Ameriška Do J^/7 BProizv°dnja premoga upada. Laza 3% manjši, pridelek turščice;ni 50 nakopali premoga 79,000 enak, vinogradi so pa bolje ob-j^°n manj> knt 80 imeli v načrtu, rodili kakor leto prej. Odkupne^to kljub temig da so rudarji porekla in tako bo v slučaju po- | Let°s bodo nakopali 240,- Pozno so se spomnili Nasproti hotela ‘Slavia’ v Mariboru je trgovsko podjetje ‘Verna’ nameravalo zgraditi veleblagovnico. Gradbeno jamo so že izkopali. Ker so pa medtem razna druga podjetja že zgradila veleblagovnice, je delavski svet sklenil, da veleblagovnice ne bodo gradili in je teren vrnil mariborski občini. Urednik odstopil Pri mariborski reviji “Dialogi” je spet prišlo do krize. Zaradi osnovanja novih skupn, ki so jih osnovali zlasti mladi književniki, in zaradi nesoglasja z njimi je odstopil glavni urednik revije dr. Janez Rotar. Cenejše v Avstriji Čeprav so Mariborčani za Novo leto pridno obiskovali trgovine doma, jih je bilo še več v sosednji avstrijski Lipnici, ki je bila še bolj z blagom založena in kjer so bile cene nižje kakor v mariborskih trgovinah. Tako je bil uvoženi riž v Lipnici skoraj še enkrat cenejši kot v Mariboru. Bučno olje, ki ga doma ni bilo dobiti, je bilo v Lipnici v obilju naprodaj. Celo mesni izdelki so bili cenejši pri sosedih kot pa doma. Nova veleblagovnica V Mariboru so za Novo leto na prostoru med Vetrinjsko in Svetozarevsko ulico odprli novo trgovsko hišo “Merkur”, ki sodi med naj večje veleblagovnice v državi. Trgovino je zgradilo trgovsko podjetje “Jeklotebna” in ima 8,800 ikv. metrov površine. Zgrajena je bila v 11 mesecih, veljala je pa 26 milijonov dinarjev. Denarja ni Tovarna pohištva “Meblo” v Novi Gorici nima težav s prodajo, kljub temu pa je finančni položaj podjetja zastrašujoč, ker na tekoči račun ni priliva. Minule mesece je podjetje dobivalo mesečno po 15 do 16 milijonov dinarjev. Odkar je vlada zamrznila cene, je tudi priliv denarja zamrznil: dnevno dobe sedaj le do 30,000. ti v Evropo imela tudi ona priložnost ogledati si domovino svojih staršev. Ker je bil dalj časa v odboru Slovenske dobrodelne zveze in v raznih drugih organizacijah in društvih, kjer so se shajali slovenski rojaki, je med njimi zlasti med starejšim rodom splošno znan in spoštovan. Pri North American Banki je začel 1. 1923 in ostal z njo vse do leta 1959, ko se je združila s Central National. Od bančnega sla je prišel do podpredsednika, direktorja in blagajnika. Kot tak je prešel nato v North American urad Central National in vodil tega do leta 1963, ko je bil imenovan za p o d p redsednika oddelka za posojila na nepremičnine (mortgage) v glavnem uradu Central National banke. Ko stopa v pokoj, želimo g. Raymond F. Breskvarju prijetno, polno življenje, ko se bo posvečal in ukvarjal s stvarmi, kot si to sam želi. AD 000 ton premoga manj, kot so ga imeli v načrtu. Vzrok za manjše načrte je beg delavcev iz rudnikov, ker njihove plače zaostajajo za plačami v drugih panogah. Je pa zmanjšanja proizvodnje kriva tudi pomanjkljiva mehanizacija v premogovnikih, ki ne more nadomestiti delavcev in tudi ne zboljšati njihovih delovnih pogojev. Denarja za izboljšanje mehanizacije pa ni. Poštne številke S 1. januarjem so tudi v Jugoslaviji uvedli poštne številke, ki jih je treba pisati pri naslovih. Kot republika je dobila Slovenija številko 6, naslednja številka pomeni zbirno pošto, nadaljne številke pa kraj. Tako bo imela Ljubljana sedaj poštno številko 6100, Ljubljana-Po-ije na npr. 61260. Ker pride na vsakega Slovenca letno povprečno 80 pisem, bo pošti novi način v precejšnje olajšanje. FRAN ERJAVEC: IZBRANI SPISI Huzarji na Polici Samo nekaj gospe ni hotelo v glavo, samo nekaj se jej je na rittnajstru zdelo čudno, česar si ni mogla razjasniti. Kar je bil v gradu, nikoli še ni šel v cer-tav, in vender je bil tako dober človek, kakor si ga je le misliti ^ogla. Prvo nedeljo, ko se je sama peljala v cerkev, ponudila 11111 je mesto v svoji kočiji; on Se Jej je sicer z lepimi besedami zahvalil, ali ponudbo je odločno 0(ibil, To je gospo nekoliko vznemirjalo in jo tudi zadrževalo, ni mogla ž njim govoriti tako °dkritosrčno, kakor bi bila Morebiti sama želela. Večkrat je Zavrla govor na verske reči, ali n*1 se je vedno umikal in je nnialu govorico zasukal na ^ruge stvari. Nekega večera je ,e precej pozno še sama sedela 111 pisala pismo hčerama v Jese-novec, kar priropoče voz na borišče, kmalu razloči možev ^as in težek kamen se jej od-Vali od