Spoštovane občanke in občani! Naš časopis že po navadi izhaja pred določenimi prazniki in tako bomo v teh dneh, ko boste prebirali časopis, praznovali dan državnosti, kije pomemben praznik za nas, Slovence in morda se njegovega pomena premalo zavedamo. V občini bomo dan proslavili s kulturno prireditvijo, s katero bomo v organizaciji naših kulturnih društev počastili praznik. Zato vas na to prireditev želim še posebej povabiti, udeležite se je, saj je namenjena prav nam, ki živimo v občini. Pa preidimo k nekaterim informacijam, ki jih je vedno premalo. Kot vam je znano, že vse od zimskega časa naprej v občini aktivno potekajo tri zelo pomembne in velike investicije. Danes lahko z veseljem povemo, da je investicija za čistilno napravo v Majšperku končana, sedaj čakamo le še na jesen oziroma pozno poletje, ko bomo na ta objekt priključevali prve uporabnike, to je nova osnovna šola in ožji del Majšperka. Vrednost investicije je znašala 560.796,00 EUR, od tega se financira 21,5% s sredstvi PHARE, 24,5% bo prispevalo Ministrstvo za okolje in prostor, razlika pa je strošek Občine Majšperk. Drugi velik projekt je izgradnja vodovodnega sistema na Janškem vrhu in okolici. To je projekt, o katerem govorimo že dlje časa, saj so postopki od prijave in odobritve, da pristopimo k razpisu, trajali kar več kot dve leti. Veliko ljudi se je že spraševalo, ali bo do realizacije sploh prišlo, pa vendar bomo projekt v teh prazničnih dneh predali svojemu namenu. Ta investicija je bila finančno zelo zahtevna, v njej pa sta sodelovali tudi Občina Videm v višini 5% in Občina Žetale v višini 27%. Ostali del investicije smo izvedli na našem področju. V okviru tega projekta je dobilo vodo več kot 300 gospodinjstev in to na zelo zahtevnih terenskih pogojih. Celotna vrednost investicije je 1.450.272,00 EUR, od tega se financira 10,5 % iz sredstev PHARE, 40,5 % ARR, razlika pa je, glede na delež v projektu, strošek posamezne občine. Naša največja investicija, gradnja nove osnovne šole, je v polnem teku. Na gradbišču se vsak dan dogaja veliko stvari, saj se september bliža z veliko hitrostjo. Trenutno smo v fazi, ko bodo naši izvajalci pričeli z montažo stropov, izdelavo opleskov, počasi prehaja izdelava klimatizacije in prezračevanja v zadnji del, oblagajo se stene, v teku je delo na fasadi, zaključna dela na strehi in vgradnja oken na telovadnici, urejuje se okolica in pričela je gradnja igrišča s tekaško stezo in še veliko del bi lahko naštevala. Izbrane imamo tudi dobavitelje za opremo učilnic, kabinetov, kuhinje in telovadnice. Vsi skupaj upamo, da bo šlo vse po načrtih in da bo jeseni šola pripravljena za naše učence in učitelje. Na tem mestu bi se želela zahvaliti tudi vsem, ki ste razumeli našo prošnjo, da tudi mi, občani, po svojih možnostih prispevamo del sredstev k tej, za našo občino, resnično zahtevni in veliki investiciji. V imenu organizatorjev akcije, to so Gradbeni odbor, Osnovna šola Majšperk, Šolski sklad in Občina Majšperk, se vsem, ki ste nakazali sredstva, iskreno zahvaljujemo, vse tiste, ki pa še tega niste storili, pa prosimo, da po svojih možnostih to storite. Do danes je svoje prispevke nakazalo preko 200 gospodinjstev in na računu imamo zbranih 3-472.000,00 SIT. Soli pa je bila namenjena tudi dobrodelna prireditev, kije potekala 12. 06. 2005pod šotorom na šolskem igrišču. Več o tej prireditvi je navedeno v posebnem članku, na tem mestu pa se želim zahvaliti vsem organizatorjem, nastopajočim, sponzorjem, tistim, ki so v svojih lokalih prodajali vstopnice, medijem in vsem obiskovalcem. To je bila prireditev, na katero smo lahko vsi ponosni. Sicer pa se je v tem času dogajalo še veliko prireditev, ki so jih organizirala naša društva, v občini pa smo gostili tudi kar nekaj pomembnih gostov. Tako nas je v okviru EU projekta EQUAL, v katerem sodeluje naša občina, obiskala naša domačinka in svetovno priznana predavateljica prof. dr. Danica Purg in ustvarila prijeten večer za vse tiste, ki smo ji z veseljem prisluhnili. Bilo nas je kar veliko, tako je bila naša dvorana na občini skoraj