Maj 2004 Številka 5 Letnik V Novice iz Moravske doline GVIDO UČAKAR, glasbenik 6-avgust 1912-7. maj 1986 Moravče - Vršac - Zagreb - Beograd ■ Moravče - Trst - Maribor - Portorož - Beograd - Ljubljana Kapelnik, dirigent, komponist. Navezanost "« rodne Moravče pokazal v svojih skladbah. Prirejal tudi slovenske narodne Pesmi, kijih še danes igrajo pihalni orkestri in pihalne godbe. Častni član Zveze kulturnih organizacij Slovenije. frača o fl»e* PoStnina plačana pri poŠti 1251 Moravče"«" Knjižnica Domžale Ljubljanska 58 1230 Domžale KULTURNI DOM MORAVČE KOLEDAR PRIREDITEV - petek, 18. 06. 2004, ob 20.uri slavnostni koncert Pihalne godbe Moravče na gradu Tuštanj. V primeru slabega vremena bo koncert v Kulturnem domu Moravče. - sobota, 19. 06.2004, ob 20. uri akademija ob 30-letnici NK Termit Moravče - nedelja, 23.06.2004, ob 17. uri prireditve ob zaključku šolskega leta - četrtek, 24.06.2004, ob 21. uri osrednja prireditev ob dnevu državnosti v središču Moravč OBČINA MORAVČE vabi vse občanke in občane na osrednjo občinsko prireditev ob dnevu državnosti, ki bo v četrtek, 24.jun.2004, ob 21. uri v središču Moravč. Bogat kulturni program bodo oblikovala kulturna društva in skupine, ki delujejo v občini Moravče ter gostujoča folklorna skupina. Prisrčno vabljeni! OBČINE MCRRVČE vabi k sodelovaoja draštva iv ostale obcaoe, da sporočajo zanimive dogodke to prireditve, ki bi bili primerni za objaco v informativni oddaji občine Moravče oa RTV Citya. 2 objaoo prispeoka bo vaso prireditev io delo oidelo več |jadi, kar bo prispevalo tudi k prorooc\ji io spozoaoaoja društev io ostalib skapio. Eaniroivvsti spvročite oa tel. 01/ 7231-044 ali 041/782-789. Oddaje so vsako sredo ob 20. ari io pooovitvjjo vsak četrtek ob 21. ari. Vab|jeoi k sodelovanja. Taborntkt vabijo na poletnitabor v Savudri/o (4. 7. - /0. 7. 2004) Mami, oči! Jaz bi šel poleti na tabor! Tudi moji prijatelji gredo. 7 dni bomo preživeli ob morju, spali v šotorih, se kopali, ustvarjali v ročnih delavnicah, peli ob ognju, imeli bomo indijanski dan. Komaj čakam, da bom lahko ponoči straž.il zastavo in tabor. Jure, kije tabornik, mi je rekel, da bomo šli tudi na izlet, osvajali veščine, tekmovali v odbojki, nogometu, streljanju z lokom. Tam bom spoznal veliko novih prijateljev. Menda pridejo iz vseh držav Evrope. Tega pa ne dož.iviš vsak dan. Mami poslušaj! Teden dni ne bom pred televizijo in ne bom igral igric na računalniku. Pa ne samo to, družil se bom z dobrimi ljudmi, obdan noč in dan s smehom in veseljem. A grem lahko na tabor? Pa še cena je tako zelo ugodna, samo 30.000 SITza vso prehrano, pijačo, bivanje, turistično takso, organizacijo in vodenje. Pa še spominsko sliko in majico bomo dobili ob koncu taborjenja. Veš, Jure, ki pa je član taborniške organizacije, pa plača samo 26.000 SIT. Oči, prosim pokliči starešino Silva Smolnikarja ( 7231 090) ali vodnico Matejo Dorič ( 7231 503 ) in me prijavi. Prosim! vabi ob osemdesetletnici ustanovitve na slavnostni koncert, ki bo v petek, 18.06.2004, ob 20.30 na gradu I listanj, v primeru slabega vremena pa v Kulturnem domu v Moravčah. V nedeljo, 20.06.2004, ob 15.00 na pov-orko prijateljskih godb in domačih društev po Moravčah. Zaključek bo na veseličnem prostoru pri gasilnem domu, kjer se vam bodo s svojim programom predstavile sodelujoče godbe. Sledi zabavno druženje z ansamblom Viharnik. Za hrano in pijačo bodo poskrbeli moravški godbeniki. Prostovoljno gasilsko društvo Peče letos praznuje 70-letnico delovanja To pomembno obletnico bomo obeležili z nizom prireditev: - v nedeljo, 20.6.2004, ob 9.30 uri - gasilska maša v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Pe-čah - v petek, 25.6.2004, ob 20. uri - slavnostna seja, nato veselica z ansamblom Bojana Kudra - v soboto, 26.6.2004, ob 18. uri - sektorska vaja, nato veselica a Študentskim triom - v nedeljo, 27.6.2004, ob 15. uri - slavnostna povorka in proslava, nato veselica z ansamblom Pogum. Prireditve se bodo odvijale pod šotorom na športni ploščadi v Pečan ob vsakem vremenu. Vabljeni CRMs ko potem m gram tuštanj Kot vsako leto doslej se bodo tudi letos v poletnih mesecih odprla vrata grajskega atrija umetnosti in obiskovalcem, ki se bodo v prijetnem ambientu naužili vsega lepega. Izbor predstav letošnje sezone je pester in izbran za širši krog obiskovalcev. Petek, 19. 6. 2004, ob 21.00 Slovesni koncert Pihalne godbe Moravče oh 80-letnem delovanju godbe Moravče Sobota, 26. 6. 2004, ob 21.00 Gostovanje Spas teatra z. gledališko predstavo Rifletov Šuštar Omenjeno gledališče je bilo v preteklih letih večkrat nagrajeno kot najboljši komedijant. Tudi na gradu Tuštanj se bomo lahko dobro zabavali. Petek, 2. 7. 2004, ob 21.00 Vokalno instrumentalni koncert W. A. Mozart BASTIEN IN BASTIENA opera - komorna izvedba študentov glasbe. Sobota, 24. 7. 2004, ob 21.00 Extempore likovnih umetnikov Ljubljana Tako kot lansko leto bodo tudi v letošnjem letu slikarji ustvarjali v Moravski dolini in prenesli na platno marsikatero znamenitost, ki jo boste lahko kupili na zaključni prireditvi to soboto. Ostale slike bodo na ogled vse poletje v atriju do javne dražbe, ki ho konec avgusta. Sobota, 28. 8. 2004, ob 20.30 Veliki gala koncert opernih arij in ostalih samospevov. Z nami bo svetovno znani tenorist JANEZ L0TR1Č, pevec, ki nastopa po celem svetu od Dunajske državne opere do japonske, veronske opere in drugot. Boste prišli poslušal kralja visokih C-jev? To bo gotovo višek letošnje sezone, zato ne zamudite te enkratne priložnosti. Organizator si v primeru objektivnih okoliščin pridržuje pravico do spremembe programa. Prav tako ste vabljeni, da si ob vikendih ogledate notranjost gradu in bogato zbirko notranje opreme, saj gre za enega redkih gradov, kije uspel ohranili originalno pohištvo. Urnik ogleda: sobota in nedelja: 10.00 - 13.00 in 14.00 - 17.00 Več informacij za koncerte in poroke dobite na telefon 01/723 17 22, 041 841080, Peter Pirnat. Pohodi v organizaciji PD Moravče: sobota, 5.junij, ŠPIK, lahka pol, vodi Marjan Kocjančič (042 874 139) sobota, 12. junij, KOJCA, lahka pot, Urša Jamšek (031 574 744) sobota, 19.junij, VIŠEVNIK, lahka pot, Peter Klemene (041 689 564) petek, 25.junij, PECA, lahka pot, vodi Marjan Kocjančič (042 874 139) 5.- 10.julija, PLANINSKI TABOR, vodniki ŠOLSKI HO UDAR • 15. 06. 2004 - zaključek pouka in razdelitev spričeval za učence 8. razreda osemletne osnovne šole • 16. 06. 2004 - koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora in Orffove skupine pod vodstvom gdč. Mojce Malovrh na gradu Tuštanj ob 18. uri; gostujeta godalna orkestra Glasbene šole Kamnik pod vodstvom prof. Janeza Klopčarja • 23.6.2004 ob 17.00 slovesna podelitev priznanj v dvorani KD • 24.06.2004 - zaključek pouka za učence od 1. do 7. razreda osemletne in devetletne osnovne šole Iskrena hvala Nevenki Marolt, Francetu Ravnikarju in Alešu Vozlu, članom prejšnjega uredniškega odbora, za aktivno sodelovanje pri prvih letnikih Novic iz Moravske doline. BERNARDA MAL NOV UREDNIŠKI ODBOR Na predlog županje je Občinski svet Občine Moravče, na 12. seji, dne 14.4.2004 imenoval nov uredniški odbor glasila Novice iz. Moravske doline za naslednja štiri leta. Odgovorna urednica ostaja Bernarda Mal. Članice odbora, ki bodo pisale iz krajev in krajevnih skupnosti iz. katerih prihajajo pa so: Bojana Dorič - Moravče, Branka Biz,jan - Dešen, Jelka Lalič - Peče, Francka Toman - Moravče, Darinka Grum Vrl'polje, Ivica Zupančič- Velika vas, Katja Petere - Moravče. Priprava za tisk bo tudi v bodoče delo Andreja Lombarja Trudile se bomo po najboljših močeh. Vesele bomo vaših povabil na prireditve in akcije, vesele bomo dobronamernih kritik in pohval. Naslednja številka Novic iz Moravske doline bo predvidoma izšla 22. julija. Vaše prispevke pričakujemo do 9. julija. Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti. Naslovi so navedeni spodaj v modrem okvirčku. '-~N Novice iz Moravske doline 4. junij 2004, Letnik V, Številka 5 Fotografije na naslovnici: iz arhiva Heme Učakar Novice iz Moravske doline je informativno glasilo Občine Moravče, kijetudiizdajateljica.»Izhaja predvidoma enkrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče, Trgsvobode4,1251 Moravče, telefon 7231-229. • Izdajateljski svet Ljudmila Novak (predsednica). Roman Cerar, Jože Klopčič, Roman Novak, Anton Pačnik, Stanislav Ravnikar, Renata Vidergar, Ivan Vidic. • Odgovorna urednica: Bernarda Mal, E-pošta moravske.novice@email.si. tel. 031 452 022.« Uredniški odbor: Branka Bizjan, Bojana Dorič, Darinka Grum, Jelka Lalič, Katarina Petere, Francka Toman, Ivica Zorko - Zupančič. • Medij Novice iz Moravske doline je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374 • Lektoriranje: Bernarda Mal. • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar. »Tisk: Tiskarna Januš. • Naklada 1550 izvodov. Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po E- pošti. Prispevki naj ne presegajo 1800 znakov vključno s presledki. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo! V-__J Letošnje leto je za našo občino še posebej praznično. Začeli smo z okroglo obletnico rojstva Jurija Vege, nato smo proslavljali vstop Slovenije v EU, nadaljevali pa s slavnostnim koncertom ob 25- letnici prepevanja Ženske vokalne skupine Oda. Za dolgoletno uspešno delo in za novo zgoščenko zboru čestitam in se v imenu občine Moravče zahvaljujem za dolgoletno prepevanje in sodelovanje na različnih občinskih proslavah in prireditvah. Tudi junij bo mesec praznovanj, saj nas na slavnostni koncert in povorko ob 80-letnici delovanja vabi Pihalna godba Moravče, nato pa nas na praznovanje 70-letnice vabi še PGD Peče. 25-letni jubilej ima tudi NK Termit. Vsem slavljencem iskrene čestitke in najboljše želje za nadaljnje delo. Prav je, da s svojo udeležbo na različnih prireditvah izkažemo vsem tem društvom svojo pozornost in zahvalo za dolgoletno uspešno delo in se udeležimo njihovih slovesnosti v čim večjem številu. Tudi zaradi njihovega dela je življenje v naši občini bogatejše in lepše. Praznovali bomo tudi dan državnosti. Najprej z mašo za domovino, kulturnim programom in kresom na Limbarski gori, potem pa na trgu v Moravčah z osrednjo občinsko proslavo, ki jo bo popestrila gostujoča folklorna skupina. Ker bodo prej našteta praznovanja spremljale tudi različne veselice z glasbenimi skupinami, po letošnji proslavi ob dnevu državnosti ne bo zabavnega dela. Kljub temu pa vas vabim, da skupaj počastimo domovino in se udeležimo osrednje proslave. Letošnji maj nas je vabil na Limbarsko goro, kjer smo prisluhnili nesmrtnim melodijam znanih skladateljev v izvedbi KZ Limbar, orkestra in solistov, zbralo pa se je veliko domačih in gostujočih ljubiteljev tovrstne glasbe. V izredno akustični cerkvi pa je dva tedna kasneje lepo zazvenela tudi pesem Mladinskega PZ Proteja pod vodstvom Elizabete Pirnat. Gledališka skupina ŠKD Peče nas je razveselila s svojo novo igro, gasilci PGD Velika vas so odkrili sliko sv. Florijana, ZB Moravče je skupaj s stranko obeležila dan upora proti okupatorju. Verjetno se je dogajalo še marsikaj, za kar niti ne vem. Vse to pa nam je lahko v veselje in ponos, da je v naši občini veliko zagnanih ljudi, ki se s svojim delom trudijo za skupno dobro. Občinska uprava je veliko dela namenila urejanju postopkov za vračilo vlaganj v telefonijo ter za pripravo razpisov in obrazcev za prijavo na občinske razpise za šport, kulturo in kmetijstvo. Tudi gradnja vrtca se bliža koncu in upamo, da se bodo naši najmlajši že v jeseni vselili v novo zgradbo. Napreduje tudi kanalizacija in čistilna naprava Krašce. Ceste bomo asfaltirali v dveh časovnih presledkih. Najprej ž.e rekonstruirane krajše odseke, nato še ostale, ki so v letošnjem proračunu. Zaključili smo z. zamenjavo dela cevovoda proti Češnjicam, pripravljamo se tudi na zamenjavo nekaterih cevovodov, kjer so zaradi stalnih defektov velike izgube vode. Kljub ponekod že zastarelemu Spoštovane občanke in občani! Ker smo že več kot mesec dni v EU, se je praznična mrzlica umirila, ne pa tudi razprave O naši prihodnosti v EU. Prvomajsko srečanje na gradu Tuštanj so krajani domačega društva pripravili Z vso skrbnostjo, in ko je že kazalo, da bo njihov trud poplavil dež, se nas je usmililo še vreme. Tako se je prireditve udeležilo lepo število obiskovalcev od vsepovsod. Zahvaljujem se vsem, ki ste sodelovali pri pripravi programa za občinsko proslavo ob vstopu Slovenije v EU: Pihalni godbi Moravče, MPZ Tine Kos, Odi, Limbarju, KD Vrhpolje in podružnični šoli Vrhpolje, PD Moravče, Društvu krajanov Zg. in Sp. Tuštanja, družini Pirnat ter sodelavcem občinske uprave. vodovodu, ki je bil večinoma zgrajen s prostovoljnim delom občanov in na način ter z. materiali, ki so jih takrat poznali in uporabljali, pijemo neoporečno vodo, kar so pokazale redne letne analize. Arhitekt Vladimir Brezar je pripravil idejni osnutek ureditve trga v Moravčah, v katerem je predvidel tudi lokaciji za postavitev dveh spomenikov, in sicer veteranom vojne za Slovenijo in zamolčanim žrtvam. Predlog idejnega osnutka bo (je) obravnaval Občinski svet na svoji seji 2. junija. Ker nastaja ta članek pred sejo, ne vem, ali bo osnutek potrjen ali ne. Če bo potrjen, bo Zavod za varovanje kulturne dediščine in Zavod za varovanje narave podal smernice z.a izdelavo projekta. V naslednjem letu bi pristopili k urejanju trga in parka v Moravčah, kar je hkrati tudi priprava na rekonstrukcijo ceste skozi naselje. Pisanje svetnika Rebolja v zvezi s spomenikom je spet polno delnih resnic, s katerimi kar naprej izraža svojo nestrpnost. Res so se pojavljala vprašanja, zakaj tako na vrat na nos postavljati v parku veteranom spomenik, ki po izgledu ni spomenik, ampak tunkovska ovira, hkrati pa v Moravčah ni bilo nobenih žrtev. Ker je park zaščiten, je vsekakor potrebno dobiti smernice z.a postavitev spomenika od Zavoda za varovanje kulturne dediščine. In ker je načrtovana tudi ureditev trga. je potrebno najti primerno lokacijo, da ga potem ne bomo prestavljali. Hkrati pa vemo, da se neki drugi spomenik ž.e nekaj let postavlja in ne moremo najti ustrezne lokacije, ki bi večini ustrezala. To so bili na seji izraženi pomisleki. Prav tako je pisanje svetnika Rebolja o Razvojnem programu občine Moravče le delno resnično. Razvojni program so na svojih sejah predhodno obravnavali vsi odbori OS in vse krajevne skupnosti. Na podlagi zapisnikov in anket je bil izdelan predosnutek, ki je bil javno predstavljen v KD Moravče. No podlagi pripomb je bil dopolnjen in nato je bil osnutek obravnavan na seji OS in dan v 30-dnevno javno obravnavo. Vsakdo je imel možnost dati svoje pripombe v tem času. In ker smo o tem razpravljali že nekaj mesecev, za večino pač ni bila potrebna ponovna obsežna razprava na OS. In spet nazaj k Evropi. Kot ste obveščeni, kandidiram na listi Nove Slovenije za Evropski parlament. Tega pisanja ne želim izkoristiti za volilno kampanjo, pač pa sem vam kol županja, izvoljena z vašimi glasovi, dolžna pojasniti razloge za mojo kandidaturo. Svet stranke N.Si me je predlagal na listo N.Si za volitve v Evropski parlament, in sicer na 2. mesto, ker je želel na tem mestu žensko kandidatko. Moja želja in namen je vedno bil, s svojim delom prispevati za skupno dohro tam, kjer sem potrebna. Ker je vseh kandidatov za volitve 91, prostih mest pa samo 7, je sicer malo možnosti z.a mojo izvolitev. V primeru, da bi bila izvoljena, hi morala odstopiti z. mesta županje občine in bi bile nadomestne volitve. Sami presodite, kje sem