srca. „ Možina — to je bilo ime gra-^akovo — imel je blizu pet-eset let, ali bil vender, kakor reče še v naj lepših letih. lcer ni bil posebno izobražen, c*a imel je mnogo zdravega raZUma. Mislij svojih ni ravno ^al zavijati v lepe besede, ali jar je mislil, to je govoril. Po-ag tega je bil blagega značaja, esele narave, ženi svoji je bil °°er in zvest mož, hčerama ^Vojima dober oče in v vsi oko-,ICl jeden najboljših gospodar-|ev- Svoji hčeri je presrčno jnbil, posebno pa mu je na arce prirasla mlajša Berta. Pri- jala rnu je njena otroška odkri- tosrčnost in neprisiljena živah-?)0st> ona je bila njegova Iju-blienka. Ni sicer mislil, da je dobro, 110 se človek, posebno v mla-°SN, odteza društvu, ali vender ^ je bilo po volji, da je skrbna ^!tla poslala hčeri v Jesenovec. 'Ko ^u je pa žena opisala gosta se je prvi dan sam upoz-^ ž njima, brž je uvidel, da je mati prestrašljiva in že uSi dan se je sam odpeljal v ^esenovec po hčeri. S kakim v Seljem sta vzprejeli hčeri re-leNa iz Jesenovske ječe! Berta , ^ar ni mogla odtrgati od oče-^ Vega vratu in Možina je spet ftovo oživel, ko je imel spet Sebi Berto in jej spet gledal ajene lepe modre oči. ^ak° veselo je tolklo gospo-j lriama srce, ko so se popo-^ pripeljali na Polico! Ber-^ Se je ozirala na vse strani, se bode pokazala kaka uni-cjrilla, in Julija je pričakovala, b ji pozdravi kakšen ogerski r°£ in da jej pomaga iz kočije. ŽaK ra2ven lajtenantovega slu-bllika, ki je na klopi pred a^°m dremal in se zanji še ^ ebil ni, ni je bilo videti voja-^ e ^pice. Ker ni bilo ni ten-lne§a lajteiianta, ni ogerskega Č6v^tlata’ kiia ie ci0i:)ra kočij a-s, a roka, da jima je pomagala jj. PiN iz voza. In res oficirjev bilo doma, lajtenant je bil ^ ‘Pod gabrom’ v veselem ju sivu med svojimi prijatelji, ^ Rajšter je bil pa v vasi. Obe-Sr gospodičinama je upadlo f(Ce- Berta je zamerila lajte-(j. ki bi vender lahko vedel, jjj,.011! danes prideta, pa gre v VNh10 iTle(^ sv°je tovariše, ki jih ^ 1 Vsak dan. A Julija ni mogla ster Obleti, kako more iti ritmaj v vas ravno zdaj, ko se je jv Popeljala. Obe sta na tihem pC>Vedali oficirjema vojsko. Vtt° brali južini gredo vsi na Uovo^ati je z veliko pohvalo Ijg^Nla o ritmajstru; z vese-Pripoveduje, kako veselje W Ntmajster do cvetlic in ^eP° je uredil vrt. Tudi bojj1 ie vrt zdaj prijal veliko ^ako Pa ni v glavo, tega rodu mogel pečati z vrtnarstvom in izneverilo se jej je zadnje upanje na ritmajstra. “Ali kje je moje rožno drevesce? Kdo se ga je drznil izruvati?” vzklikne Berta nejevoljno in kaže na prazno mesto v gredici. To drevesce jej je bil namreč oče zasadil v njen roj-stveni dan. “Ne zamerite, gospodičina lepa, jaz sem se drznil presaditi je,” začuje se za njimi prijeten glas. “Drevce je bilo žlah-nega plemena, pa je bolehalo, ker je imelo malo solnca. Torej sem se drznil presaditi je na najlepše mesto v vrtu, kjer je obseva solnce od jutra do večera, in prosim, gospodičina, poglejte le, kako veselo rase, kako bohotno Cvete, da ga je milina gledati.” Gospa predstavi hčeri ritmajstru Mokošinyiju. Berta je vsa zmočena in od sramote ne ve, kam bi pogledala. Ritmajster je slišal njene besede, ki jih je izgovorila v prvi nejevolji in zdaj jo je tako osramotil, ona sama bi ne bila tako skrbela za svoje drevesce. “Odpustite mi, gospod ritmajster, mojo naglost!” prosi Berta in povzdigne čarobno oko do ritmajstra, ki ves osupel gleda v živo podobo, katero je toli-krat občudoval na sliki in ki se mu je tako globoko vtisnila v srce. Zdaj prizvižga na vrt lajtenant s korobačem v roki, in ko ugleda gospodični, predstavi se njima. Vse društvo se izprehaja po vrtu do mraka, potem gredo v salon. Julija sede h klavirju in igra odlomek iz “Rigoletta” in potem zapoje tudi Schubertovo pesem. “Večkrat sem že slišal hvaliti Vaše narodne pesmi,” izprego-vori ritmajster, ko je nehala Julija peti, “a iz Vaših ust bi še vse lepše zvenele, jaz sem poseben prijatelj narodnih pesmi.” Julija se lahko prikloni. “To Vam bo morebiti mogla Berta bolje ustreči.” Berta je bila precej pripravljena in je zapela nekoliko naših pesemc, ki, četudi morebiti nimajo umetno zdelanih napevov, vender človeku sezajo v srce, ker so prišle iz srca. Berta je imela čist in mil glas in je pela s posebnim čutjem. Ritmajster je kar strmel v njo in tudi lajtenant je ni mogel prehvaliti. Ko prideta po večerji sestri v sobo, sedeli sta nekoliko časa molče in sta se obžalovali, ker usoda ni bila prijazna njiju namenom. Obe