premajhna. Za tem je sledil obisk ministra za okolje in prostor g. Janeza Podobnika, s katerim smo usklajevali nadaljnjo izgradnjo in obnovo vodovodnega sistema, ki ga načrtujemo za obdobje 2005 - 2007. Nato smo imeli na obisku župane sosednjih občin iz naše mikroregije HALINPOL (Haloze in polje) in župane iz avstrijske mikroregije Ratschendorf s katerimi prav tako načrtujemo skupen nastop v EU projektih. Avstrijskim kolegom županom smo v vsaki občini pokazali tudi nekaj turističnih zanimivosti. Za prijazen sprejem se posebej zahvaljujem našim patrom na Ptujski Gori, ki so nas, kot vedno, prijazno sprejeli in še pogostili. Pred kratkim pa smo gostili še evropsko komisarko, zadolženo za regionalni razvoj, dr. Danute Huebner in ministra za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivana Žagarja. Razgovori so bili namenjeni predvsem predstavitvi problemov in razvojnih možnosti, ki naj se upoštevajo pri sprejemanju evropskih direktiv za to območje, tekočim razvojnim projektom in statusu območij ob šengenski meji, v katero spada tudi velik del naše občine, saj poteka meja po reki Dravinji. Približujejo se počitnice in čas dopustov, zato vam želim v teh, kot napovedujejo, tudi vročih dneh dobro počutje in prijeten oddih. Za nas, ki smo vsakodnevno vpeti v investicijo šole, bo to poletje še kako vroče, saj nas čaka še veliko dela in usklajevanj, da bo šola dobila končno podobo in seveda tudi vsebino. Dr. Darinka Fakin, Županja občine Majšperk Dobrodelna prireditev s prodajno razstavo za novo osnovno šolo v Majšperku -|_'V racijo, da bogastvo prej zakrkne srce kot vroča voda JL jajce, zato mora biti človek še posebej oprezen pri ustvarjanju premoženja. Vidina ga je deliti z drugimi. Prav na to smo pomislili, ko smo smelo misel, da z dobrodelno prireditvijo naredimo našo novo šolo že ob vselitvi kvalitetnejšo in prijaznejšo tako za delo kot za počutje, začeli uresničevati. Mnogo dobrih ljudi je sodelovalo pri udejanjenju naših idej in želja. Pot do njih ni bila neprehodna. Našli smo jih in v nedeljo, 12. 6. 2005, smo, v sicer mirnem Majšperku, doživeli topel, vesel in sproščen popoldan. Bilo je prijetno za vse tiste, ki so prišli poslušat ali delat, kajti nastopajoči so peli še bolj iz srca zato, da bi pomagali. V takšnem razpoloženju se vsak odmakne od sveta vsakdanjosti in doživetje lepega ga prevzame s posebnimi čustvi. Vsi gostje so nas z nastopi na svoj način pritegnili, a sam sem presenečen sprejel povabilo mladih Klapovuhov, naj se jim pridružim na odru. Presenečenje je bilo toliko večje, ko so mi podarili »malega Cankarja«, rekoč: -To, kar smo včeraj zaslužili, podarjamo vam; prepričani smo, da ga boste znali dobro porabiti". Vemo, da iz malega raste veliko, zato jim želimo, da bi v teh, sedaj drobnih glasbenikih, tudi ko bodo veliki in slavni, utripalo dobro, pošteno in iskreno srce. Verjamem, da so obiskovalci kljub temu, da nekaj znanih nastopajočih, ki so nam udeležbo potrdili, ni bilo, prireditev zapustili zadovoljni, srečni in duhovno bogatejši. Za celostno podobo prireditve se zahvaljujem: - vsem nastopajočim: dvojčicam Vesni in Vlasti z Janezom, Dici, turbo folk skupini Bič Bojs, Mili, Duo Polet, Dolores, ansamblu Mimo pisk, Holliday bandu, skupini Klapovuhi, ansamblu Kompromis, Lucasu, Slovenski Terezi, Štajeskemu Mišu, Šmarskim muzikantom, ansamblu Karizma in ansamblu Pop’n’dekl; obiskovalkam in obiskovalcem za obisk; Kulturnim društvom v občini Majšperk: DPD Svoboda Majšperk, ŠKD Sestrže, KUD Majšperk in KPD Stoperce; Šolskemu skladu; Občini Majšperk; delavkam in delavcem JZ OŠ Majšperk; članicam Ustvarjalne klepetalnice; likovni sekciji DPD Svoboda Majšperk; PGD Majšperk; PGD Majšperk-Breg; župnijam Občine Majšperk; Ambulanti dr. Branke Skledar; - prodajalcem vstopnic: V Stopercah - Litožu in gostilni Bedrač, v Majšperku - gostilni Dolinca, Baru Holliday, gostilni Din-Don, trgovini Domačija Vuk, Osnovni šoli in Občini, na Ptujski Gori - trgovini Smreka, Turistični informacijski pisarni Ptujska Gora, gostilni Dragice Podbrežnik in baru Martin v Bolečki