bolj potrebna in na katerem mestu me želite ali pa me sploh ne želite videti. IJUDM11A NOVAK, županja Vračanje sredstev vloženih v izgradnjo telefonskega omrežja Komisija za pripravo seznamov upravičencev za vračilo sredstev vloženih v izgradnjo telekomunikacijskega omrežja seje 25.5.2004sestala na 2. seji in obravnavala potek aktivnosti v zvezi z vračanjem sredstev vloženih v razvoj telefonskega omrežja. Upravičenci so v veliki meri vložili zahtevke, na podlagi katerih bo občinska uprava pripravila sezname upravičencev. Seznami bodo objavljeni na sedežih krajevnih skupnosti, oziroma na sedežu Občine Moravče. Na seji komisije je bilo dogovorjeno, da se vložijo zahtevki na podlagi sklenjenih sporazumov med krajevnimi skupnostmi in Podjetjem za ptt promet. Ne vračajo se sredstva vloženega dela ali materiala (drogovi), če to ni zajeto v sporazumu. Na podlagi razpoložljive dokumentacije bo državnemu pravobranilstvu poslan zahtevek za vračilo sredstev. MILAN BRODAR TURISTIČNA PRIDOBITEV Na avtobusnem postajališču v Moravčah je postavljena ročno poslikana turistična tabla Občine Moravče. Delo študentke Akademije za likovno umetnost Nine Dorič. Tabla bo v pomoč turistom, ki se bodo odpravljali na ogled naših lepot. BRANKA BIZJANJoto Bojana Dorič PET MINUT S SVETNIKOM in podžupanom Občine Moravče Francem Majdičem iz Negastrna Razvojni klub Moravske doline Kako bi se predstavili tistim, ki vas ne poznajo? Skupaj z. Ženo in dvema odraslima otrokoma živim v Negastrnu. Imamo kmetijo in vedno dovolj dela. Imam že tudi vnučko, sicer pa sem mesar in delam v obratu v Domžalah, kije v postopku odpuščanja delavcev. Zanimajo me vaše želje za prebivalce Moravske doline. Kot podžupan jih gotovo Imate. Moja vizija razvoja in napredovanja naše lepe dežele je, da ne bi bilo moralne in materialne revščine. Moralno revščino postavljam pred materialno, saj je le tako lahko Moravska dolina lepa tudi po vsebini. Različne poti lahko vodijo do želenega cilja. Če bomo znali pritegnili mlade, jih obdržati na pravih poteh in jih prav usmeriti, smo naredili veliko. Podpiram vzpodbujanje delovanja društev, ki jih imamo kar nekaj (športno, pevsko, strelsko, gledališka skupina,... ). Tudi midva z Ženo sva včasih igrala. Vse se prične z družino. Starši moramo prav odigrati svojo vlogo in bili vzor svojim otrokom. Zato je treba posebno pozornost nameniti ohranjanju družine in ji dati pomembno vlogo. Skratka, najpomembnejši je človek in spoštujem vsakega, kije dober in pošten. Pa vendar se v politiki pogosteje pogovarjate o čem drugem kot o omenjenem. Seveda. Ne zanikam potreb, po dobrinah. Potrebno je urediti primerno infrastrukturo in pogoje za slehernega občana, da lahko dostojno živi in si s pridnostjo in poštenostjo izboljšuje svoj standard. Ob tem moram nujno opozoriti na potrebe ljudi, ki živijo na podeželju. Na njih ne smemo pozabiti, saj je nedopustno, da bi se zaradi neugodnih razmer in nerazumevanja stisk, ki jih prinaša Življenje na podeželju, odločali za izselitev in opustitev kmetovanja. V pravo zadovoljstvo mi bo tudi, ko bomo imeli v Moravčah industrijsko cono oz. območje, kjer se bodo lahko uveljavili obrtniki. To bo priložnost za nova delovna mesta mladih. Nekaj smo v Moravških novicah že prebirali o gradnji klavnice v Moravčah. Zadeva je v teku. Smo v postopku pridobivanja zemljišča, obljubljen je že tipski načrt za klavnico, s predstavniki Ministrstva za kmetijstvo pa smo v dogovoru, da priskrbijo ustrezno dokumentacijo. Tako v bodoče ne bi smel biti problem pridobitev uporabnega dovoljenja. Vloga podžupana ima gotovo posebno privlačnost in svoj čar. Doživiš mikavne in manj prijetne stvari. Prijetno je biti med ljudmi. Potrebno jim je prisluhniti, izvedeti za njihove probleme in uspehe. Manj prijetno pa je, da gre to kdaj tudi na račun družine. Ko se moram odločiti, se seveda odločim za preživetje med občani vendar z grenkim priokusom, da se odrečem družini. Če bi imel majhne otroke, tega ne bi zmogel. Družina je vendarle zelo pomembna. Vsakdo ima kakšne posebne želje za svoje občane. Moja želja je, da bi čim manj brez potrebe posegali v naravo in bi pametno obrnili vsak tolar in s tem pridobili kar največ. DARINKA GRUM Ob dnevu državnosti se z veseljem ozrimo na našo domovino Slovenijo in si prizadevajmo za ohranitev naše kulture, jezika in dediščine. Hkrati pa se skupaj trudimo tudi za gospodarsko rast. za pridelovanje zdrave hrane, varovanje okolja in čim boljšo izobrazbo, ki daje več možnosti našim državljanom in omogoča napredek naše države. Lepo vabljeni na predvečer praznika na skupno praznovanje. Ljudmila Novak, županja MARUŠA NOVAK JERNEJ PAVLIN 11, i, LOJZE PETERLE LJUDMILA NOVAK JANEZ VASLE LENKA ŠVERC ANTON KOKALJ 2. *mm C S Nova Slovenija ËW mÊW m Krščanska Uuaska stranka WWW.NSI.SI ZDAJ. Stian^,af4£oveniie + 2eleni s,ovenije 1. ALENKA PAVLIN 2. BOGOMIR VNUCEC 3. MELITA CIMERMAN 4. BORUT AMBROŽIČ 5. VANJA REŽONJA 6. MIHA JAZBINŠEK 7. DOMINIK S. ČERNJAK Za zdravo, gensko nespremenjeno hrino strankamladihslovcnije Skupaj smo močnejši SAfS Alenka Paulin obkroži I UHOPÍ -A H/i- GREENS * SLOVENIJA, moja domovina. Tudi v EVROPI. * * d, Miha Brejc dr ttomana Jordan Cizelj Barbara Medved ŠpUetič Matjaž Šinkovec # * • * * i Slovenska demokratska stranka -----rmnrf tniTO m i—umi SDS Br.iPi»¿„, teiHon 080 17 37 • www.cu.sds.si V^lpp-ed V Evropi za dobro Slovenije! ZDRUŽENA USIA socialnih demokratov Slovenije Stranka evropskih socialnih demokratov *>U Ml: pi ..)<-.inlk i \IU»j ix it - WmmWmWmmm\ m p»nh*tlti(in*i Cliftam /a MÉMMÉH BÉMM l'jwttiwnlafMSkMpVtnéS*w4> l*v tvqç. r ..... Iii I ni1|i Hill illim^ fil .....Ij wmInd m pnfatf (K* o<><><><><><><><><^^ UTRINKI S ŠOLSKIH HODNIKOV V četrtek, 15. aprila, je na Brdu pri Lukovici potekala Območna revija mladinskih pevskih zborov, kjer je sodeloval tudi Mladinski pevski zbor OŠ Moravče pod vodstvom Mojce Malovrh. Naslednji dan, 16. aprila, so se Območne revije otroških pevskih zborov v Mengšu udeležili tudi mlajši moravški pevci. Obakrat je lepi pesmi prisluhnilo veliko obiskovalcev. Ob svetovnem dnevu knjige, 23. aprila, so učenci dramskega krožka pod vodstvom Mije Zibelnik pripravili predstavo z. naslovom O levčku, ki ni hotel v šolo. Predstave so si ogledali učenci razredne stopnje, medtem ko so učenci predmetne stopnje v Kulturnem domu proslavili vstop Slovenije v Evropsko unijo ter praznik dan upora proti okupatorju. V kulturnem domu so se 7. maja zbrali vsi pridni bralci, ki so tudi letos usvojili bralno značko. Učenci razredne stopnje so bili nagrajeni z. lutkovno predstavo z naslovom Slon balon, ki jo je pripravila Lutkovna skupina Lilu. Učence predmetne stopnje pa je obiskal znani pesnik in igralec Andrej Rozman Roza, ki je na zabaven in zanimiv način interpretiral svoje pesmi. Tiste osmošolce, ki so bili pa zares pridni in so vse do osmega razreda pridno tekmovali v bralni znački, pa čaka še nagradni izlet. Na izlet bo odšlo 25 učencev, prejemnikov zlatih bralnih značk. Bravo! Madagaskar ¥ sliki in pasmi Na Uradu za mladino že vrsto let poteka projekt »Vsi drugačni-vsi enakopravni«, katerega namen je spodbujanje k strpnosti, spoštovanju človekovih pravic in življenju brez. predsodkov. Mladino k temu spodbujajo v obliki seminarjev, delavnic in preko različnih publikacij. Eden izmed projektov, ki ga izvajajo v tem okviru, je tudi Madagaskar v sliki in pesmi, ki poteka po šolah sirom Slovenije. Vsako leto Urad za mladino izbere 50 šol, kjer izvedejo omenjeni projekt. Tako je bila letos izbrana tudi naša šola. Izvajalec g. Joseph Rakotorahalahy je projekt Madagaskar v sliki in besedi predstavil 13. maja v Kulturnem domu v Moravčah učencem sedmih in osmih razredov. G. Joseph Rakotorahalahy, ki že 27 let živi v