je prevarilo upanje. Juliji bi bil morebiti ritmajster po volji, ali njegovo vedenje se jej je zdelo premalo gosposko, premalo viteško. Njej ni bilo po godu, da ogerski plemič presaja in cepi divje rože, četudi le za kratek čas. Ona si ga je v domišljiji vse drugače naslikala. V tem oziru bi jej bil lajtenant bolj po všeči, ko bi le ne imel tako mrzlega pogleda in ko bi ne bil tako razžaljivega ponašanja. Že to se jej je nepristojno zdelo, da je s korobačem in žvižgaj e stopil prednjo in pozneje v salonu je ni našel besedice, da bi bil pohvalil njeno igro ali njeno petje. Sploh premalo govori, ves čas je slonel pri oknu, držal roke v žepu in nekako zaničljivo je gledal predse. (Dalje prihodnjič) Nažrti za čiste motorje Na ameriških cestah se utegnejo kmalu pojaviti avtomobili na parno turbino. Spričo obče zaskrbljenosti zaradi čedalje slabšega zraka — 60 odstotkov škodljivih primesi prihaja iz avtomobilskih izpušnih plinov — je zvezna vlada lani sprejela sklep, da bo pospeševala poskuse, raziskave in razvoj drugačnih motorjev, ki naj bi se pojavili na trgu leta 1975. V sporočilu kongresu je dejal predsednik Nixon, da je treba odkriti druge energetske vire, ki bodo kar najmanj zastrupljali ozračje, če avtomobilska industrija ne bo mogla zadovoljivo izpopolniti motorjev z notranjim izgorevanjem. Priporočil je tudi spodbujanje iznajditeljev k snovanju neobičajnih vozil. Po zakonskih predlogih, ki še niso dokončno sprejeti, naj bi avtomobilske tovarne do leta 1975 za 901 odstotkov zmanjšale škodljive izpušne pline. Zakon bo morda predvidel podaljšanje roka še za leto dni, če se bo pokazalo, da zamisel dotlej res ni izvedljiva. Kakor pravijo nekateri strokovnjaki, sedanjih avtomobilskih motorjev ni mogoče dovolj izpopolniti, da bi ustrezali takšni zahtevi. Nadaljnji pomislek: četudi bi motorje zelo izboljšali, cilj ne bi bil dosežen, kajti število avtomobilov bo dalje naraščalo, to 'pa pomeni, da bodo izpušni plini navsezadnje le dosegli nevarno mejo. Zvezna ustanova, katere dolžnost je skrbeti za čist zrak, spremlja 'snovanje vozil, ki ne bodo zastrupljala ozračja. Med motorji, ki precej obetajo, so plinske turbine ter razni križanci slabših eksplozijskih in električnih motorjev. Razmišljajo tudi o parnih strojih. Čisti električni motorji za zdaj ne prihajajov poštev, ker ni verjet- no, da bi tehnika lahko pred letom 1975 izdelala ustrezne električne baterije in gorivne celice. Po izločilnem postopku bosta končno ostala dva motorja. Oblasti upajo, da bodo čez pet let preizkusile po pet avtomobilov, katerih vsak bo imel tega ali onega izmed obeh motorjev. Pričakujejo, da bodo ta vozila boljša kot običajni avtomobilski modeli letnika 1975. Več tovarn preizkuša neobičajne avtomobilske motorje. Dve veliki avtobusni podjetji imata na preizkušnji plinsko turbino. Podjetje “Greyhound”, ki poskusno uporablja plinsko turbino družbe “General Motors”, si obeta precej prihranka in seveda znatno manj škodljivih primesi v zraku. Kakor kaže, bo tak motor lahko prevozil milijon milj brez vsakega generalnega pregleda. Strokovnjaki sodijo na podlago dosedanjih raziskav, da bi vgraditev plinskih turbin v 5.300 avtobusov, kolikor jih ima prevozniško podjetje “Greyhound”, omogočila pri operativnih in vzdrževalnih stroških prihranek okoli 3.5 milijona dolarjev. Pri nekem drugem transportnem podjetju je na preizkušnji Fordov turbinski motor, o katerem pravijo, da bo čez leto dni v serijski proizvodnji za težka vozila. Družba “Ghrysler” že dvanajst let snuje in izpopolnjuje turbinski motor za osebne avtomobile. Zakasnitev opravičuje z visoko ceno redkih kovin, potrebnih za izdelavo takšnih motorjev, in z izdatki, ki jih imajo njihove tovarne s preusmeritvijo na množično proizvodnjo. Nekateri strokovnjaki upajo, da se bodo avtomobili na parno Ludu je staro vodstvo snidika- turbino pojavili na velikih cestah ZDA morda še letos. Mnogi že vrsto let izpopolnjujejo avtomobilske parne stroje. Iznašli so tudi novo kemično gorivo, o katerem pravijo, da ni strupeno in tudi ne lahko vnetljivo. Vodniki sindikatov na Poljskem menjani Uradne delavske unije na Poljskem niso vršile svojih resničnih nalog, zato so se delavci dvignili proti njim. Novo vodstvo skuša to popraviti in biti resničen zastopnik delavskih koristi. VARŠAVA, Pal j. — Delavski sindikati (unije) so imeli pretekli teden tu zasedanje svojega širšega glavnega odbora, na katerem so razpravljali o odpovedi