vasi, v Kidričevem - trgovini Jager, na Ptuju - agenciji Cekin, v Doleni - baru Avguštin, na Selah - gostilni Pri kostanju; voditeljici Zlatki Lampret; - donatorjem: radijskim postajam Ptuj, Maribor, Slovenske gorice, Šmarje pri Jelšah; podjetjema Albin Promotion in MTD Tadič; Tiskarni Viljema Polajžerja Ptuj in grafiki Bombek Mezgovci; LD Dravinja Majšperk; RD Majšperk; Gostinstvu Gastro Ptuj; Gostilni Dolinca; Litožu Stoperce; Vargas- al Kidričevo; Posredništvu Cekin Ptuj; Društvu čebelarjev Majšperk; Društvu žena TISA Ptujska Gora; Društvu gospodinj Stoperce; Društvu žena Majšperk, Geaproduktu Ljubljana; ERI SV Ptuj; Perutnini Ptuj; Pekarni Boč Poljčane; Mesninam Žerak Rogatec; Agroind Vipava; Pekarni Kruhek Ptuj; Ljubljanskim mlekarnam; Ptujskim pekarnam in slaščičarnam; Nekatarju Natura Radomlje. Hvala vsem. Rajko JURGEC, ravnatelj OŠ Majšperk Prireditev je dobro uspela Pa smo jo spravili pod streho. Dobrodelno prireditev za novo osnovno šolo v Majšperku namreč. Kdor se še ni preizkusil v organizaciji podobne velike prireditve, potem ne more vedeti, koliko časa je potrebno žrtvovati za velike organizacijske stvari in majhne drobnarije, ki tehtnico uspeha prevesijo s povprečja na dobro stran. Vsakodnevni klici sem in tja, spraševanje o tem in onem, preverjanje še tako majhnih, skoraj nepomembnih stvari... In potem je prišla nedelja. Z nezaupanjem sem strmela v nebo in upala, da ne bo začelo deževati. Dopoldne sem še enkrat ponovila celoten program. Iz ure v uro je postajalo topleje, oblaki so se razkadili in zazdelo se mi je, da je to dober znak. Po kosilu sem opazovala prizorišče na igrišču ob šotoru. Stvari so se začele dogajati. Obiskovalci so se začeli zgrinjati v šotor, glasbeni gostje so spraševali to in ono. In končno začetek. Marsikdo me vpraša, če imam pred prireditvami tremo. Vsakič se nasmehnem, kajti strahu pred nastopanjem že dolgo več ni, kvečjemu prijetno vznemirjenje. In ko sem stala na odru in opazovala ljudi in njihov smeh, sem vedela, da se nam je spet posrečilo. Vsem vam, ki ste se odzvali našemu vabilo na dobrodelno prireditev, se toplo zahvaljujem. Najprej se vam želim zahvaliti v imenu organizacijskega odbora, posebna zahvala gre tudi gospodu Branku Mariniču, ki je v Majšperk pripeljal poslance DZ-ja. Verjamem, da si bodo gospodje, ki so nam prisluhnili na dobrodelni prireditvi, naš kraj in občino za vedno vtisnili v spomin! Zahvalo vam izrekam tudi kot mama osnovnošolca, ki bo jeseni prestopil prag nove šolske zgradbe. Verjemite, nič ni bolj prijetnega, kot so zadovoljni obrazi učencev, ki radi hodijo v šolo! Trdno verjamem, da bo tudi v Majšperku tako! Lepe počitniške in dopustniške dni vam želim in na snidenje na prireditvah ob občinskem prazniku naše občine! Zlatka Lampret, Odgovorna urednica Majšperčana Iz dela občinskega sveta V času od zadnjega oglašanja v prejšnji številki našega časopisa so se svetniki sestali dvakrat, in sicer na 22. in 23. redni seji. Najprej so se sestali na 22. redni seji, 22. marca 2005 in obravnavali petnajst točk dnevnega reda. Kot informacijo so sprejeli Oceno o trendih in varnostnih pojavih na območju Občine Majšperk v letu 2004, ki jo je podala Policijska postaja Podlehnik. Iz same ocene je razvidno, da se je varnostna situacija glede na prejšnje leto izboljšala. V nadaljevanju so svetniki sprejeli zapisnik 21. redne in 9. korespondenčne seje. V1. obravnavi so sprejeli odlok o javnem redu in miru v Občini Majšperk. Prav tako so bile sprejete spremembe in dopolnitve pravilnika o oddaji neprofitnih stanovanj Občine Majšperk v najem neprofitnih stanovanj Občine Majšperk. Podano je bilo tudi soglasje k ceni socialno varstvene storitve pomoči družini na domu v višini 950,00 SIT na efektivno uro, ki jo je predlagal Center za socialno delo Ptuj. Zaradi ureditve zemljiškoknjižnega stanja parcele št. 1426/1 k.o. Skrblje je občinski svet sprejel sklep, da se navedena parcelo odmeri, vendar stroške prevzame stranka sama, šele nato pa bo občinski svet sprejel sklep o izvzemu parcele iz javnega dobra. Občinski svet je sprejel