Sloveniji, je preko krajših zanimivih zgodbic, pogovora in petja predstavil zgodovino Madagaskarja, jezik (nagovor v malgaškem jeziku), značilna oblačila, geografske posebnosti otoka, značilnosti flore in favne, socialno življenje, značilne instrumente z. Madagaskarja in tradicionalne pesmi. Pri tem so sodelovali tudi učenci sami, saj je izvajalec iz. občinstva povabil prostovoljce, ki so se mu pridružili pri glasbenem ustvarjanju, petju in igranju. Dvourno druženje je kar prehitro minilo. Tako učenci kot učitelji so bili navdušeni nad zanimivostmi Madagaskarja ter nad novim pristopom spoznavanja novih kultur. Zagotovo je projekt spodbudil k razmišljanju o razumevanju in sprejemanju drugačnosti sebe in drugih, planetarni povezanosti, soodgovornosti in solidarnosti, kar je tudi namen projekta. Če pa bo si poslušalci zapomnili pet osnovnih sporočil, da mora biti človek iskren, odgovoren, brez. predsodkov, radoveden in hvaležen, bi zagotovo marsikaj izprijenega in ponarejenega v naši družbi izpuhtelo v pozabo. Ex tem pore V četrtek, 21. maja, je na šoli ž.e osmič potekal Ex tempore pod vodstvom Inge Ivartnik. Arhitekturo Moravč so ob usmerjanju mentorjev upodabljali učenci šol domžalske regije. Mladi ustvarjalci so Moravče upodabljali v različnih tehnikah. Kot kaže, so za likovno ustvarjanje pri nas našli vrsto zanimivih motivov. Vsa dela bodo razstavljena na dan koncerta otroškega in mladinskega zbora, 17. junija, na gradu Tuštanj. Nekaj misli gostov letošnjega Ex tempore: Vanja Repič, mentorica, OŠ venclja Perka Domžale »Vsako let smo povabljeni na Ex tempore in se tudi odzovemo. Fino se mi zdi, da se vrstniki okoliških šol srečujejo in tudi kaj naučijo. Tako vidimo, kako drugje slikajo. Vedno najdemo kakšen nov motiv. Letos smo se odločili za fre- ske. Naša šola stoji sredi Domžal, zato nismo vajeni miru. Pri vas se mi zdi lepo, da se lahko sredi Moravč usedeš v naravo in ustvarjaš«. Jani in Domen, učenca OŠ Venclja Perka Domžale »Slikava cerkev. Za ta motiv sva se odločila, ker sva mislila, da je najlažje, a je najtežje. Freska, na cerkvi je zanimiva, a zahtevna. Letos sva prvič tukaj.« Erika Škrjanec, učenka OŠ Preserje pri Radomljah »Slikam župnišče, ker mi je barvno všeč. Veliko je zelene barve. Letos sem prvič tukaj. Tu sem našla več motivov, čeprav se navadno ne odločam za arhitekturo, ampak bolj za pokrajino, naravo. Dodala bi še to, da so nas organizatorji prijazno sprejeli.« TEKMUJEMO Spomladanski kros Na nogometnem igrišču na Viru pri Domžalah je bilo 22. aprila spet živahno. Učenci 10 šol domžalske regije so se zbrali na spomladanskem krosu. OŠ Moravče je ekipno dosegla 3. mesto. Med posamezniki je Kaja Urankar iz. vrtca Moravče usvojila srebrno medaljo, Marjan Grilj iz 3. razreda zlato medaljo, Živa Košak iz. 5. razreda zlato medaljo, Pavla Lavrinc iz 5. razreda bronasto medaljo in Primož. Šinkovec iz. 7. razreda develletke je usvojil srebrno medaljo. Vsem odličnim tekačem iskreno čestitamo! Tekmovanje dečkov v odbojki Učenci so v tem šolskem letu tekmovali v odbojki. Mlajši dečki so na regijskem in področnem tekmovanju priigrali 1. mesto. Starejši dečki so na regijskem tekmovanju usvojili 1. mesto, na področnem 2. mesto in se na državnem tekmovanju uvrstili do četrtfinala. Mladim odhojkarjem in njihovemu mentorju Urošu Karažija za lepo uvrstitev čestitamo! Še tekmujemo! Učenci že vrsto let tekmujejo v znanju iz Vesele šole. Letos je 23 učencev naše šole usvojilo naslov državni prvak. Pri pripravah na tekmovanja sta jih vodili mentorici Maja Vilar in. Vanda Urbanija. Podelitev priznanj je 30. maja potekala v Cankarjevem domu. Katarina Capuder je na tekmovanju iz. slovenščine prejela srebrno Cankarjevo priznanje. Državno tekmovanje iz zgodovine je prineslo nove uspehe. Zlati priznanji sta prejela Ana Smolnikar in Dominik Štefan, slebrna pa Katarina Capuder, Marjan Kos in Rok Urbanija. Učenci so sodelovali v projektu »Kako?«. Tema projekta je bila Zabava brez alkohola. Učenci so sodelovali z. likovnimi in literarnimi prispevki. Z likovnimi prispevki je sodelovalo 32 otrok pod vodstvom Inge lvartnik. Usvojili so 1. mesto. Na literarnem področju je 30 sodelujočih učencev vodila Božena Groholjšek. Učenci so prejeli priznanja in nagrade. Podelitev priznanj in nagrad bo 16. junija na Ljubljanskem gradu. Maja seje osem učencev pod vodstvom Valentine Krulc udele- Mlad/z lastno glavo Člani turističnega krožka smo se prijavili na tekmovanje Turizmu pomaga lastna glava (TPLG). Tema letošnjega leta je bila Mladi za mlade. Odločili smo se, da bomo predstavili našo zamisel o mladinskem centru, ki bi ga zgradili v stavbi stare Rašice. Mladi v Moravčah namreč ugotavljamo, da nimamo primernih prostorov, niti priložnosti za druženje, neizkoriščena stavba Rašice pa bi bila kol nalašč, da se preuredi v mladinske delavnice. Izdelali smo maketo in napisali raziskovalno nalogo. Po nalogi pa je prišel težji del. Morali smo uprizoriti igro, ki bi predstavljala našo nalogo. Napisala nam jo je učiteljica Bernarda Mul. Besedilo smo repali in vsak izmed nas, sedmih nastopajočih, je uprizoril drugo dejavnost, ki hi jo lahko izvajali v mladinskem centru. Regijsko tekmovanje seje odvijalo v petek, 19. marca, v Lukovici. Postavili smo stojnico, na katero smo položili maketo in obesili plakat. Na plakatu smo predstavili slikovno in besedno tovarno Rašica v preteklosti, danes in jutri. Stojnice je ocenila strokovna komisija in ostala nam je samo še igra, ki smo jo izvedli brez težav. Prišel je čas razglasitve rezultatov. Prejeli smo srebrno priznanje. Naša mentorica Vanda Urbanija nam je predlagala, da bi se udeležili še državnega tekmovanja TPLG. Na njem bi predstavili našo stojnico. Maketo smo ponovno prebarvali, po receptu smo pripravili slastne Vegove kroglice. Državno tekmovanje se je odvijalo v Celju, v petek, 16. aprila. Tokrat smo se ga udeležila tri dekleta (Rózala Novak, Tina Bricelj in Rebeka Lavrič) in naša mentorica. Postavile smo našo ' 'malce preurejeno'' stojnico in slastne Vegove kroglice. Predstavile smo tudi brošuro, Rašica - center mladih. Stojnico smo strokovno predstavile komisiji in se nato odpravile na ogled iger drugih šol. Ko je komisija opravila svoje delo, smo komaj čakali na rezultate. Naša stojnica je (ponovno) osvojila srebrno priznanje. Želimo si, da hi se naši načrti o Centru mladih uresničili. TINA BRICELJ, turistični krožek žilo regijskega tekmovanja mladih tehnikov na OŠ v Mojstrani. Blaž. Logaj je v »Konstruiranju z elektronsko zbirko« dosegel odlično I. mesto, Tilen Novak pa 3. mesto. Prvo mesto so dosegle tudi učenke Špela Bratun, Katja Cerar in Tina Žnidar, ki so z nalogo o kolarstvu na Moravškem tekmovale v panogi »Tradicionalne tehnologije«. Učenci, ki so dosegli I. mesta, se bodo udeležili državnega tekmovanja. Lepe uvrstitve so dosegli tudi Luka lvartnik, Grega Kočar in Aljaž Juvančič. Čestitamo! BETKA GORJUP Junij je mesec, ko se mnogo dejavnosti dogaja izven šolskih prostorov, zato je prav, spoštovani starši, da se z otrokom še posebej pogovorite o odgovornosti za lastno varnost in varnost drugih. Prihod kometa V začetku maja naj bi se po napovedih astronomov Zemlji po nekaj letih znova približal komet, ki bo viden tudi na proste oči. Taki dogodki niso pogosti, zato vedno prinesejo nekaj vznemirjenja in pričakovanja, kako bo komet viden na nebu. V preteklih stoletjih so nekateri svetli kometi postregli s čudovito predstavo in burili duhove med ljudmi, ker si takrat še niso znali razlagati izvora kometov. Na opazovanje kometa smo se pripravili tudi »astronomi« na OŠ Moravče. V torek, JI. maja, seje obetalo zvečer lepo vreme. Treba je bilo izkoristiti ta večer, ker sicer je letošnji maj bolj muhast. Zvečer ob pol desetih smo