linijskega vodstva pri delavskih nemirih v preteklem decembru v baltskih pristaniških mestih. Kot znano je bila tedaj glavna jeza usmerjena proti Komunistični partiji, takoj za njo pa proti Delavskim unijam (sindikatom), o katerih so nezadovoljni delavci trdili, da se ne brigajo za delavska vprašanja, ampak so v prvi vrsti priganjači režima med delavstvom. Na zasedanju so bili trije glavni vodniki sindikatov odstavljeni, v širši odbor pa je bilo imenovanih 10 novih članov iz “vrst delavstva različnih strok”. Glavni načelnik sindikatov Ignacy Loga Sowinski je bil zamenjan že kmalu potem, ko je Gierek zamenjal Gomulko kot glavni vodnik KP. Novi načelnik je Wladyslaw Kruczek, ki je obljubil spremembo politike delavskih sindikatov, pa prav tako tudi vodilnega osobja v njih. Glavno glasilo KP Trybuna tov prijemala, ker da se je preveč brigalo za “papirnato” delo, premalo pa za delavske potrebe in za razpoloženje delavstva. imajo besedo inženirji in gospodarstveniki. Od njihovih ocen bo odvisna odločitev o graditvi predora pod Rokavom. Predsednik Nixon koče ohraniti Južni Vietnam svoboden Proti trajnim kodrom Urška: “Nakodrajte mi lase, ker tako želi moj zaročenec.” Brivec: “Želite morda trajne kodre?” Urška: “Rajši ne, morda bo . . „ , imel moj bodoči zaročenec dru- 131 se ritmajster plemeni- gačen okus...” V Belfastu spet dva mrtva policaja BELFAST, Sev. Ir. — V soboto zjutraj je prišlo spet do streljanja na policijo iz zasede v katoliškem delu mesta Ardoyne. Dva policaja sta bila pri tem u-bita, štirje pa ranjeni. Britanske čete so streljale na napadalce, pa ni znano, kaj so opravile. Do streljanja je prišlo potem, ko so varnostne sile uperile da demonstrante žaromete. Izgredi in demonstracije so postali v zadnjem mesecu vsakdanja stvar. Skupno je bilo v izgredih in spopadih- mrtvih pretekli mesec v Belfastu 13 oseb. Severnoirska vlada dolži za napade pristaše skrajnega nacionalističnega krila Irske republikanske armade, katere končni cilj je potisniti Angleže iz Irske in Severno Irsko združiti z republiko Irsko v eno državo. V svojem poročilu o položaju v svetu pretekli teden je predsednik ZDA R. M. Nixon povedal naravnost in jasno, da smatra za važno nalogo ZDA ohranitev svobode in neodvisnosti Južnemu Vietnamu, ki ga hoče Severni Vietnam spraviti pod svojo oblast — komunistično diktaturo. Predsednik Nixon in njegovi svetovalci so na stališču, kot sta bila pred njim predsednik Johnson in Kennedy, da je Severni Vietnam poslal v Južni Vietnam svoje ljudi, da so organizirali najprej ‘osvobodilni boj’, ko pa to ni uspelo, pa svoje red- ne oborožene sile, da osvoje Juž- jevanje v Južnem Vietnamu po ni Vietnam. Temu odprtemu na-napadu so se postavile po robu ZDA. Nasprotniki stališča predsednikov Kennedj'ja, Johnsona ni Nixona zatrjujejo, da vojna v Vietnamu ni napad Severnega Vietnama na Južnega, ampak da je to državljanska vojna v Južnem Vietnamu, v katero se ZDA nimajo pravice in ne potrebe mešati. Ker je Severnemu Vietnamu neposredna pot v Južni Vietnam skozi demilitarizirano cono zaprta in zastražena, pošilja svoje čete in vse potrebščine za bo- Kočiminhovih potih, ki vodijo preko Laosa in preko Kambodže, kjer so se Severni Vietnamci vgnezdiii že pred leti. (Glej zemljevid). Južnovietnamske čete, ki so rdeče doma kolikor toliko ukrotile s podporo oboroženih sil ZDA, skušajo sedaj zapreti Hočiminhova pota preko Laosa in s tem končati “državljansko vojno” v Južnem Vietnamu in v Kambodži. V prvih treh tednih svojega pohoda v Laos tik južno od demilitarizirane cone so imele precej uspe- ¥@injs skozi Rokav Govorijo o konkurenci letalskega prometa. Če se bodo uresničili načrti, ki jih snujejo v Londonu in Parizu, se bodo gradbena dela začela leta 1973, pet let kasneje pa bi lahko že prvi vlaki peljali skozi predor pod Rokavskim predorom. Strokovnjaki predvidevajo železniški predor z dvema ločenima rovoma. Za prevoz avtomobilov bi pripravili posebne vagone, ki bi potrebovali približno 45 minut za 53 kilometrov dolgo vožnjo od tega 36 km pod vodo. Potniki bi lahko ostali v svojih avtomobilih ali pa bi se prosto gibali v potniških vagonih. S tem dobiva otipljivo podobo zamisel, stara nad dvesto let. Doslej se je vsakikrat ustavilo tudi ob previsokih stroških, zdaj pa je tehnični napredek prinesel nove argumente. Prevoz blaga bi bil krajši, potniki bi prihranili še več časa, kot je kazalo po prvotnih načrtih. Železnice cbeh dežel pripravljajo turbin^ ske