blues, drugje na kabaret, v nekaj drobcih se začuti vpliv jazza. Skozi pesmi preveva spoštovanje do pesnika, ki izvajalcem in obenem poslušalcem ponuja obilo zabave. Plošča je izredno poslušljiva, duhovito zastavljena in izvirno izvedena ter kot taka vsekakor prekratka. Omenjeni občutek nekoliko zgladi dodana pesem, v kateri se Same babe predstavijo ob vaški pihalni godbi. Mogoče je to napoved novega podviga? Ocena: 5/Oblikovanje ovitka 3-4 Saeta, Koncert 2006, samozaložba 2007 Plošča ni Saetin osnovni namen, temveč le zapis iskrenega iskanja. Pred tremi desetletji ustanovljena skupina za eksperimentalno glasbo Saeta velja za prvo slovensko zasedbo, ki se je podala v negotove vode zvočnega raziskovanja. Pri tem je za naše kraje pionirsko združevala elektro akustične prvine, ritmično eksotiko, skupinsko improvizacijo in posledično prosto obliko jazza ter zvočno raziskovanje prostora, kar danes s tujko imenujemo ambientalnost zvoka. Skupina, ki je vrh ustvarjalnosti dosegla v sedemdesetih letih, v izredno dolgi dobi delovanja pa je zamenjala tudi nekaj članov, se na zadnji plošči predstavlja v zasedbi; Aleš Gašparič - flavta in piščali, Lado Jakša - klarinet, saksofoni in klaviature, Boštjan Perovšek - računalnik in zvočna okolja, Jože Slak - tolkala, Miloš Bašin -tolkala in ljudska glasbila. Ob tem velja povedati, da Saeta ne predstavlja več osišča delovanja njenih članov, temveč je stranski projekt in dodatek delovanju članov na drugih področjih. Tako smo Saeto letos slišali v Kostanjevici ob otvoritvi razstave Okostja Jožeta Slaka, sicer Saetine-ga tolkalca. Tudi plošča, že po naslovu sodeč, prinaša enega takih koncertov in zvočno prostorskih raziskovanj. Posnetek je nastal v ljubljanski Bežigrajski galeriji in prinaša skoraj uro neprekinjenega zvočnega valovanja. Ob tem Saeta ponudi nize zvočnih plasti, ki jih poslušalec odstira in z njimi stopa v domišljijske svetove. Zasanjano glasbeno okolje se ob stikih zvočil zliva v umirjen tok, ki ga je v pripisu k plošči Milan Dekleva opisal kot glasbo, ki ne teče proti času, ampak skozi čas, zato jo doživljamo kot dramatično prelivanje tišin in gostot, kot prvinski kontrapunkt sveta. K opisu ni praktično ničesar dodati. Če Saetino glasbo jemljemo kot skupinski izdelek in kot zvočno okojje, nam bo ponudila zanesljivo zatočišče. Ce jo bomo nasprotno skušali raztelesiti in poiskati ter preučiti njene zidake, pa bomo naleteli na različno vešče glasbenike, združene v doživetem skupinskem ustvarjanju. Plošča ni Saetin osnovni namen, temveč le zapis iskrenega iskanja. Ocena: 4/Oblikovanje ovitka 2-3 Manu Katche, Play-ground, ECM/Intek 2007 Katchejev slog in ritem še lep čas po predvajanju odzvanjata v poslušalčevem spominu. Tretji album pogosto spregledanega de-vetinštiridesetletnega bobnarja Manuja Katcheja vnovič predstavlja tudi po skladateljski plati. Katche velja za stilno prepoznavnega glasbenika, sodelavca velikih imen jazza in popa, katerega delo je doslej stalo v senci bolj znanih sodelavcev. Kot kažejo njegovi samostojni izdelki, je prišel čas za popravo mnenja, saj ga Playground ob vrhunski spremljavi in izredno privlačni glasbi postavlja v novo luč. Zasedba oziroma kvintet manj znanih evropskih jazzovskih glasbenikov poljsko skandinavskega porekla (?) skozi Ka-tchejeve dolge zvočne linije in elegantne prehode prinaša uglajeno umirjeno glasbo ter odstira pogled na presenetljivo liričen svet tega francoskega bobnarja. Katchejeva glasba, v veliki meri