sklep, da se prodajo nepremičnine na Jelovicah št. 35 s pripadajočimi parcelnimi številkami, ter nepremičnine ki jih ima v solasti do 1/2 HOMOTAR Ljudmila iz Planjskega 21a, Majšperk in na katerih je vknjiže-na prepoved odtujitve v korist Občine Majšperk. Nepremičnine se lahko prodajo s pogojem, da se pripadajoči del kupnine nakaže Občini Majšperk. Soglasje za izbris zaznambe prepovedi odtujitve bo dala Občina, ko bo kupnina nakazana na njen račun. Občina si mora priskrbeti tudi svojo cenitev nepremičnin. Občinski svet Občine Majšperk tudi soglaša z menjavo zemljišča z Župnijo Ptujska Gora v k.o. Ptujska Gora s tem, da Občina Majšperk odstopi Župniji Ptujska Gora podstrešje in prostore Turistične agencije Anka v zgradbi Ptujska Gora 42. Župnija Ptujska Gora pa Občini Majšperk odstopi zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami: 168/2, 169, 170 in 171, vi.št. 76 k.o. Ptujska Gora. Na osnovi izdelanih cenitev nepremičnin mora Občina Majšperk plačati razliko v znesku 113.505,00 SIT. Občinski svet je tudi podprl javni razpis za oddajo neprofitnih stanovanj Občine Majšperk v najem. Sprejete pa so bile tudi določene spremembe pravilnika o merilih in načinu izbire projektov, programov in dejavnosti na področju kulture, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Majšperk in spremembe in dopolnitve pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Majšperk. Sledila je točka Pobude in vprašanja svetnikov, pod točko Razno pa je županja svetnike seznanila o pobiranju sredstev za opremo šole s strani občanov ter o pomembnejših dogodkih v občini Majšperk. Na svoji 23. redni seji pa so se svetniki sestali 23- maja 2005- Že v samem začetku so potrdili zapisnik prejšnje seje. V 2. obravnavi je bil sprejet Odlok o javnem redu v Občini Majšperk, ki ga predstavljamo tudi v tej številki. Občinski svet je sprejel sklep, da se proda stanovanje v bloku Majšperk 36, ki stoji na parcelni št. 81/52 k.o. Lešje v velikosti 33,65 m2. Na predlog Čistega mesta Ptuj d.o.o. so bile potrjene naslednje cene za ravnanje s komunalnimi odpadki, in sicer: Občinski svet Občine Majšperk daje soglasje k ceni ravnanja s komunalnimi odpadki družbi Čisto mesto Ptuj d.o.o. v naslednji višini: a) 14-dnevni odvoz - oddaljenost nad 10 km za: Cena v SIT na mesec (brez DDV) 80 1 posoda 1.642,84 120 1 posoda 1.895,84 Spoštovane občanke in občani! Preskok iz gospodarstva v politiko je bila zame drzna odločitev, ki sem jo sprejel zavestno in jo opravljam resno in odgovorno. To me obvezuje tudi rezultat na volitvah, to je preko 34 odstotna podpora volilcev. Dela v parlamentu je izjemno veliko, predvsem v parlamentarnih odborih in komisijah. Svoje delo sem približal občanom v poslanski pisarni v Mestni občini Ptuj in v Občini Videm, že v mesecu juniju 2005 pa bom na voljo 160 1 posoda 2.151,24 240 1 posoda 2.654,24 770 1 posoda 6.312,62 1.100 1 posoda 8.799,59 80 1 vreča 1.650,20 • Odvoz posode izpred blokovnih oz. več stanovanjskih enot na gospodinjstvo - 2.654,24 SIT • Dodatna cena za odvoz bioloških odpadkov - 967,84 SIT b) Cena za povzročitelje, do katerih je dostop s komunalnim vozilom nemogoč in se odpadki zbirajo v skupno posodo. Volumen posode Cena v SIT na mesec brez DDV 80 litrov 1.297,36 120 litrov 1.548,16 160 litrov 1.800,62 240 litrov 2.281,58 V nadaljevanju so podprli projekt ustanovitve Varne hiše Ptuj, ki se sofinancira iz proračuna Občine Majšperk za leto 2005 iz socialnega varstva. Pregledali so tudi poročilo o odpravljenih napakah občinske uprave, ki so bile podane v poročilu nadzornega odbora. Sledili sta še točki Pobude in vprašanja, kjer so svetniki postavljali vprašanja, na katera je županja odgovarjala, pod točko Razno pa je županja podala informacijo, da se v občinski upravi pripravlja strategija prostorskega razvoja in prostorskega reda Občine Majšperk. Nataša Mohorko in Cvetko Pepelnik tudi v prostorih Občine Kidričevo. O tem, kaj se dogaja v Državnem zboru Republike Slovenije, poročam vsak petek med 7.30 in 8.00 uro v Štajerski budilki Radia Ptuj. Za ljudi pa je pomembno