vlake, ki bi pot iz Pariza v London skrajšali na dve uri in 40 minut. Pred nekaj leti je kazalo, da bodo vlaki potrebovali za to pot skoraj pet ur. Zaradi kratke vožnje bo postala ta prometna zveza močna konkurenca letalskega prometa. Strokovnjaki pravijo, da za .graditev predora pod Rokavom ni nepremagljivih tehničnih težav. V letih 1964-65 so napravili vzdolž trase 70 poskusnih vrtin. V raziskovalna dela so doslej vložili 165 milijonov frankov. Pred petimi leti so omenjali v zvezi s celotnimi gradbenimi stroški 2.8 milijarde, zdaj pa govorijo že o štirih milijardah frankov. O finančnih sredstvih si v Parizu ne delajo skrbi. Dve združenji bank in podjetij iz Francije in Anglije bi prispevali 15 odstotkov, drugo pa bi skušali dobiti na mednarodnem trgu kapitala. Pariz in London bosta pred dokončno odločitvijo še enkrat proučila rentabilnost. V Parizu so naklonjeni zamisli o predoru. Obrambni minister Debre je že govoril o “poeziji velikih tehničnih dosežkov”. Ko bo železniški predor zgrajen, bo Francija prevzela vlogo angleških vrat na kontinent. Obalno mestece Calais, kjer zdaj pristaja večina trajek tov, se utegne po zaslugi predora razviti v veliko (poslovno središče. Od tod peljejo avtomobilske ceste ne le proti Parizu, marveč tudi v Belgijo in Nemčijo. V Londonu zdaj precej razmišljajo o gospodarskih prednostih npve prometne zveze in se le še nasmihajo ob časopisnih spominih na tiste čase, ko so se Viktorijini svetovalci bali voja- Dragi princ Ko se je v minulih časih rodil v Franciji prestolonaslednik, je bil takoj po rojstvu izročen številnim gospem, ki so imele nalogo skrbeti zanj. Na čelu teh gospa je bila plemenitejša, ki je imela zopet več služabnic. Princ je imel dojiljo, ki je bila tudi plemenitega rodu. Poleg tega je služilo princu devet služabnic, dva služabnika, perica, zdravnik in več služabnikov-tekačev. Ko je princ dovršil četrto leto, so dodali njegovemu dvoru učitelja, ki ga je učil čitanja in verstva. Po sedmem letu so ga rešili nadzorstva gospa in dodelili so mu guvernerja, dva podgu-vernerja, učitelja in dva plemenitaša, ki sta ga morala spremljati pri vsakem koraku. Poleg tega so bili v njegovi službi: spovednik, štirje služabniki, dva vratarja, zdravnik, ranocelnik, puškonosec, brivec, učitelj leposlovja, risanja, plesa in tako dalje; tako, da je tvoril prinčev dvor že majhno četo zvestih služabnikov. Help Wanted — Female Mature woman for office work, typing, billing, receptionist, shorthand, experienced. Call 431-9590 between 8:30 and 4 p.m. (42) Moški dobijo delo Tiskarja iščemo Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628. AMERIŠKA DOMOVINA 8117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 (x) MALI OGLASj Stanovanjc oddajo Petsobno neopremljeno stanovanje oddajo v okolici Sv. Vida. Kličite za pojasnila tel. 881-2345. (41) V najem Oddamo 5-sobno stanovanje v St. Clairski okolici, na novo dekorirano, samo odraslim. Kličite po 5:30 uri 731-9431. (41) Hiša naprodaj Na Tracy Ave., blizu E. 200 St. dohodninsko posestvo, 4 sobe in kopalnica spodaj, 3 sobe in kopalnica zgoraj, se lahko rabi kot enodružinska hiša. V zelo dobrem stanju, IVz garaža. Blizu vsega. Spodaj prazno. Samo $18,500. VERA L. SULAK IV 1-3413 IV 1-3413 (41) V najem Oddamo 3 sobe, kopalnico in sončni porč, blizu Waterloo. Kličite 531-7636 (42) Išče sobe Starejša Slovenka bi rada dobila v najem 2 ali tri sobi v bližini cerkve sv. Kristine ali na Neff Rd. Kličite 692-1983. ___ (45) Soba se odda S souporabo kuhinje v bližini Parkgrove Ave. v Collinwoodu zaposleni ženski. Kličite 692-0451 -(42) Stanovanje išče Zakonca srednjih let iščeta 2-sobno stanovanje s kopalnico in garažo v Euclidu blizu cerkve sv. Kristine. Kličite 486-4265. ________ (45) Prijatel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE hov, pa tudi nekaj hudih izgub.jškega vdora skozi predor. Zdaj s^cLir Hiteli ALEXANDRE DUMAS* Grof Monte Cristo Ker je grofica, ki jo je vprašal Franc s svojimi očmi, naznačila, da ji bode dobrodošel, se ta ne obotavlja ugoditi Albertovi nestrpnosti, se napravi z njim na pot ter potrka na vrata lože štev. 4., v kateri je bila grofica. Mlad mož, sedeč poleg nje v prvi vrsti, vstane in prepusti po italijanskem običaju svoj prostor novodošlecu, ki se je imel tudi umakniti, ko jo obišče nov gospod. Franc predstavi grofici Alberta kot svojega rojaka, ki zavzema z ozirom na družabno stališče in na duševne zmožnosti jedno prvih mest, kar