podložna estetiki založbe ECM, z baladno naravnanostjo in domnevnim vplivom tokratnih sodelavcev vleče na stran tako imenovanega baltskega in skandinavskega jazza, ki jo dodatno, vendar le v eni skladbi, začinja eterična kitara Davida Torna. Glasba deluje polno prostorsko, zliti pihalno trobilni par, Trygve Sein - saksofoni in Mathias Eick - trobenta, se ujame v razpoloženjsko zvočno sliko, ritem sekcija sledi avtorju glasbe. Skupni rezultat je izredno izdelana glasba, sicer sredinsko usmerjena, a kljub temu življenjsko pripovedujoča. Katchejev izrazje prvinski in skop. Njegovo ritem ni okrašen, zadostuje mu osnovni bobnarski komplet. Ne išče eksotike in ritmičnih predstav, njegovo glasbeno iskanje drsi skozi večerno urbanost in odtujeno zasanjanost. Njegova lirika pomirja, a obenem budi ustvarjalno in poslušalčevo radovednost. Skupni potep skozi sestavljeni zvočni svet navdaja z radostjo in s poteše-nostjo. Na tej točki se dolge zvočne linije ujamejo z glasbo ledenih severnih planjav in v urbano vzdušje vnašajo pridih narave. Kaže, daje Katchejevo igrišče - Playground na ločnici med resničnostjo in sanjami, urbanimi središči ter naravo. Katchejev slog in ritem še lep čas po predvajanju odzvanjata v poslušalčevem spominu. Ocena: 4/ Oblikovanje ovitka 3 Ocenjuje Rasto Božič, foto Rasto Božič Ik|u|l|t|u|m| Maja Regina, foto Boštjan Pucelj Pihalni orkester Krka Prerasli lokalne okvire Kerkrade 2005) na Nizozemskem, lansko leto pa so na Slovenskem državnem tekmovanju v Krškem postali državni prvaki v najvišji umetniški kategoriji. Po besedah predsednika orkestra je to skupni dosežek ambicioznega in energičnega dirigenta Mira Sajeta in predanih članov orkestra. Kljub temu, da je Pihalni orkester Krka tudi uradno najboljši orkester v Sloveniji, imajo njegovi člani (poleg tekmovanj) še druge prioritete. Prav zato je prišlo do kratkega stika med dirigentom Mirom Sajetom in ostalimi člani. Zalomilo se je pri različnih pogledih na način dela in delovanje orkestra. Nekakšna prelomnica je bilo vabilo na Svetovno konferenco pihalnih orkestrov WASBE 2007 na Irsko letos spomladi. Projekt je predstavljal precejšen finančni zalogaj in orkester je presodil, da ga v danih okoliščinah ne bo mogoče izpeljati. Po mnenju predsednika je intenzivno udeleževanje na tekmovanjih v zadnjem desetletju prineslo tudi razmislek o dodatni obremenjenosti članov orkestra, ki se udejstvujejo tudi na drugih področjih, ter bojazen, da tekmovanja ne bi izgubila svoj čar in postala sama sebi namen-Verjetno je bila odločitev orkestra za neudeležbo na konferenci na Irskem dovolj dober razlog, da se je Miro Saje odločil, da prekine z vodenjem orkestra. Nov dirigent je tako od letošnje jeseni dalje Matevž Novak, kljub temu pa so še vedno odprti za sodelovanje z bivšim dirigentom. Zasedba želi še naprej publiki predstavljati nove in nove skladbe, prirejati glasbene urice za mlade in nasploh predstavljati zgled in navdih številnim mladim glasbenikom. Predsednik orkestra Mitja Turk navaja, da kljub potrjeni odličnosti orkester nima ambicij postati profesionalen, kajti profesionalnost pomeni tudi odrekanja. Le-ta pa so bila zadnje čase vsakdanjik vseh članov. Še naprej želijo delovati ljubiteljsko, v glasbenem svetu poiskati nove razsežnosti in projekte ter v tem uživati. Sebi in drugim so dokazali, da zmorejo igrati kot pravi profesionalci. To pa je za amaterske glasbenike ogromen uspeh. Za v bodoče ima zasedba zastavljenih kar nekaj ciljev; že 