tudi neposredno srečanje s poslancem na terenu. V poslanski pisarni se srečam z ljudmi, ki so razočarani s postopki na področju sodnih sporov, veliko je pritožb nad delom tožilstva in sodišča, sporov za zemljišča, stanovanjske problematike, problematike vojnih odškodnin, velikokrat ljudje tožijo glede odločitev Poslanski kotiček invalidskih komisij. K meni prihajajo tudi mladi izobraženi ljudje, ki na širšem ptujskem območju ne dobijo zaposlitve. Veliko je tragičnih zgodb, ko očetje ne plačujejo preživnin in mati ne ve, kako bo preživela in šolala otroke. Seveda pa imam s širšim ptujskim območjem stike preko županov in pomagam odpirati vrata v Ljubljani vsem, ki to željo izrazijo. Nekaterim ljudem je mogoče pomagati, so pa takšne težave, kjer je za njegovo rešitev potrebna sprememba zakonov. V pogovorih z občani se izkristalizirajo nekateri nakopičeni problemi, ki nakazujejo slabosti posameznih zakonov in kažejo na to, kje so potrebne zakonske spremembe. In te informacije so za poslanca zelo koristne. Program dela Državnega zbora za leto 2005 predvideva “parlamentarne počitnice”. Te se začnejo predvidoma v drugi polovici julija in se končajo konec avgusta, ko se vam ponovno oglasim. Branko Marinič, Poslanec v DZ RS Delovni obisk evropske komisarke za regionalni razvoj / X smega junija je bila na I 1 delovnem obisku v Obč-ini Majšperk evropska komisarka za regionalni razvoj Danute Huebner. Spremljal jo je minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivan Žagar s sodelavci in vodja predstavništev EU v Slovenije gospod Erivan Fuere. Evropska komisarka se je pogovarjala z župani manj razvitih obmejnih območij v Halozah o problematiki življenja občanov ob meji z Republiko Hrvaško, ki jih v razvoj tega območja postavlja vzpostavljanja novega nujnega načina na manjših mejah EU. Predstavljen ji je bil tudi SOPS z Republiko Hrvaško, ki je bil osnova za ustanovitev turistične cone Haloze - Zagorje. Zaradi podlage nove Uredbe EU o pravilih za obmejni promet na zunanjih kopenskih mejah EU pa navedena cona še ni dobila državnega soglasja za pričetek delovanja. Posebej je bila tudi predstavljena razvoj- Občino Majšperk obiskal minister za okolje in prostor Janez Podobnik na problematika Haloz kot obmejnega območja, katerega gospodarski razvoj je v veliki meri odvisen od aktiviranja turističnih potencialov. Na sestanku so bili prisotni župani in predstavniki Občin Majšperk, Videm, Rogatec, Zavrč in Žetale. Nataša Mohorko "V jTmesecu maju, natančneje \ j 27. maja 2005, je Občino V Majšperk obiskal minister za okolje in prostor Janez Podobnik skupaj s svojimi sodelavci iz ministrstva. Sprejela ga je županja Občine Majšperk dr. Darinka Fakin in župana sosednjih občin Videm in Žetale, Friderik Bračič in Anton Butolen. Glavna tema, ki so jo obravnavali na sestanku, je bila izvedba projekta vodovoda na območju zahodnih Haloz v občinah Majšperk, Videm in Žetale. Vse tri občine namreč želijo oskrbeti z vodovodom celotno območje zahodnih Haloz. Na sestanku so se dogovorili, da je potrebno, kljub temu da že obstaja investicijska in projektna dokumentacija, izdelati novo predinvesticijsko zasnovo. V novi investicijski zasnovi, ki jo izdeluje TMD INVEST d.o.o. iz Ptuja, mora biti točno določena nova časovna in finančna razdelitev. Projekt se bo po dogovoru verjetno izvedel v dveh fazah. Na osnovi na novo izdelane in potrjene predinvesticijske zasnove bo po besedah ministra, Janeza Podobnika, sklenilo Ministrstvo za okolje in prostor pogodbo z občinami. V letu 2005 bo po njegovih besedah ministrstvo pri- spevalo 200 mio SIT, leta 2006 110 mio SIT in leta 2007 preostanek potrebnih sredstev za izvedbo tega projekta. Za izvedbo projekta bo še v letošnjem letu razpis za izbiro izvajalca. V navedenem projektu je za Občino Majšperk zajeta rekonstrukcija prečrpališča Podlože in Vrhe, zamenjava in izgradnja primarnih cevovodov od prečrpališča Podlože do Stoperc ter izgradnja prečrpalnic v Spodnji in Zgornji Sveči. Seveda pa županje in županov na tem območju Haloz ne zanima le vodovod. Vsakodnevno