se zbrali pred šolo. Pogledat je prišlo tudi nekaj staršev. Komet z. imenom C 2001 Q4 (Neat) je ta večer potoval po ozvezdju Malega psa v bližini zvezde Pro-kinjon. Natančno smo vedeli njegovo lego, vendar ga na proste oči ni bilo videti. Po nekaj minutnem napenjanju seje nekaterim z ostrimi očmi (za)zdelo, da ga vidijo. Nebo smo potem raje prebrskali z. daljnogledi. Res je bil tam. V daljnogledih prav dobro viden. Prav tam, kjer so pokazali predhodni izračuni. Vanj smo usmerili še teleskop. Sedaj so ga lahko opazili vsi. Zelo širok in kratek rep je bil obrnjen stran od Sonca. Tako kot mora biti. Komet je vsak pogledal po dvakrat, ali celo trikrat, potem so se pred njega na žalost začeli voziti oblaki. Vprašanje je, kdaj bomo lahko spel videli naslednjega. Prihodi kometov so večinoma nepredvidljivi. Komet, ki smo ga pravkar gledali, je bil odkrit pred tremi leti. Ves ta čas, se je Zemlji približeval in večal... Predstave je bilo za ta večer konec. Ni bila tako veličastna, kot so nekateri morda pričakovali. Sicer pa tudi napovedi v strokovnem časopisju niso obetale velike svetlosti. Bo pa vseeno ostal v našem spominu, tako komet kot prijeten večer. Komet je v prihodnjih tednih na nebu še svetil, vendar vsak dan manj, ker seje počasi spet oddaljeval od Zemlje in Sonca. MARKO OSOLN1K Utrinki iz podaljšanega bivanja ir Kolesarjenje po krajih upravne enote Učenci 1. r. devetletke se v času podaljšanega bivanja vsak torek in četrtek urijo v dramskih veščinah. Tako so letos staršem, sošolcem in prijateljem iz vrtca pripravili le tri predstave, do konca šol. leta pa pripravljajo še dve. Menila sem, da so učenci le dovolj samozavestni in sem jih prijavila na 5. srečanje otroških gledaliških in lutkovnih skupin »Najdihojca«, ki je potekalo v četrtek, 15. aprila, v Levstikovem domu v Velikih Laščah. Učenci so nestrpno pričakovali dan, ko so nastopili na čisto pravem odru prav nič znani publiki. Predstavili so se z dramatizacijo »Izgubljena snežinka«. Rili smo najštevilčnejša skupina, saj je nastopalo vseh 25 učencev, kar ni v navadi pri dramskih skupinah. No, malo telav z. orientacijo na tako velikem odru s tolikimi zavesami so res imeli, a so nalogo odlično opravili, tako kot to znajo le šestletniki. Bili so hkrati tudi najmlajši udeleženci, treme ni bilo, besedilo je ostalo v spominu, še največ telav so nekaterim povzročali kostumi. Na koncu predstave so lahko kar na robu odra sproščeno pokramljali z. animatorkama in jima Z veseljem še enkrat zarepali pesem ob koncu dramatizacije; tisto ».. .zima je fantastična, zima je romantična, mama se jezi, ker naše dolge hlače, kar naprej suši... itd.« Po odigrani njihovi predstavi so si v Levstikovem domu brezplačno ogledali še predstavi »Dobri snelak« in «Pesjaner in muca« v izvedbi dramskih krolkov iz. OŠ Bičevje in Sodralica. Pokrovitelj festivala je bila Občina Velike Lašče. Preživeli so lep, zanimiv dan. Tako učenci kot jaz. smo se bogatejši za novo I — izkušnjo v spremstvu mamice, babice, tete in študentke vrnili v Moravče. Že na avtobusu so spraševali: » Kdaj bomo pa zdaj spet nastopali?« Neugnani so ti »po-daljšančki«. 10. maja popoldne je bilo v spodnjih prostorih devetletke zelo livahno. Od 17.30 ure dalje so v dveh učilnicah prvega razreda potekale naravoslovne delavnice »Z vsemi čutili«. Učenci, njihovi starši, bratci in sestrice so na delavnicah malo bolj kot ponavadi ostrili čut za vid, sluh, tip, vonj. Bolj pozorno so opazovali svoje telo. Priznali so, da nekaterih značilnosti, čeprav se vsak dan pogledajo v ogledalu, še niso opazili. Mogoče je bila najtelja naloga skrita v zaprti škatli pritrjena na mizi. Kaj je v njej, so lahko ugotavljali le s čutili: vid, vonj ali sluh. Uganete, kaj je bilo v njej? Budilka. Naloge niso bile prav nič telke, pa vendar zelo zanimive. Tako so naslednji dan povedali učenci, ki so se delavnic udelelili, vsi pa so si bili enotni, da je bilo »ful dobr«. Že v popoldanskem času pa smo skupaj z učenci v učilnici gospodinjstva pripravili našo tretjo razstavo izdelkov iz ustvarjalnih delavnic v letošnjem letu. Izdelke so prisotni učenci lahko odnesli domov. MARIJA GOTAR 23. april 2004: Jutranje delevno vreme in slabi obeti niso odvrnili kolesarjev, ki so se v Športnem parku Domžale zbrali oh 10. uri. Na daljši progi, kije potekala tudi po naši občini, je bilo omogočeno merjenje časa. V pomoč tekmovalcem pri hitri vožnji so bile usmerjevalne table in redarji -usmerjevalci. Kljub mokri in ponekod slabi cesti ni prišlo do padcev oziroma poškodb. Na prostoru za zbiranje vseh udeležencev, prav pri domačiji Županje, so se udeleženci kolesarjenja po daljši progi okrepčali. Najhitrejši so prejeli simbolične nagrade. Manjkala ni niti harmonika, pozdravni govor Županje, ter intervjuji s kolesarji. Po druženju so se kolesarji v zaprti vožnji odpeljali do Športnega parka Domžale. F. K. A potem sipa od Travnarjeve Štefke sin? Leta 1961 sem .služil vojaški rok v Jugoslovanski ljudski armadi V Beogradu. Skupaj S še enim šoferjem Srhom sva vsak s svojim avtobusom peljala oficirje na beograjski) letališče Surčin, kamor naj bi ob 9.00 dopoldan priletel finski predsednik. Letala pa od nikoder. Ob 11.00 sva se J tovarišem odpravila v vojaško kantino in si naročila pasulj. Kmalu je za dovoljenje, če sme prisesti, zaprosil vojaški častnik s činom podpolkovnika. Prisedel je. Vprašal naju je, od kod sva. Najprej sem mu odgovoril, tla sem Slovenec. Še je bil radoveden, zalo sem si mislil, da bo dovolj, če mu povem, da sem iz Domžal. Pokazal je veliko zanimanje in začel govoriti slovensko. Ponovno je vprašal: »Prav iz. Domžal ste?* Malo .sem se začudil, da tako dobro pozna naš konec: »Ne, pravzaprav sem iz Moravč, manjšega kraja blizu Domžal.« »Mil, čigav pa? Kako pa se reče pri vas po domače?« je še seval. »Pri Flegarju na Dobravi,« sem mu povedal. On pa navdušeno: »Aha. potem si pa od travnarjeve Štefke srn.« In tako je Flegarjev Jože spoznal rojaka (ivida tlčakarja. Ni jima bilo dano, da bi se V Beogradu še našla, sla se pa nekajkrat srečala v Moravčah, ko seje Gvido upokojil in se vrnil V Ljubljano. Dogodek, ki je v daljnem kraju zbližal oba Moravčana, pa ne bo utonil v pozabo. Po pripovedi Jožeta Ravnikarja in Itemc Učakar zapisala Bernarda Mal, 27.5.2004 I MOJA DOLINA NA DLANI Gvido UCAKAR (1912-1986) 'Glasba usmerja človeka v globino njegove duše." (Marij Kogoj) ŽIVLJENJE Rojen je bil 6. avgusta 1912 pri Štorenku v Moravčah kot tretji otrok (imel je starejši sestri Minko in Viktorijo). Že kot deček je sodeloval pri moravški godbi. Leta 1926 je, star štirinajst let, odšel v vojaško glasbeno šolo v Vršac in nato v Zagreb na srednjo glasbeno šolo. Prijavil seje na razpis dirigentske šole v Beograd in bil sprejet kot eden izmed petih sprejetih od 140 prijavljenih kandidatov. Končal je dirigentsko šolo in dobil čin podporočnika. Po začetku II. svetovne vojne (tedaj je bil kapelnik godbe 18. polka v Beogradu), je bil ujet in nato sedemnajst mesecev v ujetništvu v Osnabrucku. Od tam seje vrnil domov, v Moravče, kjer je ostal do konca vojne. Leta 1944 se je poročil s Hemo Rogelj (njena družina po očetovi strani izvira z Moravškega). Leta 1945 se jima je rodil sin Borut, leta 1952 pa sin Goran. Po drugi vojni je postal dirigent godbe komande mesta Trst. Nato je služboval najprej v Pazinu, nato v Mariboru, Portorožu, kjer je bil kapelnik godbe Odreda. Okoli leta 1950 seje z družino preselil v Beograd, kjer je bil zaposlen v generalštabu tedanje vojske na Oddelku za vojaške godbe. Leta 1955 je prevzel mesto kapelnika godbe komande garde in to ostal do upokojitve leta 1963. V tem času (med 1955-63) je s tedanjim državnim vodstvom tudi potoval po državnih obiskih v tujino. Po njegovi upokojitvi seje