22. decembra prirejajo v Kulturnem centru Janeza Trdine tradicionalni prednovoletni koncert, kjer se bo prvič predstavil tudi Matevž Novak. Prav tako naslednje leto pripravljajo koncert ob prazniku dneva žena. Želijo si več novih gostovanj, festivalov in drugih projektov. Se naprej nameravajo sodelovati z Anton Podbevšek Teatrom, s katerim so v letošnjem letu izvajali glasbeno pravljico »Peter in volk«. Trenutno člani precejšen del energije vlagajo v ureditev novih prostorov v Rumanji vasi. Skratka -orkester zori in raste, ne samo v glasbenem ampak tudi v širšem smislu. Pihalni orkester Krka je prepričljiv dokaz, da nek lokalni orkester lahko zraste in preraste lokalne okvire. Novomeški Pihalni orkester Krka je v letošnjem letu zabeležil 50. obletnico delovanja. Za to priložnost je orkester v mesecu novembru v Športni dvorani Leona Štuklja pripravil slavnostni koncert, na katerem so se zahvalili ustanovnemu članu Jožetu Koporcu za petdeset let igranja v orkestru in dirigentu Miru Sajetu za odlično vodenje. Pod taktirko dolgoletnega vodje (Mira Sajeta) so predstavili skladbe, ki so jih izvajali tako na koncertih kot tudi tekmovanjih. Po navedbah predsednika Mitje Turka je bil odziv publike čudovit, saj je koncert izzvenel v obojestransko zadovoljstvo. V nabito polni dvorani so se člani orkestra še najbolj razveselili svojih podpornikov, staršev, bivših članov ter dolgoletnih oboževalcev. Pred kratkim so svoj okrogli jubilej potrdili tudi z zbornikom 50 let Pihalnega orkestra Krka, ki pripoveduje zgodbo predanih članov orkestra. Orkester deluje že od leta 1957. Takrat je skupina mladih, ki so se ljubiteljsko posvečali instrumentalni glasbi, prišla do zamisli, da v Straži ustanovijo svoj pihalni orkester. S pomočjo sponzorjev in takratnega novomeškega orkestra Jugoslovanske ljudske armade je mlada godba doživela svoj prvi nastop, in sicer na proslavi v Straži. Deset let je nastopala pod imenom Godba Straža in se nato preimenovala v Pihalno godbo Novoles Straža. Z močno željo dokazovati se na tekmovanjih tako doma kot v tujini ter predstavitvijo svojih ciljev in interesov, so si zagotovili sodelovanje s tovarno zdravil Krka. Sponzorska sredstva so jim omogočila nakup instrumentov in olajšala redno delo orkestra. Preimenovali so se v Pihalni orkester Krka Zdravilišča, od leta 2002 pa delujejo pod imenom Pihalni orkester Krka. Člani orkestra so sicer prostovoljci, in čeprav gre za amatersko zasedbo, ki ima v svojih vrstah šestdeset aktivnih članov, so vse od ustanovitve dalje predani izvajanju vrhunskih izvirnih skladb, pisanih prav za pihalne orkestre. Izvedbe le-teh so bile vselej na najvišji možni ravni odličnosti, v njihov repertoar pa se uvršča sodobna, klasična, filmska pa tudi zabavna glasba. Vse od leta 1990, ko je za dirigentsko palico poprijel Miro Saje, se je orkester razvijal in naglo napredoval. Zadnjih dvanajst let so se udeleževali tekmovanj dejansko vsako leto. Nizati so se pričeli številni uspehi doma in v tujini. Največkrat so zaključili kot absolutni zmagovalci in vedno prejeli zlato medaljo. Osvojili so lokalne simpatije in simpatije mednarodnih žirij. Dolgoletni trud so leta 2005 okronali z zlato medaljo s pohvalo v 1. kategoriji na Svetovnem glasbenem tekmovanju (WMC park l Anton Podbevšek Teater Laibach okupira Rudolfswert; tudi Mozartov Requiem Ennie Vardijan Anton Podbevšek Teater December v Anton Podbevšek Teatru bo v znamenju glasbe. Režiser Janko Lorenci bo uprizoril Mozartovo zadnje in nedokončano delo Requiem. 