se namreč srečujejo z raznimi problemi, ki jih občinam zadaja nova zakonodaja. Zato je župane zani- malo še, kako se bo v prihodnje porabljala vodna taksa in kako oziroma s čim bodo občine gradile kanalizacijo po hribih. Bernarda Podlipnik, sekretarka na ministrstvu, je povedala, da bo možno kljub strogim evropskim kriterijem za sofinanciranje pridobiti določena sredstva v obdobju od leta 2007 do leta 2013, vendar se bodo občine morale povezati v skupne projekte po vodovju. Marjan Gorčenko »Ženske, ~X ~Tprostorih Občine Majšperk \/ Je 9. maja potekalo sreč-V anje z domačinko občine in direktorico IEDC, Mednarodne poslovne šole Bled, prof. dr. Danico Pnrg. Srečanje je bilo poimenovano »Ženske, ki vodijo spremembe«. Da je bila tema zanimiva, so pokazali tudi občanke in občani, saj je bila udeležba na tem srečanju pohvalno velika. V samem začetku je navzoče pozdravila županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin ter direktorica ptujske Animacije ga. Franja Čeh, ki je v svojem nagovoru povedala, da je bilo to srečanje pripravljeno skupaj z Občino Majšperk v okviru Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter mednarodnega projekta Equal Vesna, ki bi naj ponujal vsem enake možnosti. Razgovor s prof. dr. Danico Purg je vodila Nataša Petrovič. Po besedah prof. dr. Purgove je razvidno, da je bila prijetno presenečena nad odzivom občanov, še posebej je bila vesela, da je ob svojih več kot 300 predavanjih na uglednih ustanovah po vsem svetu imela možnost spregovoriti tudi pred domačini. Spomnila se je svojih otroških let, ki jih je preživljala v Stogovcih in na Ptujski Gori. Že v rani mladosti se je odločila, da bo šla na ugledno pariško Sorbono. Zadani cilj je tudi dosegla, vendar je bila po njenih besedah pot do tja zelo dolga in naporna. Za svoje uspehe je hvaležna učiteljem na Ptujski Gori, kjer je obiskovala osnovno šolo, pa tudi svojim staršem. Zato je vsem prisotnim dejala oziroma jim položila v srce, da je uspeh odvisen od nas samih, od delovnih navad ter od izobraževanja. S samim izobraževa- hi vodijo spremembe« Županja Občine Majšperk je prof. dr. Purgovi poklonila »Rožma-rinčka«. njem si vsak širi obzorje pa tudi brez znanja ne moremo ničesar doseči. Glede na to, da je ženska, ji je voditeljica seveda postavila vprašanje, če ji je bila pot do uveljavitve težka. Povedala je, da je bilo sprva zelo težko, pozneje pa je ugotovila, da je dejstvo, da je ženska, pravzaprav prednost, saj so po njenem ženske veliko bolj komunikativne in tudi pogumnejše od moških. Po njenem mnenju je pot do uspeha seveda jasno začrtan cilj. V poslovni šoli IEDC, kjer je prof. dr. Purgova tudi direktorica, je zaposlen predvsem ženski kolektiv, šolo pa obiskujejo študentje iz 57 držav s povprečno starostjo 35 let. Za izobraženost naših občanov pa bo poskrbela tako,da bo trem, ki se bodo odločili za izobraževanje na tej šoli, uredila štipendijo. Zdenka Baš, ki zastopa podjetje Zel iz Ptuja in ima uveljavljeno znamko »Sušnine naše domačije<, je predstavila prof. dr. Purgovi željo, da bi kmetje iz območja Haloz pridelovali sadje brez škropiv in kemije. Takšno sadje bi potem to podjetje posušilo in poskrbelo za plasiranje na tržišču. Seveda je opozorila na težave pri tem projektu, saj je zelo težko priti do sredstev za investiranje. Vse, še posebej pa kmete z našega območja, je pozvala k sodelovanju, da bi s skupnimi močmi našli čim boljšo rešitev. Prof. dr. Danica Purg je Danici Baš ponudila sodelovanje s pomoč- jo skupine študentov njene šole, ki bi naredili razvojni projekt za možnosti na področju sušenja biološko pridelanega sadja. Dobro si je zapomniti, da z izobrazbo več veljaš. Pa vendar je potrebno tudi vedeti, da lahko marsikaj dosežeš z veliko volje in s trdim delom, je zaključila srečanje prof. dr. Purgova. V spomin na srečanje in v zahvalo za obisk ji je županja Občine Majšperk dr. Darinka Fakin poklonila »Rožmarinčka«, ki je delo Ustvarjalnie klepetalnice in je bil v preteklem letu nagrajen kot spominek Občine Majšperk. Da pa je bilo srečanje še pestreje, so poskrbeli