je bilo tudi čisto prav, kajti v Parisu je bil Albert kavalir prve vrste. K temu še pristavi, da ga je njegov prijatelj, očitaje si, da je zamuddil priliko, predstaviti se ji tekom njenega bivanja v Parisu, prosil, naj popravi njegov zagrešek, in pripomni, da jo zdaj, ko je izvršil to častno nalogo, prosi oproščenja za svojo predrznost. Grofica pozdravi ljubeznivo Alberta in iskreno poda Francu roko, Albert sede na njejno povabilo poleg nje in Franc v drugo vrsto za grofico. Albert je izbral za pogovor zelo primeren predmet, namreč Paris; govoril je grofici o nju nih skupnih znancih. Vide, da se giblje v pravem krogu, ga Franc pusti, ga prosi za njegovo veliko kukalo in se prične ozi rati po gledališču. V prvi vrsti lože, ležeče njim nasproti, opazi čudovito lepo žensko v grški noši, v kateri se je kretala s tako lahkota, da ni bilo mogoče dvomiti niti treno-tek, da je to noša njene domovine. Za njo v senci je sedel mož, katerega obličja ni bilo mogoče razločevati. Franc prekine Albertov pogovor z grofico in jo vpraša, če pozna lepo Albanko, ki ne vzbuja pozornosti samo pri moških, ampak tudi pri ženskah. “Ne,” pravi ta. “Vse, kar vem o nji, je to, da je od pričetka sezone v Rimu, kajti ob otvoritvi gledališča je sedela na istem mestu kakor danes in že cel mesec ni zamudila niti jedne predstave. Včasih jo je spremljal mož, ki sedi zdaj za njo, včasih samo črn sluga.” “Kakšna se vam zdi, grofica?” “Izvanredno lepa. Mislim, da je morala biti Medora jednaka tej ženski.” Franc in grofica se drug drugemu nasmehljata, ona nadaljuje svoj pogovor z Albertom, in on prične znova opazovati svojo Albanko. Zastor se dvigne, da prične balet. Bil je to j eden izmed boljših italijanskih baletov, ki ga je vprizoril znameniti Henri balet, pri katerem se vse osebe gibljejo ves čas, tako da napravi CHICAGO, ILL. stoinpetdeset oseb naenkrat isto kretnjo, dvigne kvišku isto nogo ali isto roko. Ta balet se je imenoval Poli-ska. Franca je preveč zmotila lepa Grkinja, da bi se brigal za balet kljub vsi njegovi zanimivosti. Tej pa je bil, kakor se je zdelo, ta ples v največjo zabavo, baš v nasprotju s hladnostjo njenega spremljevalca, ki je bil kljub silnemu hrupu orkestrovih godal videti, kakor da spi. Končno pade zastor med hrupnim ploskanjem občinstva, pijanega vsled krasote plesa. Vsled navade, prekiniti opero z baletom, so meddejanja v Italiji zelo kratka, kajti pevci imajo med plesom dovolj časa, da si odpočijejo in se preoblečejo. Prične se uvertura drugega dejanja. Pri prvih glasovih goslij vidi Franc, kako mož, ki je bil videti, da spi, vstane ter se približa Grkinji, ki se obme k njemu, mu reče nekaj besed in se naslone nato zopet na rob lože. Spremljevalčev obraz je bil še vedno v senci, in Franc ni mogel razločevati njegovih potez. Zastor se dvigne, in Francovo pozornost vzbudi predstava, tako da obrne svoje oči za nekaj trenotkov od Grkinje na oder. Dejanje se prične, kakor znano, z duetom, ki se poje v sanjah: speča Parisina izda Azzu skrivnost, da ljubi Uga. Varani soprog izraža vse stopnje najbolj besne ljubosumnosti, dokler se ne prepriča o njeni nezvestobi, ter jo zbudi, da ji naznani bližajoče se maščevanje. Ta duet je jeden najlepših, najizra-zovitejših in zajedno najstrašnejših, kar jih je poteklo izpod rodovitnega Donizettijevega peresa. Franc ga je poslušal danes tretjič, in dasi ni Bog ve kako ljubil godbe, je vendar napravil nanj globok utis. Zato se hoče pridružiti ploskanju celega gledališča, a v tem hipu omahnejo njegove dvignene roke in klic ‘bravo” mu zamre na ustnicah. Mož v loži je vstal, in ko je obsvetila njegovo glavo luč, je spoznal v njem skrivnostnega moža z otoka Monte-Cristo, ki ga je spoznal prejšnji večer po njegovi rasti in njegovem glasu v Kolozeju. Zdaj ni bilo nobenega dvoma več, da se je skrivnostni tujec nastanil v Rimu. Brezdvomno je izražalo Francovo obličje nemir, ki ga je vzbudila v njem ta prikazen, kajti grofica ga pogleda, se nasmeje in vpraša, kaj mu je. “Gospa grofica,” odvrne Franc, “pravkar sem vas vprašal, če poznate to Albanko; zdaj vas vprašam, če poznate njenega moža.” “Nič bolje kakor njo.” “Ali ga niste nikdar opazili?” “To je pristno francosko vprašanje! Saj pač veste, da za nas Italijanke ni na svetu nikogar razun onega, ki ga ljubimo!” “To je res,” odvrne Franc. Franca, je torej delal tudi na druge. “Torej,” pravi Franc grofici, ko ta še enkrat pogleda v nasprotno ložo, “kaj si mislite o tem