22. decembra pa se bo v dvorani APT zgodil zaključek četrte turneje skupine Laibach po Evropi. Gre za prvo gostovanje mednarodno najuspešnejše slovenske glasbene skupine v Novem mestu. Celotna tokratna turneja po Evropi bo sicer predvidoma obsegala 16 koncertov. Med drugim bo Laibach nastopil tudi v znamenitem amsterdamskem Melkvvegu, v bruseljski dvorani Botanique ter v praški Lucerni. Nekaj že načrtovanih datumov s prvega dela turneje, med njimi tudi nastope v Stuttgartu in Parizu, pa je skupina zaradi logističnih težav prestavila na pomlad 2008, ko bo izpeljala še dodatno turnejo po Španiji, Portugalski, Italiji in Franciji. S prihajajočimi koncerti bo Laibach za sabo imel skupno kar 72 nastopov v zadnjem letu dni. V živo si jih bo na teh koncertih ogledalo približno 50 000 ljudi. Skupina je imela v poletnih mesecih tudi osem večjih festivalskih nastopov, v Sloveniji pa se bo s programom z zadnjega albuma Volk do konca leta koncertno predvidoma predstavila vsega skupaj 10-krat. Matjaž Berger je na vprašanja, zakaj so v letošnji repertoar Anton Podbevšek Teatra uvrstili tudi Laibach, odgovoril: »Skupina Laibach (in NSK) se je v Sloveniji prva zares lotila totalitarizmov - in jih premagala na svetovni sceni ... Če je Anton Podbevšek prvi slovenski avantgardist, je NSK najsubverzivnejši kritik alienacije XX. stoletja v slovenski umetnosti.« Laibach je nastal leta 1980 v Trbovljah. Po nekaj koncertih v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu je bila skupina leta 1983 v takratni Sloveniji in Jugoslaviji uradno prepovedana (vse do 1987). Zato se je leta 1983 odpravila na prvo vseevropsko turnejo skupaj z angleškim ‘underground’ bendom Last Few Days. Zaključni koncert v Londonu se je izkazal za usodnega pri njihovi nadaljnji poti, saj so po njem podpisali pogodbo z neodvisno angleško založbo Cherry Red Records, dve leti zatem pa z znamenito Mute Records. Laibach je od ustanovitve pa do danes izpeljal približno sedemsto nastopov po vsem svetu, od zahodne obale ZDA in Kanade ter celotne Evrope in Azije. V dvajsetih letih je Laibach za različne založbe objavil 20 velikih plošč (od tega štiri dvojne). Pripravil je glasbo za petnajst gledaliških produkcij in tudi vsebinsko sodeloval pri nekaterih od teh projektov. 0 Laibachu je bilo posnetih več dokumentarnih filmov, med njimi dva celovečerca (Predictions of Fire ter Victory Under The Sun), ter napisanih kar nekaj doktorskih raziskav, distertacij in knjig. Med njimi je najpomembnejša knjiga Alexeja Monroeja Interrogation Machine, ki je leta 2005 izšla pri ameriški založbi MIT Press, v slovenskem prevodu pa je bila z naslovom Pluralni monolit objavljena že leta 2003. Skupina je do danes prodala okoli milijon svojih plošč. Znamenita bavarska radijska postaja Zundfunk/Bayeri-scher Rundfunk je Laibach umestila na zemljevid najpomembnejših glasbenih skupin in izvajalcev v zgodovini pop glasbe. Cenjena angleška glasbena revija WIRE je njihov nastop v trboveljski termoelektrarni leta 1990 uvrstila med “60 koncertov, ki so stresli svet”, mednarodni izbor vodilnih glasbenih kritikov s celega sveta pa je njihovo ploščo Opus Dei (katere izid je v Nemčiji leta 1987 poskušala sodno onemogočiti prav militantna katoliška organizacija z istim imenom) v knjigi ‘1001 Albums You Must Hear Before You Die’ uvrstil med najpomembnejše rock plošče vseh časov. Člani skupine še vedno živijo in delajo v Ljubljani, trenutno pa