družina preselila v Ljubljano. Umrl je po težki bolezni 7. maja 1986. DELO Gvido Učakar je deloval kot dirigent in komponist. Za svoje dirigentsko delo je dobil veliko priznanj in odlikovanj. Njegova žena se iz njegovega pripovedovanja spominja, daje ob obiskih tujih držav pogosto priredil himno države, da jo je godba garde odigrala ob sprejemu. Združenje pihalnih orkestrov pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, gaje leta 1981 imenovalo za svojega častnega člana. Bil je eden od ustanoviteljev Pihalne godbe Bežigrad, sodeloval je tudi z drugimi pihalnimi godbami, tako z godbo iz Mengša, Cerknega, Buzeta... Kot član komisij je sodeloval na tekmovanjih pihalnih orkestrov Slovenije. Zelo aktivno se je vključil tudi pri ponovni ustanovitvi godbe v Moravčah leta 1974. Za moravške godbenike je napisal nekaj lažjih skladb za začetnike in jim bil za mentorja in svetovalca. Z njimi je sodeloval vsa leta in jim, ko je bil že hudo bolan, napisal fantazijo Moravska dolina. Za Moravsko godbo je napisal tudi skladbo Pod Limbarsko goro. Poleg dirigentskega dela je Učakar deloval tudi kot komponist, zložil je okoli sto koračnic. Naj nekatere naštejemo: ena najstarejših Pozdrav Ljubljani, Činkole (nastala leta 1939, ko je bil na praksi v Ljubljani), Korotan, Istra, veliko igrana Gorenjska, Slovenska koračnica, Naša Slovenija, Pod Gobavico... Priredil je mnogo slovenskih narodnih pesmi za pihalne orkestre oz. pihalne godbe, tako npr. venčke Za Savco, Slovenski svet. Vesela dežela. Na glasbenem oddelku v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani imajo tudi osebno mapo Gvida Učakarja, ki obsega notno gradivo nekaterih njegovih del in sicer: • rokopis osnutka skladbe Gustava Ipavca O mraku - priredba za godbo na pihala (brez letnice nastanka), • Vesela dežela, venček, Ljubljana; DZS, 1950 (kot del Zbirke skladb za pihalni orkester), • Zvuci bosanskih šuma, "potpuri", Ljubljana, 1951, • Pesma vojnika domovini iz leta 1966. Mnogo rokopisnega notnega gradiva hrani tudi glasbenikova žena, ki pravi, da seje verjetno mnogo stvari tudi izgubilo ali pa se ne ve, kdo hrani originale, saj jih je, ko so bili napisani, njen mož dal iz rok in se ni dosti zmenil za to, da bi mu jih vrnili. Moravska pihalna godba je leta 2001 prvič priredila Glasbeni večer Gvida Učakarja, na katerem je skupaj s Pihalnim orkestrom Bežigrad poslušalcem predstavila kar nekaj Učakarjevih skladb. Glasbeni večer je bil lani prirejen že tretjič in vedno se ga je udeležila tudi gospa Hema Učakar, glasbenikova žena. Njun sin Borut se z glasbo ukvarja ljubiteljsko, vrsto let je igral kitaro pri ansamblu Vilija Petriča. zdaj pa igra v Parlament dixieland bandu. Z glasbo se ukvarja tudi Učakarjev vnuk Blaž. UPODOBITEV Kiparka Jožica Komadina je za Pihalni orkester Bežigrad izdelala doprsni kip Gvida Učakarja. Nekatere objave o GVIDU UČAKARJU: KOKALJ, M.: Polovica izvedenih skladb je bila Učakarjevih. V: Novice iz Moravške doline IV (2003), št. 6. Str. 14. M AL, B.: Ambient navdušuje nastopajoče in poslušalce. V: Novice iz Moravške doline III. (2002), št. 6. Str. 18. MAL, B.: Z orkestrsko glasbo v novo sezono. V: Novice iz Moravške doline II. (2001), št. 6. Str. 14. MAL, B.: 75 let z Godbo Moravče. V: Slamnik 38 (1999), št. 7/8. Str. 1 + 13 ilustr. PLOHL, L: Oj, ta vojaški boben... V: Stop 9 (1976), št. 13. Str. 36. STRAŽAR, S.: Gvido Učakar, glasbenik. V: Moravska dolina. Moravče, 1978. MARTA GORJUP, bibliotekarka 7xi pomoč pri naslajanju članka in za posredovane fotografije se zahvaljujemo Hemi Učakarter Miru Capudru in Milanu Moč, ki sta Gvida Učakarja tudi osebno poznala in z. njim sodelovala. Hema Učakar, foto Bernarda Mal Študentski klub Domžale KAMNIŠKI EXTREME ŽUR: Že 4. junija 2004 ob 20. uri za vas pripravljamo Extreme študentski žur do jutranjih ur. Vse skupaj se bo dogajalo v Extreme baru ob kamniški obvoznici. In kaj lahko pričakujete? Ekstremno nizke študentske cene, glasbo za katero bo .skrbel duo Prim to, domov te bo popeljal naš simpatični kombi, spoznal boš nove sotrpine,... Ne gre zamuditi. POOL PARTY 2004: Ne boste verjeli, ampak tudi letos pripravljamo za vas Pool party. Športne igre (košarka, odbojka, vodna dogajanja), odličen animacijski program z DJ-ji, cocktaili, vodnim orožjem in podobno ter finale večera - veliki koncert... Koga j.e ? Najbolje da se pozanimate v Študentskem klubu ali pa še malo počakate, da se pojavijo prvi plakati. Pa glejte, da .si vstopnice zagotovite pravočasno! Verjetno vas zanima še datum? Predvidoma 23, junija. FILMSKI VEČERI: Filmski večeri, ki se bodo zgodili v mesecu juniju, v naslednjem zaporedju prinašajo: I. junij - Pasji Vojaki, 3. junij - Seabiscuit, 8. junij - Corellijeva mandolina, 10. junij - Nikjer v Afriki, 15. junij - 8 žensk, 17. junij - Mož brez preteklosti, 22. junij - Dogville, 29. junij - Pravila MALCE KULTURE: Nekaj kulturnega dogajanja bo tudi v tem mesecu. V okviru prireditve Študent & Muzjka bodo v soboto, 18. junija 2004 ob 20. uri, v salonu gradu Zaprice v Kamniku nastopili Brina & Stringos, zasedba ki se je v vode ljudske glasbe podala na malo drugačen način, čisto po svoje. Če vam je všeč Katalena, boste ob Brini uživali. In še to. 4. junija ob 19. uri so vsi člani ŠKK in ŠKD vabljeni na ogled improvizacijskega gledališča. Predstavo Teatra Narobov si lahko ogledate popolnoma brezplačno. Odlični improvizatorji, ki uspešno nastopajo doma in v tujini, bodo zagotovo navdušili tudi vas. MATEJA KEGEL PISMA BRALCEV Pogled z. druge strani »Ali bodo v Moravčah še skakali?« sprašuje v svojem prispevku v zadnji številki Novic iz. Moravske doline (LV, št.4, str.26). Seveda bodo, saj imamo kar pet ali šest skakalnic, le vzdrževati jih je potrebno. Nimam nikakršnega namena nasprotovati skakalnemu športu. Hotel sem le opozoriti občane na početje lokalnih oblasti, ki pričenja izvajati nesmiselni projekt Skakalni center, v vrednosti stotine milijonov tolarjev, na drugi strani pa bodo po obrobjih občine še naprej pili kapnico. Nisem imel namena polemizirati s Prašni- karjem, zato vam predstavljam moj predlog sprememb k Proračunu 2004. Pa še odgovor na slutnje gospoda Praš- nikarja glede nabiranja predvolilnih glasov za županske volitve in to v obliki fotografije, kije bila posneta dne, 30. 04. 2004, malo pred pričetkom prireditve v počastitev dneva upora proti okupatorju v parku. Z gospo županjo pa se strinjam, da so listi vrbe v resnici na spodnji in zgornji stani različne barve. Ne strinjam pa se, da so problemi v obrobnih krajih občine manj pomembni od na primer Skakalnega centra ali asfaltiranega parkirišča na vrhu Limbarske gore. MARTIN REBOLJ, svetnik ZLSD Na podlagi 72. Člena Poslovnika Občinskega »veta OMhie Moravče podajam pripombe na osnutek načrta razvojnih programov Občine Moravče za obdobje 2004 2007 in predloga Odloka o proračunu Občine Moravče za lato 2004 Predkuejarn umik naslednjih poMavk iz razvojnega programa Občine Moravče za obdobje 2004 2007: - Umik postavke ».11.1 konto 4208. Športni center Denar I/ te postavke naj se nameni za novo postavko vodovod Hrastnik Kal - Hačnica Umik postavka 1146 konto 4306, Grad Tsananj. Denar iz ta postavke naj se nameni /a novo postavko vodovod otcbalija Kovačija Umik postavke 4141 komo 4306, Cerkev Sv. Valentina za okolico. Denar iz te postavke naj se nameni za vodovod Stance Ihnik postavke 1314 konto 4302, Plerunaki dom. Denar iz le postavke aaj as nameni za novo postavko vodovod Sv. Mohor Umik postavke 8319 konto 4102. pohcdiette pmi. zsdrrrvslrak Denar Iz le postavke naj se nameni za vodovod Pogled Podstran Dole V predlogu Odloka proračuna Občine Moravče za leto 2004 predlagam umik naslednjih postavk: Umik postavke 4321. vzdrževanje čistilne naprave • Umik postavke 4322, vzc^zcvanje javne kanalizacije Denat i/ omenjenih dveh postavk naj se naznani za novo postavko cesta Peče - Tlačnica - načrti in druga projektna dokumentacija. • Umik postavke 8313 konto 4302. Sporm center. Denr iz le postavke naj se nameni za vodovod fumtrek - Kal - IIV m, * Umik postavke 8146 konto 4203. grad TuAsanj. Denar iz te postavke naj se nameni zs novo postavko vodovod Stcballja Kovačija. Umik postavke 8143 konto 4306. Cerkev Sv. Valentina z okolico. Denr iz te postavke naj sa nameni za vodovod Stance Laza. • Uaaik postavke 8314 konto 4302. Planninski dom. Denar Iz te postavke naj se nameni za vodovod Sv. Mohor 1 "ii. BOStat L. < 1 1'tUnl.. t >'l 1 r>'>t>'.iiu «k p,*, .zadrževalnik 1 Ir,.