učenci naše osnovne šole, saj so pripravili spise, ki so si jih obiskovalci lahko tudi prebrali. Nataša Mohorko 8. tradicionalno kresovanje na Bregu T^X rostovoljno gasilsko dru-I—' štvo Majšperk — Breg je ob JL letošnjem prazniku dela, 1. maju, priredilo že 8. tradicionalno kresovanje z baklado na Bregu. Letos, na predvečer praznika dela, je pred številno publiko zopet zagorel mogočen kres. Kresovanja na Bregu so bila organizirana tudi v preteklosti, tradicijo pa ohranjajo mladi gasilci z Brega. Kresovanje je pritegnilo okoli 250 ljudi, popestreno pa je bilo tudi z družabnim programom. Priprave na kresovanje potekajo že dober mesec pred 1.majem. Potrebno je veliko časa in napornega dela, da se postavi primeren kres. Kres gradimo iz odpadnega vejevja, ki nam ga odstopijo krajani. Tako je kres je počasi rasel in dobival končno obliko. Priprave so bile končane pravočasno in tako smo tudi letos na predvečer prvega maja postavili mlaj, simbol svobode. Ob mraku smo se z učenci OŠ Majšperk in drugimi sodelujočimi zbrali na šolskem igrišču v Majšperku. Prižgali smo bakle in v organiziranem sprevodu odšli na Breg. Ko smo prišli h kresu, so nas breški gasilci razporedili okrog kresa in nato smo ga skupaj prižgali. Kres je kmalu pokazal vso svojo moč in lepoto. Za prijetno počutje smo poskrbeli z gostinsko ponudbo, seveda pa nas je s prijetno glasbo zabavala tudi domača zasedba Holliday band. Tako se je naše druženje ob klepetu in kozarčku žlahtnega zavleklo v pozno noč, ko so kresovi po okoliških hribih že davno ugasnili. Mladi gasilci iz Brega pa so obljubili, da bo kres naslednje leto še večji! Darko Zupanc, PGD Majšperk - Breg Praznovanje v Preši ~V Teč kot slo let je že minilo, \ / odkar smo dobili svetovni V praznik dela, ki je bil določen za dan prvega maja. Praznik pri nas praznujemo dva dni, ker so ga naši dedki in babice krvavo izborili, zato ga moramo ohraniti in ga praznovati še naprej. V mesecu aprilu imamo Slovenci tudi svoj praznik in to dan upora, ki se ga mnogi med nami še živo spominjamo, zato oba praznika največkrat združimo in proslavimo kar skupaj. To smo storili tudi prebivalci vasi Preša. Dogovorili smo se, da v čast prazniku proslavimo mlaj in se vaščani nato skupaj tudi razvedrimo. Tako smo se 29. aprila ob 16. uri lotili dela za postavitev prvomajskega drevesa. Za to je bilo potrebnega precej truda, pod strokovnim vodstvom gospoda Ludvika Lampreta je bilo drevo kmalu tudi postavljeno. Za razvedrilo in krajši čas sem sam zaigral na diatonično harmoniko. Da pa je bilo vse skupaj bolj praznično in veselo, smo poskrbeli tudi za prigrizek in kozarček domačega. Domača pesem se je slišala pozno v noč. Upam, da bo skromno druženje ob aprilskem in majskem prazniku v prihodnjem letu opogumilo vse vaščane, da se bodo praznovanja udeležili v čim večjem številu. Gospodu Ludviku Lampretu pa se v imenu vseh prisotnih še enkrat zahvaljujem za skrb in dobro vzdušje. Jožef Novak V Majšperku je zadonela zborovska pesem Na tradicionalnem, letos že 8. pevskem srečanju, nam je v dvorani TVI zapelo 8 pevskih zborov in več kot 150 pevcev. Večina ljudi si življenja brez petja ne zna predstavljati, Majšperčani pri tem nismo nobena izjema. Se sreča, da je tako, sicer bi ostali brez veličastnega pevskega dogodka. 7. maja so se namreč v dvorani TVI Majšperk zbrali številni pevski zanesenjaki, ki so nam na tradicionalnem pevskem srečanju letos zapeli že osmič. Ideja o druženju se je porodila velikemu prijatelju zborovskega petja, žal že pokojnemu Branku Leskovarju. Pred leti so se v našem kraju začeli srečevati zbori, ki so bili oblečeni v obleke, ki jih je sešila prav Brankova roka. Očitno je bilo vsakoletno srečanje všeč tako pevcem od blizu in daleč kot tudi Majšperčanom, ki vedno radi prisluhnejo in prisluhnemo ubranemu petju. Letos se nam je na pevskem srečanju predstavilo pevskih zborov, in sicer: Otroški pevski zbor OŠ Majšperk, Mešani pevski zbor Sv. Miklavža iz Majšperka, Vinogradniški kvintet Turnišče iz Prekmurja, Moška komorna skupina KUD-a Alojz Avžner iz Zgornje Ložnice, Moški