poleg decembrske evropske turneje že pripravljajo nove projekte, ki bodo predvidoma obelodanjeni v naslednjem letu. SILVE R Novi trg 1 8000 NOVO MESTO S.OfiidC/l KORALLINE Deeigual ■ II Gluhonemi v pevskem zboru naj vsaj odpirajo usta Nazadnje ko sem se za potrebe reportaže prelevil v Novomeščana, sem se kot prebivalec tega našega nekoč lepega in uspešnega mesta razjezil. Kamor koli sem pogledal, povsod skoraj kaos in razsutje. In sem o teh svojih občutkih pisal iskreno, kar menda ni bilo prav. Bodo menda posledice. Da ni lepo samo kritizirati, da je treba videti tudi lepšo plat. Pa sem tuhtal in tuhtal in tuhtal in tuhtal in gledal in gledal in gledal, pa ni šlo. Ne gre. Jebiga, kako naj pišem o uspehih tega našega nekoč lepega in uspešnega mesta, ko pa sem plačan od znaka, ki ga udarim na tipkovnici?! Saj bom od lakote umrl! In že tako bom imel težave, ker sem tako dolgo iskal uspehe, da sem zamudil zadnji rok za oddajo članka in bodo penali. Odbitki od honorarja. Kar skoraj pomeni, da bom reviji, ki jo pravkar držite v rokah, moral nekaj malega celo plačati. Ja, honorarji so nizki, urednik oster, a nihče vsaj ne bo mogel reči, da se nisem potrudil. Res sem se. Predvsem me je razjezila zapora glavne mestne aorte, a so me grad-binski strokovnjaki na tiskovni konferenci potolažili. Da bo, da jim ni lahko, da krajši je odsek, težji da je. Tako nekako, citirano po spominu. Ta je skoraj tako dobra kot tista, da kratek tiček poje boljše sonate kot prava batina. Tisti s kratkimi temu brezpogojno verjamejo, verjemite, mi pa na koncu lahko le ugotovimo, da smo lahko celo srečni, da se niso namesto švoh dvesto metrov ceste spravili popravljati recimo samo petdeset metrov, potem bi šele na-drajsali. Spomnim se (menda resnične) zgodbe o Butalcih, ki so sosednji vasi napovedali vojno, od nekod privlekli top in udarili po sovragu. A ker so bili slabo priučeni Soldati, so nekaj zašuštrali in top je razneslo. Ko se je proti večeru topničar ovedel, ves polomljen in brez ene roke, ter se razgledal po razdejanju, zmaličenih truplih in razru- šeni okolici, se je prijel za glavo in zahlipal od sreče: »Kakšno imajo šele pri njih, če je že pri nas takšno ...« Gledam to naše nekoč lepo in uspešno mesto in razmišljam, kakšno imajo recimo šele v Šentjerneju, glede na to, da je bila ena predvolilnih prioritet staro mestno jedro! Na naslednjih volitvah bom volil tistega, ki bo obljubil, da bo zgradil vlečnico na Trdinov vrh. Res! Zakaj bi bili malenkostni in se zadovoljili z vrtci in s podobnimi nebodijihtreba. Uresničiti to zadevo bo sicer malce teže, ker ne bo denarja, a bomo že kako. Saj imamo Rdeči križ in Karitas. Zakaj ne bo denarja, ko pa smo ena bogatejših in lepših občin? Se mi tudi sanja ne, a če sta imela recimo Koper in Celje v letu 2003 35 in 41 milijonov EUR debela proračuna, Novo mesto pa 40 milijonov EUR, je letošnja slika že precej drugačna. Novo mesto ima 33 milijonov, Koper 57 in Celje 81 milijonov EUR. Pa ima Novo mesto med sto najuspešnejšimi slovenskimi podjetji več fabrik kakor Celje in Koper skupaj. Se ne znamo skloniti in pobrati denarja? Ne vem in me tudi čisto zares ne zanima. Tukaj se mi je zaustavilo in nisem vedel kako nadaljevati, da spet ne bi preveč hvalil, ko je na srečo poštar prinesel pismo. Od Siola. Saj veste, to je tista firma, ki ima najbolj debilne reklame, ki jih non stop vrtijo po TV, kar je zelo drago, zato je tudi naročnina na njihove usluge krepko zasoljena. Legalne vsebine z