« Ir p ..v,.k. naj se nameni za postavko vodovod Podstran Dole. Podstran. 26. 02. 2004 Svetnik /I - H Konkretno: O političnih strankah in problemih v občini S pričujočim pisanjem nadaljujem temo, ki sem jo načel v članku: »(SAMOUPRAVLJANJE (NAŠE-MORAVŠKE) OBČINE«. Prepričan sem, da bi bilo mnogo bolj koristno, če bi posamezniki, ki načenjajo naše skupne probleme v Moravških novicah, nastopali kot posamezniki in ne kot člani strank. Enako velja za nastopanje svetnikov v občinskem svetu. Morda pa je vse (v prejšnjem članku) navedeno razlog, da se na -sicer upravičeno- zastavljen problem v Novicah, a podpisan kol stališče te in te stranke, nihče ne odzove. Vsaj v zadnjih nekaj številkah je bilo kar nekaj takih problemov, ki so jih odprli posamezniki, pa na to ni bilo nobenega odziva (širše polemike). Npr. o odlaganju smeti v kraške jame, o problematiki okolice šole in v zadnji številki o graditvi smučarskega skakalnega centra. Prav ta »projekt« je lep primer vsega doslej povedanega. Menda se začenja financirati že v Proračunu za leto 2004 pri tem, daje to šele ideja, ki nima še niti svojega imena (v februarski številki MN na str. 5 piše, da gre za »letni skakalni center«, v predlogu letnega programa športa pa na enem mestu za »športni center« in na drugem mestu za »športni center Moravče«, na tretjem mestu, str. 7 v MN pa je to celo-«športno-rekreacijski center«), pri tem pa je potrebno poudariti, da še ni izdelan niti idejni projekt. Edino, kar se ve (zopet str.6 MN) je: »daje s centrom vredno poskusiti, saj so raziskave strokovnjakov pokazale, da so Moravče zaradi bližine avtocestnega križa, s tem pa tudi bližine morja primeren kraj za center«. (Mimogrede: mislim, da veljavna zakonodaja ne dopušča v takih primerih financiranja ideje, ampak mora bili na papirju vsaj idejni projekt, napisan!) Vendar hočem povedati nekaj drugega: Ta ideja, o Moravčah, kot enemu od središč skakalnega športa v Evropi (gre menda za več kot 100 metrsko slaikalnico z umetno maso) je prisotna ž.e dalj časa. Okoli leta 1997 jo je poskušala preko svoje republiške centrale realizirati politična stranka SDS, danes je menda to ideja politične stranke NSi, če prav razumem pa ji nasprotujeta danes politični stranki ZLSD in SDS. Mislim, da je dovolj razvidno, da gre v tem primeru za problem s področja športa v občini (pri tem pa še za velike denarje, ki naj bi jih vsi občani namenili za to) in ne za priliko z.a medstrankarsko merjenje moči in nabiranje političnih točk. Prosim: predstavile projekt in razložite: zakaj hi morali v Moravčah zgraditi evropski skakalni center, koliko sredstev bo potrebnih in od kod ta sredstva. Na to naj zainteresirani podajo svoje poglede, vendar z argumenti in ne z etiketiranjem in vpletanjem političnih strank. Na tak način, tako je pač moje mnenje, naj bi reševali vsa pomembnejša vprašanja v občini, če res drži povedano na začetku, da smo za upravljanje svoje občine zadolženi vsi občani - in tudi njene račune plačujemo vsi. Janez VIRK, Limbarska Gora 40 PISMA BRALCEV Spoštovani V eni izmed predhodnih številk našega časopisa sem bil izzvan, da se oglasim kot bivši župan občine Moravče s pobudo, naj komentiram dogodke v občini v preteklosti in danes. Napisal sem nekaj mojih pogledov. V kolikor menile, daje moj prispevek zanimiv za širšo javnost, ga objavite. Občina Moravče je tako kot tudi druge novo nastale občine prehodila pot svojega razvoja, kije v skoraj desetih letih delovanja lokalne samouprave pustila pomemben pečat v razvoju naših krajevnih skupnosti, vaseh in zaselkih. Praktično je nemogoče primerjati prva leta dela Občine z delom v zadnjih letih, ko je že v popolnosti razvita t.i. upravna struktura tudi na občinskem nivoju. Če smo v prvem in drugem mandatu morali vso svojo energijo in finančna sredstva namenili razvoju komunalne infrastrukture, je danes občina pred pragom izbire globalne usmeritve. Občina se bo morala v kratkem opredeliti, kako hoče živeti v naslednjem obdobju po vstopu v EU. imamo kar nekaj možnosti izbire in vodstvo občine skupaj s političnimi strankami v občinskem »parlamentu« bodo morali prevzeli odgovornost *za to. Prav bi bilo, da pri tem prisluhnejo predvsem vsem občanom, pogledom na razvoj s strani krajevnih skupnosti, društev, posameznikov, itd. Vprašajmo se, pred kakšno izbiro smo in kako bomo sprejeli odločitev za pravo pol. Občina bo morala sprejeli razvojni načrt, ki bo moral vsebovali elemente generalne odločitve in bo v osnovi povsem drugače koncipiran, kol je načrt, ki se sprejema, oziroma je bil sprejel pred kratkim. Eno so želje, drugo pa dejanska stvarnost in možnosti, ki so seveda vezane na obseg finančnih sredstev. Kol prvo bo potrebno globalno opredelili namen prostora občine. Knjiga dr. Maje Topole je pravzaprav tista osnova, ki združuje vse potrebne baze podatkov. Od teorije k praksi. Kaj je namen rabe prostora. Namen rabe prostora in seveda celotne infrastrukture {ne samo komunalne) je opredelitev ali hoče občina poslati območje industrije {obrtne cone), turizma, kmetijstva, športnega centra osrednje regije, spalno naselje za prestolnico, nacionalni park, itd. Ostali pri sistemu »vsega po malo« pomeni nazadovati v primerjavi s hitro razvijajočimi se občinami v okolici. Seveda odločitev ni enostavna in v praksi pomeni namenjati veliko večino investicijskih sredstev občinskega proračuna v projekt, ki ga občina sprejme kot svoj osnovni planski dokument. 7xt ilustracijo bi simuliral nekaj od omenjenih rešitev. Recimo, da se občina odloči svoj prostor in napore nameniti za regijski športni center. Prvi korak je popolno revidiranje prostorskih aktov in začetek investicij na športni infrastrukturi z. letnim vlaganjem cca 80 % prostih investicijskih sredstev. Objekti so seveda skakalnice, nogometna igrišča, poligoni, golf igrišča. Potrebno je ustanoviti javni zavod, ki bo v komercialnem smislu vodil projekt. Vzporedno s tem je potrebno pritegniti investicijski kapital. Tega pa je v slovenskem prostoru gledano tudi skozi zorni kot lit I skladov kar veliko. Kaj so prednosti in kaj slabosti'! Prednosti so seveda atraktivnost in relativno veliko delovnih mest. Slabosti pa so v tem, daje tak projekt dolgoročen, menedžersko najtežji in zahteva veliko stopnjo profesionalnosti. Drugi projekt je na primer intenziviranje obrtno industrijske dejavnosti. Občina bi morala v tem primeru prav tako revidirati prostorske akte in večino prostih sredstev nameniti nakupu zemljišč, komunalnemu urejanju le tega in plasiranju tako pripravljenih zemljišč ali celo objektov na trg. Tudi v tem primeru bi bilo potrebno ustanoviti institucijo, ki bi v komercialnem smislu vodila projekt. Prednosti in slabosti. Veliko hitreje bi bili doseženi zastavljeni cilji. Kratkoročno bi občina imela veliko večji finančni iztržek kot v primeru regijskega športnega centra. V kratkem času bi se odprlo veliko delovnih mest. Slabosti- vedula ali bolje rečeno podoba krajev v občini bi se hitro spremenila. Predslavljaje si dele Trzinske cone v