možu?” “Da se mi zdi resnični lord Ruthwen.” Ta nov spomin na lorda Byro-na Franca preseneti; če bi mu bil sploh kak človek mogel zbuditi skušnjavo, da bi veroval na eksistenco vampirjev, bi bil to ta mož. “Izvedeti moram, kdo da je,” pravi Franc in vstane. “O ne,” vsklikne grofica, “ne, vi me ne smete zapustiti; upam, da me spremenite, in ne pustim vas od sebe.” “Kako?” ji zašepeče Franc na uho. “Ali se bojite?” “Cujte,” pravi ona, “Byron mi je prisegel, da veruje na vampirje, in rekel mi je, da jih je že več videl. Opisal mi je njihove obraze. In če pogledate v ono ložo, vidite, kakšni so bili: prav tako črni lasje, velike, v neprijetnem ognju žareče oči, mrtvaško bleda lica; poleg tega pač vidite, da nima pri sebi ženske, kakor so druge ženske; tujka je ... drugoverska Grkinja ... brezdvomno čarodejka kakor on. Prosim vas, ne hodite tja. Če vam ne da miru, vpra- šajte jutri po njem; toda danes vedite, da vas ne pustim od sebe.” Franc hoče ugovarjati. “Čujte,” pravi ona in vstane, “iti moram; nemogoče mi je ostati do konca predstave, ker imam doma obisk. Ali bodete tako malo galantni, da mi odrečete svoje spremstvo?” Francu ne preostane nič drugega, kakor da vzame klobuk, odpre vrata in ponudi grofici roko. In to tudi stori. Grofica je bila res zelo vznemirjena, in celo Franc se ni mogel ubraniti nekega vražar-skega strahu, kar je bilo pri njem tem naravnejše, ker je bil njegov strah posledica resničnih doživljajev, dočim se je vznemirjala grofica le instinktivno. Ko ji je pomagal v voz, je čutil, da se trese. Spremi jo do doma, in tu ni bilo nikogar, ki bi jo pričakoval. In to ji je očital. “Res,” odvrne ona, “ne počutim se dobro in želim biti sama. Pogled na tega moža me je zmedel popolnoma.” Franc se poskusi nasmejati. “Ne smejte se!” pravi ona. “Sicer pa vam tudi ni tako lahko pri srcu. In zdaj mi obljubite še nekaj!” REAL ESTATE FOR SALE EDGERTON - WISC. Year round 7 rm. ranch, gas ht. % block from lake. Lot size 105’xl25’. $20,000. Must sell by April 1st. Call Mr. Hacker at 312-837-6035 8 a.m. - 5 p.m. (42) BUSINESS OPPORTUNITY BARBER SHOP Good S.W. sub. loc. in Lemont. Modern, fully equipped. 1 chair. $1300. Call owner at 257-7326 betw. 9-6. (42) MAREC KOLEDAR društvenih prireditev MAREC 6 — Večerja in ples kluba upokojencev na Waterloo Rd. 7* — Jadran poda koncert ob 3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. 21.—Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu nudi v avditoriju od 8. dop. do 1.30 popoldne zajtrk s klobasicami in palačinkami. 21. — Federacija slovenskih narodnih domov priredi banket v počastitev “moža leta” v Slov. nar. domu na St. Clairju. 27. — SSK priredi KEGLJAŠKI banket v Baragovem domu na St. Clair Avenue. APRIL 4. — Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 4. — Misijonska znamkarska akcija priredi kosilo v šolski dvorani pri. Sv. Vidu. 18 — Pevski zbor Slovan poda svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 17. — Materinski klub fare sv. Vida priredi polka plesno zabavo v Avditoriju. Začetek ob 8. zvečer. Igra Slogarjev orkester. 17. — DSPB TABOR priredi spomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci.” 18. — Koncert Mladih harmonikarjev v avditoriju pri Sv. Vidu ob 3.30 popoldne. Po koncertu domača zabava. Igrajo Vandrovci. 25. — Pevski zbor Planina poda ob 4. popoldne koncert v SND na Maple Heights. MAJ 2.—Pevski zbor Triglav poda svoj 24. letni koncert v Slo- “Na vsak način,” pravi ona, vzemši Albertovo kukalo in na-ravnavši je v naznačeno ložo, “na vsak način mora biti to mož, ki so ga živega zasuli v zemljo, in je vstal iz groba, kajti zdi se mi, da je strašno bled.” “Tak je vedno,” odvrne Franc. “Ali ga poznate?” vpraša grofica. “Torej sem jaz ona, ki vas ima vprašati, kdo je.” “Menim, da sem ga že videi v svojem življenju.” “Res,” pravi ona in zgane ramena, kakor da se ji je groze streslo telo, “razumljivo mi je, če je videl kdo takega moža, da ga več ne pozabi.” Utis, katerega je napravil na venskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne. 9. — Materinska proslava Slovenske šole pri Sv. Vidu. 15- — Pevski zbor Korotan praznuje 20-letnico v S.N.D. na St. Clair Ave. Pričetek koncerta ob pol osmih zvečer. Za ples igrajo Veseli Slovenci. 22. — Pevski zbor SLOVENSKI FANTJE priredi koncert ob 8. zvečer v farni dvorani pri Sv. Vidu. 30.— Na Slovenski pristavi bodo tekme v odbojki, ki se jih bodo udeležili SŠK iz Clevelanda, skupina iz Toronta ter odseki SAVE v New Yorku, Chicagu, Torontu in Minnea-polisu. 