interneta sem dol vlekel prek njih, da pa sem s to svojo legalno dejavnostjo sploh lahko začel, sem moral kupiti še ISDN. Kaj je to, se mi sploh sanja ne, je pa bilo zelo drago, zahteva posebne (drage) telefone in na internet nisi mogel brez njega, čeprav sem naročil ADSL. Ki je obljubljal neslutene hitrosti. In sem bil še kar zadovoljen z njimi, dokler v reklami niso začeli vabiti novih naročnikov s ponudbo, da bodo štiri mesece legalno vsebino lepojevčasihbilovnašidomovinibitimladŠini pretakali dol brezplačno. Brez ISDN, jasno, to je že zgodovina. Kar so poželi naivnežev, so pač poželi, zdaj odpirajo nov list. Pa sem glasno začel razmišljati, da bi se odjavil in spet prijavil (saj veste, časi so težki, vsak cent se pozna), dokler mi nekdo ni predlagal T-2. Sem malce preveril in do prvega računa sploh nisem povsem verjel. Za manjši denar OSEMKRAT večji dolpretok! Ne razumem, res. Okej, razumem, idiot sem, ampak, kako? Kje so že tiste službe za zaščito potrošnikov, ki bi takšne in podobne morale povaljati v katran in perje in z brco nagnati iz vasi?! Mah, nima smisla pridelati si čira na želodcu, kar je bilo, je bilo, sem si rekel in veselo uporabljal T-2. Ko dobim Siolovo pismo. In zastrižem z ušesi. Se nemudoma spomnim Hladnikove Milharčičeve zgodbe iz časov, ko smo bili še v debelem socializmu. In smo za telefon kopali, plačevali in čakali. On pa je za slabo leto odšel za dopisnika v ZDA. In sta dve telefonski podjetji tekmovali, katero mu bo ponudilo boljše pogoje. Vsakič, ko je odjavil uslugo enega in podpisal z drugim podjetjem, je odpuščeno podjetje poslalo k njemu človeka, ki ga je zanimalo, zakaj z njimi ni bil zadovoljen in mu ponudilo bolj- še pogoje! Nov telefon, še eno številko, ki jo je lahko klical brezplačno, manjšo naročnino ... In obe podjetji sta vedeli, da bo v njihovi državi le slabo leto! No, dobim pismo od Siola. Super, sem si rekel, jim bom povedal, kaj me žuli. Se bodo lahko popravili, znižali cene in zmanjšali število reklam. Pismo odprem in neki spodaj podpisani Aleš Pavlin, vodja oddelka naročniških razmerij za internetne storitve, me opozarja, da mi je naročniško razmerje prenehalo na podlagi moje zahteve in da bom moral vse moje obveznosti do določenega datuma dolžan poravnati skladno s pogodbo. Halo?! Jasno, da jih bom moral, drugače se bom srečal s sodnikom. Saj nisem retardinjo! Zakaj je nekdo, ki bi ga moralo zanimati vse kaj drugega, porabil denar za znamko za nekaj samo po sebi umevnega? Kaj dela Siolova kadrovska služba? Kako se sploh lahko zgodi, da takšen pride skozi sito? Mah, v prihodnje si bom izbiral manj razburljive stvari za reportažo. Morda se pa odpravim v Pamplono preganjat se z biki? Je že res, da tu in tam kakšnega napičijo, a še daleč ni tako stresno, sem prepričan... Žč*— Ilustracija Gašper Klančar FOZZAC- lokalno trobilo Senzacionalno, gromozansko, fantastično Župan Alojz Muha bo odstopil!!! Mladi kolegi iz LDS že izrazili potrebo - Upokojenski list podpisuje peticijo - Romska skupnost protestira Župan Muha je v petek sklical izredno novinarsko konferenco, ki so se je udeležili vsi novinarji Upokojenskega lista in raziskovalni novinar Potlača. Razlog za izredno novinarsko konferenco je presenetil in pretresel vse prisotne razen preiskovalnega novinarja Potlača, kasneje pa tudi občanke in občane podeželja in Novega mesta. Župan Muha je izjavil, da bo zaradi nemogočih razmer, ki trenutno vladajo v MO Novo mesto, občinskemu svetu podal predlog o nezaupnici