Moravčah, Pečali, na Vrhpoljah. itd. Mogoče bi omenil še kmetijstvo. V kolikor bi le to poslalo absolutno prioritetna panoga, je v času ko je ta del najzahtevnejši zaradi CAP-a (skupne EU kmetijske politike), bi bil tO kar velik zalogaj. Predvsem kmetijstvo pomeni nadgradnjo v t.i. živilsko predelovalni industriji in zaposlovanju na tem področju. Ne zadošča samo pridelati in prirediti ampak tudi predelati in predvsem prodali. Nič ne pomaga klavnica, če za njo ne stoji pogodba z. eno od velikih prodajnih hiš. imeti svojo blagovno znamko s kontroliranim poreklom kmetijskih pridelkov in živil. Projekt je izvedljiv, a zahteva zelo veliko znanja na področju ekonomije v živilski in trgovski hranži ter veliko investicijskega kapitala. V kolikor se občina ne bo odločila za pot razvoja, bo ostala v okvirih današnjega razmišljanja, ki pa bo dolgoročno pomenilo nazadovanje. Povečeval se bo pritisk na zazidljive parcele. S povečanjem števila prebivalcev, ki bodo prihajali predvsem kot uporabniki t.i. spalnih naselij in bodo v glavnem kupovali komunalno neopremljena zemljišča, se bo povečal pritisk na komunalno infrastrukturo. Zahtevali bodo nove ceste, pitno vodo, kanalizacijo, vrtce, osnovno šolo. Vse to pa bo padlo na breme občinskega proračuna. V kolikor bi bila odločitev občine, da razvija možnost naseljevanja premožnih meščanov, ki bežijo iz mest, bi bilo potrebno preko občinske institucije predhodno kupiti zazidljive parcele, jih komunalno opremiti in prodali lahko tudi z. objekti tako, da bi bilo v ceni zajeta celotna paleta stroškov, ki jih takšna dodatna obremenitev prostora z novimi občani zahteva, nekatere, tudi sosedne občine, so zelo uspešne na tem področju. Možnosti razvoja je zelo veliko. Na občinski »politiki« pa stoji odgovornost odločitve. Vsaka od odločitev bo s sabo nosila veliko zahtev na eni strani in veliko možnosti na drugi strani. Pri tem želim izpostaviti dejstvo, da bo lahko občina pridobila tudi veliko EU sredstev. Že sedaj je bilo na razpolago ogromno EU sredstev, ki pa jih občina v letu 200} in v letu 2004 ni znala pridobiti. Program SAPARDje namreč omogočal sofinani iranje projektov lokalnih skupnosti. Vse gradnje cest in vodovodov v občini Moravče bi lahko bile v veliki meri sofinancirane s sredstvi SA PARD. V praksi bi tO pomenilo, da bi lahko v tem času občina izgradila vsaj še enkrat toliko, kol je izgradila v tem obdobju. Res je, da so projekti SAPARD zelo zahtevni. Delavci občinske uprave jih pri svojem rednem delu nikakor niso mogli vodili. Zato pa na tržišču obstajajo podjetju, ki ¿" lahko v imenu občine Moravče vodila takšne projekte. Tudi stroški v višini nekaj milijonov ne bi pomenili nič proti nekaj deset ali sto mio. SIT, ki bi jih lahko pridobili na lak način. Škoda, a la predprislopna pomoč je za našo občino žal izgubljena. V regionalni politiki EU bo kljub temu mogoče pridobiti kar nekaj sredstev. Potrebno pa bo spremeniti pristop in angažirati usposobljene institucije. Kot primer naj navedem, da je tudi v eni izmed regij Nizozemske, ki velja za drugo najbogatejšo državo EU. uspel projekt pridobivanja sredstev za t.i. nerazvito regijo. Projekt so vodili strokovnjaki, ki so bili plačani iz naslova deleža pridobljenih sredstev »Bruseljske blagajne«. To je le primer profesionalizacije reševanja občinskega proračuna. Evropa bo dejansko zelo vplivala tudi na razvoj občine. (se nadaljuje z oceno delovanja občine v preteklem obdobju) MATJAŽ KOČAR Kako je prazen dom, dvorile. Oko moje zaman le tšč$, ni ve? tvojega smehljaja. le ti ii.l in delo tvojih rok. mmmmmm_m^^ .■<-; vedno mi ostaja. jdBHft V SPOMIN 31, maja jc minilo žalostno leto, od kar nas je za vedno I zapustila naša draga FRANCKA KOSMAČ iz Drtije Hvala vsem, ki seje spominjate, postojite oh njenem grobu in ji prižigate sveče. Vsi njeni Dolgoprsta oseba PA BREZ ZAMERE Obveščam te, da imam na vrtu še na zalogi tekaj tegetesa (smrdljivk), kakršne si ukradla na grobu naših staršev. Prosim te, da v bodoče prideš po rože k meni na dom, naš grob, cvetje na njem in prižgane sveče pa pusti pri miru. Kakšen človek pa si, da kradeš mrtvim? Mislim, da nisi vredna nikakršnega spoštovanja, zato te namenoma tikam, saj to počneš že vrsto let, pa verjetno ne samo na našem grobu. Upam, da imaš mogoče še kanček vesti in se boš po-kesala vsaj v spovednici, če že nimaš toliko korajž.e, da bi se opravičila in vrnila rože tja, kjer so bile posajene. Spoštuj lastnino sočloveka, pa četudi je mrtev in te ne more s šibico po predolgih prstih, kakor so te včasih župnik ali učitelj, če nisi bila pridna. Prehod Venere Dne, 8. junija 2004, bomo po 122 letih priča zelo redkemu nebesnemu dogodku - navideznemu prehodu Venere čez Sončevo ploskvico. V jutranjih urah se ho Venera znašla natančno med Soncem in Zemljo in potovala čez. Sončevo ploskev. Prehod bo trajal približno šest ur. Opazovali ga bomo lahko v Evropi, Afriki in Aziji. V zgodovini astronomije je bilo to opazovanje zelo pomembno za določitev razdalje med Zemljo in Soncem. Kako in s čim opazovati? Če ste lastnik teleskopa ali skromnega daljnogleda, si lahko ta redek pojav ogledate kar z domačega dvorišča, le vstati bo potrebno bolj zgodaj. Venera se bo Sonca dotaknila ob 05h I9m 59s, zadnji stik s Soncem pa se konča oh lih 23m 25s. S teleskopom ali dalnogledom pa NIKAR ne glejte v Sonce, če nimate ustreznih filtrov. Le-te se da kupiti v ljubljanskem BTC-ju, v trgovini Eurovision. Tu lahko dodam še nekaj: če imate doma ustrezna očala, oziroma maske, kijih uporabljate pri varjenju, vam lahko ob tokratnjem dogodku služijo še v en namen, in sicer kot zelo USTREZEN in VAREN filter za opazovanje Sonca. Torej je treba le pobrskati po domači delavnici. Ob priliki pa pozivam astronomski krožek na OŠ Moravče, naj se organizirajo in ogledajo ta zanimiv nebesni pojav. Več: http://www.fiz. uni-lj. sUvenera.2004/ MIHELČIČ MATEJ Transit of Venus - 2004 .lun 08 f r.iur.e rinit ComrlmtM] RA. miif]7m 16 f» dk - rariTiir s □ - aar it« r h p - arroma r- K\trm ntne (^oortlintiti«) I -03 13»UT II -W32T3UT MMHi »44ut m •noinuT (□ttx infrie CoordimtM) RA - 03im7m:7 li Dtc - +33'4TD4 I' i d - oa■^JrJ'5S9'■ hp - 00*00-10 4'' nr 11:3 *» UT Onatnt - M 19 *4 i;t Poartan Angit - IM V Slptirmrton- Ule 9" : juntirin - [JAM Trn AT« inri i rred : ./ *■ ™» NASA i- GSrC P I R C Matej Pire s.p. gsm 041 647 602 Stegne 11 1251 Moravče www.slikopleskarstvo-pirc.com a?™ Iskrene čestitke ob dnevu državnosti. Vabimo vas, da si praznične dni polepšate z nakupi v naši trgovini in izkoristite vse ugodnosti Mercatorjevih prodajnih akcij. Mercator Rgure 2 - ftfh of Venui acroii itie Suni diik on "!004 lune 08 Sloveni/n 2004 (oh vstopu v Evropsko zvezo) Postali smo velesila, na naših plečih po govorici Ropa, meja od severa do juga, se me bo ovila, lahko pa Evropa jedro bo ogrozila. Kdo rojeval bo za nas otroke? Državni zbor? Izredne seje? Jih kupovali bomo na obroke? Zanamcem so postavili meje, ob teku teh se nam zgodovina smeje. Plačali za jugo smo dolgove, v prvi vojni Koroška šteje, v drugi okrog Trsta vse grobove, pustili smo izza naše meje. Politikov naših govorica, ne omenja tega, kar resnica, Slovencem je odtujena pravica, Slovenija le pokrajino GEOSS-a za svojo last si šteje. Jezo stresajo na nas bratje južni, vikende rušijo nam stroji, kot da smo bolni, kužni. Ali le žrtve smo nestrpnosti oboji'.' Nekoč politik znani zemljepisa ni poznal; na reki Mirni, lep kos zemlje naše je oddal! Slovenijo le Črnogorke hi rešile. Povile nam hi junake, kot nekoč so že storile, domovino pred islamom so ubranile, se bale niso za vojake, vero vase nam hi ohranile. Te nam primanjkuje, pa naj politika, vse v zvezde kuje, počasi odhajamo na tuje, očetnjava se vse manj spoštuje! FRANCE RAVNIKAR