30. — Društvo SPB Cleveland pripravi spominsko svečanost za žrtve druge svetovne vojne in revolucije v Sloveniji v letih 1941-45 na Spominski dan pri Mariji Lurški na Providence Heights na Chardon Rd. 30. — Društvo Triglav v Milwaukee, Wis., priredi spominsko svečanost sv. mašo v Triglav parku pri kapeli ob 11. dopoldne. JUNIJ 5. — Baragov dom priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu SENKLERSKI VEČER z večerjo in plesom. Igrajo Vandrovci. 19.20. — Balinearska tekma v SDD na Recher Avenue. 20. — Društvo Triglav Milwaukee, Wis., priredi svoj prvi letni piknik v parku Triglav. 27. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi. JULIJ 14. — Klub slovenskih upoko- J; 1 jencev v Euclidu priredi j; J piknik na farmi SNPJ. 18. — Društvo KRAS Št. 8 ADZ priredi piknik v parku ADZ v Leroyju, Ohio. Pričetek ob dveh popoldne. AVGUST 1. — Federacija KSKJ društev priredi letni Ohio KSKJ dan v parku sv. Jožefa na White Rd. 4. — Federacija klubov slov. upokojencev priredi piknik na farmi SNPJ. 14. -15. — Balinearska tekma v SDD na Recher Avenue. 15. _ Katoliški veterani Post 1655 priredijo piknik na prostorih ADZ v Leroyju, O. 15. _ Fara Marije Vnebovzete priredi Zegnanjski festival v šolski dvorani. 22. — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi piknik na Saxon Acres na White Rd. 22. — Društvo sv. Ane št. 4 ADZ priredi piknik na izletniških prostorih ADZ v Leroyju. 22. — Društvo Triglav v Milwaukee, Wis., praznuje 10-letnico obstoja Triglav parka. SEPTEMBER 12. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ bo obhajalo 50-let-nico svojega obstoja. 19. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo od 11.30 do 2. pop. v farni dvorani pri Sv. Vidu. 19. — Večerja z nad žarom pečenimi piškami in ples v SDD na Recher Avenue. OCTOBER 3. — Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Avenue. NOVEMBER 6. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi letni banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. uri. 7. —Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne. 13. — Belokranjski klub priredi tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 21. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. 20. in 21. — “Jesenski dnevi” pri Sv. Vidu. 21. — Jadran poda koncert ob 3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. DECEMBER 5 — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop. 31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih. Umesten nasvet Tujec: “Prosim vas, kako pri' dem najhitreje na železniško postajo?” Domačin: “Če boste hitro stopili ...” • Skupinska potovanja • Potovanja posameznikov 9 Najetje avtov evropskih in ameriških • Vselitev ali obisk sorodnikov Oskrbi: M. A. Travel Service 6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500 4- ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnder*on 1-0628 V BELI HIŠI — Slika kaže Mrs. Richard Nixon v razgovoru s princeso Sofijo Špansko, ženo princa Juana Carlosa, ki je določen za španskega kralja, kadar ho general F. Franco stopil z vodstva Španije, v Beli hiši pred slavnostno večerjo oh priložnosti obiska princa Carlosa in njegove žene v ZDA. Jr OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI / PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO / SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI / OSEBNE NOVICE DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO What a lot of ten-year-olds are wearing this yean Thousands of children afflicted with Muscular Dystrophy must wear braces.! Musciilar Dystrophy destroys healthy muscle) ^ and replaces it with useless fat. After ■ some time the child’s muscles become so wasted that even braces will no longer support him. Later, he won’t have the strength to sit in a wheelchair. Eventually, he won’t be able to feed himself or even turn over in bed. His weakness leaves him so vulnerable to colds, pneumonia, or other complications he rarely survives maturity. Scientists are beginning to penetrate the mystery of this tragic disease. Today there is some hope for the children who must wear these braces] every day. That hope lies in MDAA’s massive research program. Only your contributions keep it going. . Give generously. Fight Muscular Dystrophy. Help them grow up. Muscular Dystrophy Associations of America, 1790 Broadway, New York, N.Y. 10019^ vi- t-i.* mt tit'