županu. V primeru, da bo nezaupnica sprejeta, bo odstopil in razpisal predčasne županske volitve, ki pa naj bi se zgodile šele čez tri leta, ko bodo potekale redne županske volitve. Po županu bi tako prihranili velike stroške izrednih volitev, vse tekoče posle pa bi v tem času še naprej opravljala on in ekipa, ki je trenutno na oblasti in ki je sposobna in usposobljena, da nas vsako leto prijavi na cvetlično tekmovanje Entente Florale Eurupe in tudi osvoji predvideno tretje mesto. O svojih razlogih za nezaupnico samemu sebi pa je župan Muha vidno presunjen povedal: »Tako ne gre več naprej. Kljub odličnim rezultatom, če se samo spomnite osvojitve tretjega mesta na Cvetličnem tekmovanju, nam novomeški mediji in en opozicijski svetnik stalno mečejo polena pod noge, podpisujejo peticije in streljajo race, medtem ko jaz in moji kolegi nosimo glave v sodu, se opravičujem, v torbi. Pohvalil bi samo časopis Park, ki o nas vedno poroča objektivno, usklajeno, uravnoteženo, občinotvorno, pošteno, pozitivno, sproščeno in konstruktivno, tako kot to pritiče tako spoštovanemu in cenjenemu mediju. Medtem ko nas ostali novomeški mediji na čelu z enim opozicijskim svet- nikom (vsi vemo, za koga gre) stalno blatijo tudi v tujini, v nam sovražnih sosednjih občinah, kot sta Straža in Šmarješke Toplice. In to ravno zdaj, ko smo sredi tako pomembnega procesa, kot je delitvena bilanca, in nam te iste občine hočejo pobrati še tistih par evrov, ki so ostali po osvojitvi tretjega mesta na Cvetličnem tekmovanju. V takšnih razmerah jaz in moji visoko usposobljeni in strokovni kolegi ne moremo v miru piti, kh, kh, se opravičujem, peti, hotel sem reči, delati. Moja odločitev je nepreklicna, usoda podeželja in Novega mesta je sedaj v rokah občinskih koritnikov, kh, kh, svetnikov.« Odzivi na županov odstop so bili takojšnji in po pričakovanjih burni. Novinarji Upokojenskega lista so takoj po izjavi župana podpisali že 314. peticijo v zadnji četrtini leta, direktor Karitasa in neuradni vodja mladih kolegov iz LDS Janez Penzelj pa je le nekaj minut kasneje za naš časopis izrazil potrebo: »Jaz in mladi kolegi LDS izražamo potrebo. Zdi se nam potrebno, da je v teh težkih časih za našo občino potreba jasno izražena in da je jasno izražena potreba potrebna. Potreba po jasno izraženih potrebah se kaže že kar nekaj časa, zato smo se odločili, da jasno izraženo potrebo po potrebi tudi jasno izrazimo. Če bo potrebno, bomo potrebo izražali toliko časa, kolikor bo potrebno, da bo potreba po jasno izraženi potrebi jasno izražena. Hvala za razumevanje.« Po jasno izraženi potrebi mladih kolegov iz LDS smo za mnenje povprašali tudi občinskega svetnika SMS Matjaža Angla. Ta pa za naš časopis ni bil pripravljen govoriti, saj je, kot pravi, polno zaseden s pripravami na to, da bo v občinskem svetu po treh zelo dejavnih mandatih vendarle tudi prvič spregovoril. In odmevi v kulturi? Najbolj je završalo v največjem porabniku proračunskega denarja, zasebni pralnici študentskega de- narja, »klubu«, »umetniški galeriji«, »valilnici kadrov« - zavodu Lokalldiot. Borut Pelikan, sin velikega in nenadkriljivega, v sumljivih okoliščinah izginulega Rajka Rajca, je odgovoril presenetljivo hladno: »Mi vedno podpiramo tistega, ki je na oblasti. Če prav razumem, je Muha odstopil, torej ga ne podpiramo več. Če sem natančen: seveda ga podpiramo, saj, kot pravite, bo ostal na oblasti še tri leta. Tako ga pravzaprav podpiramo in ne podpiramo hkrati. No, če razumete, važno je da se poslovni dogodki nadaljujejo v normalnem tempu in da javnost in oblast dobita jasno sporočilo od nas.« In civilna družba? Zaradi zaostrenih razmer se je iz Kredarice vrnil Matjaž Grom, nesojeni župan MO NM, in podal izjavo: »Ali slišite zvok traktorjev izpred rotovža? Da? Torej niste naglušni! Hvala.« Čaka nas torej še ena zaspana zima v metropoli Podgurja. ZJUTRAJ DOPOLDNE OPOLDNE ZGODAJ POPOLDNE POPOLDNE POZNO POPOLDNE ZVEČER PONOČI • Potlač. lokalno trobilo • Direktor: Dr. Novšek • Ureja Urad za raziskovanje rudnin in izgubljanje časa: Jebul in Big Fak (suspendiran) • Oddelek za ideološko indoktrinacijo in fizični razvoj: razpuščen • Specialna enota: Šizi (poveljnik), Metadoni (v.d. fizični), Bacek in Kečap Tomasso (lopovska hrana) • Tajnik: Nacek Pacek • Servis: Trixy Deelight • Glavni štab: Rotovž • e-mail: NI. IIIIIII VARNOSTNI INŽENIRING p VARNOSTNI IN MA tel./fax: 07 33 44 220 ______. _ ,___,_____ mob.: 041 649 277 fS'ven,iv^egula,,,a PARMA Rudi IVANČIČ s.p. Mala Cikava 17c, 8000 Novo mesto m Cvetličarna Cvetnik. Ljubljanska 27, Podbevškova 4, Novo mesto '^Vc/IU.K, park ZP IMS Rozmanova ulica 10, Novo mesto Tel.: 07 33 71 470,041 643 969 e.mailidpm.mojca l@siol.net www.drustvopm-mojca.si Društvo prijateljev mladine "Mojca”Novo mesto______________y Lubcon d.o.o. Adamičeva 26 Novo mesto tel.: 07 33 80 760 iinsraiBi www.lubcon.com Robert s elektronik d.o.o. Novomeška 79, Straža tel.: 07 30 84 840 ROLBiRT/S 30 let pnglvt r ROLETARSTVO MEDLE d.o.o.| 8000 Novo mesto • Podbevškova ulica 31 • tel.: 07/3 930 930 E-mail: roletarstvo.medle@siol.net ,OKNA - VRATA - SENČILA. ms&zM reklamna aijencija N Si Nova Slovenija x ' vrf Krščanska Uudska stranka tak i sto d.o.o. Tel./fax: 07 33 78 78' NAŠE DELO: STANOVANJSKE STAVBE INDUSTRIJSKE STAVBE JAVNE STAVBE ŠPORTNI OBJEKTI URBANISTIČNO NAČRTOVANJE PROSTORSKO NAČRTOVANJE SOREX d.o.o. Foersterjeva 10, 8000 Novo mesto e-mail: info@sorex.si, www.sorex.si Samolepilne etikete * Foto papir S 1 72 šola tujih jezikov 72 100 Glavni trg 11, Novo mesto 102 r 11VI N3 d.o.o. L.mm J IM «-* Krajčeva 17 Novo mesto SOPHOS SOPHOS ANTI-VIRUS Pooblaščeni distributer za Slovenijo www.sophos.si NOVO MESTO, ŠEGOVA 90, TEL.: 07/33 75 960, FAKS: 07/33 75 961, e/mail: koda »siol.net VODENJE KNJIGOVODSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE ZA DOMAČI IN TUJI TRG ( f Športi d.o.o. ^ Poslovalnica Robinson, tel. 07/33 828 00y 3TAV Izbrane informacije d.o.o. Poslovni informacijski sistemi (Hom okolje, SQL odjemalec/strežnik) Razvoj nove programske opreme po meri uporabnika Razvoj internet aplikacij in wab gostovanje Tel: 07 393 56 16 • www.3tav.si Marjan LUKŠIČ s.p. Košenice 92, Novo mesto, Tel./fax: 07 33 47 015, gsm: 041 720 102 4 OS Dragotin Kette Šegova 117, 8000 Novo mesto T: 07 373 0850, F: 07 373 0860 TMkNi rpT Tajnistvo-os.dk@guest.arnes,si DRAGAN ŠOBAH »p. hlckltoinsulacijc Ragovska 2 8000 Novo mesto Td, fax : 07 / 334 12 93 Mob: 041 /616 762 caraf ika novo mesto d.o.o. c Tuš market Brusnice Panda d.o.o. tel.: 07 30 85 623 j^ACER Prostorsko načrtovanje, projektiranje in varstvo okolja Novo mesto, d.o.o. Visio d.o.o. Metelkova 7b, Ljubljana www.novomesto.ons VEDNO VROČE park km SPECIALIZIRANA TRGOVINA S PERILOM — y j y (v trgovski hiši Bršljin) jJ tel.: 07/393-17-96 LISCA 00 HRANILNICA LOM d.dv Kranj PE Novo mesto TEL.: 07 337 10 10 ^•Vzajemna Jaz zate, ti zame. ( Slovenska demokratska stranka ''\ SDS Mestni odbor V Novo mesto J sCektarstvo S000Br