pevski zbor iz Ribnice na Pohorju, Ženski pevski zbor Kulturnega društva Žetale, Moški pevski zbor OBRTNIK Slovenska Bistrica-Polskava in organizatorji srečanja, Moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk. Med zbranimi v dvorani TVI Majšperk je bila županja naše občine, doktorica Darinka Fakin, gostili pa smo tudi poslanca DZ, gospoda Branka Mariniča. Z nami je bil še en župan, in sicer župan Občine Turnišče, gospod Jože Kocet, ki je na srečanju nastopil kot vodja pevske zasedbe iz Prekmurja. Letošnja pevska prireditev je bila nekaj posebnega tudi zaradi daril, ki so jih s seboj domov odnesli pevski zbori oz. njihove vodje. Članice Ustvarjalne kle-petalnice, ki deluje kot sekcija v DPD Svoboda Majšperk, so vsem nastopajočim podarile Rožmarinka, darilo, ki naj bi vse naše pevske prijatelje spominjalo na letošnje pevsko srečanje zborov v Majšperku. In odziv občinstva? Kot vedno odličen, za kar se zahvaljujemo vsem Majšperčanom, ki so se tisto soboto zbrali v dvorani TVI Majšperk. Verjamemo, da smo vse zbrane z odličnim prepevanjem in skupno pesmijo Pozimi pa rožice ne cveto, s katero smo letos začeli in tudi končali pevsko srečanje, prepričali, da se nam naslednje leto spet pridružijo na velikem pevskem dogodku v Majšperku. Vabljeni tudi vi! Zlatka Lampret Materinski dan 2005 »Hvala, draga mama, za ljubezen in srce, za življenje hvala, hvala mama ti za vse.« to pesmijo, posvečeno vsem mamam, ki se iz dneva v dan k__'žrtvujejo za svoje otroke, jih vzgajajo, jim pomagajo in skrbijo zanje, smo začeli letošnjo proslavo ob materinskem dnevu. V Kulturno-umetniškem društvu Majšperk smo zahvalo mamam in drugim ženam izrekli v soboto, 1. aprila 2005, v dvorani na Bregu. Saj veste, 1. april pa je dan, ko se lahko mirne volje pošalimo s prijatelji ali jih, po domače povedano, malo potegnemo za nos. Naš program se je seveda vrtel prav v tem stilu. Omislili smo si par prvoaprilskih šal, jih posneli s kamero in jih s pomočjo projektorja predvajali obiskovalcem. Vse se je torej odvijalo v humorističnem slogu, ni pa manjkalo niti petja in igranja, ob katerem so se gostje lahko malo sprostili in se pripravili na naslednjo skodelico smeha. Slišali smo Tamaro Mohorko, ki je zaigrala na citre, zapele so nam Ljudske pevke iz Sestrž. Moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk in Mešani pevski zbor »Sv. Miklavža« Majšperk, pater Janez Ferlež nas je razgibal s svojo kitaro in lepim glasom, pri čemer pa sta mu pomagali tudi Sabrina in Lucija Cep. Najbolj bučen aplavz navdušenih ljudi pa so poželi mladi tamburaši KUD-a Majšperk, ki so odlično odigrali pripravljene pesmi pod vodstvom g. Draga Kleina, ta pa je z njimi še zapel. Vse mame, žene in druge goste je ta večer nagovorila tudi županja Občine Majšperk, ga. Darinka Fakin. Zahvaljujemo se Občini Majšperk, ki je sponzorirala vrtnice za vse obiskovalke naše proslave, saj so si jih le-te z veseljem odnesle domov. Večer se je nadaljeval, kot se je začel, s humorjem in glasbo. Zaigral nam je trio Tik-tak, mi pa smo se ob taktih njihove glasbe zavrteli. Vsi gostje so se po napornem plesu lahko okrepčali z domačim prigrizkom, ki smo ga zanje pripravili člani KUD-a Majšperk. Z našim humorističnim programom, pod imenom ŽIVLJENJE V HALOZAH ... MALO ZA ŠALO-MALO ZA RES, smo 26. 4. 2005 gostovali v Preboldu, 14. 5. 2005 pa so nam Preboldčani obisk vrnili in se še oni predstavili pri nas s komedijo »Glavni dobitek«. Tako smo v aprilu in maju razveseljevali ljudi in jih spravljali v smeh , se tudi sami ob našem snemanju s kamero od srca nasmejali in to delo še bolj vzljubili. Idej nam tako hitro ne bo zmanjkalo, zato vas vabimo, da si naše filmsko ustvarjanje ogledate ob kakšni naslednji priložnosti. KUD Majšperk Ustvarjalna klepetalnica Utrinek iz ene od razstav. voje klepetcilne in druge spo-sobnosti smo ženske združile že v septembru leta 2003. Kaj hitro smo svojo dejavnost soglasno poimenovale USTVARJALNA KLEPETALNICA, postale smo sekcija DPD SVOBODA MAJŠPERK. Zbiramo se vsak teden po dve uri, razen v poletnih mesecih. Smo bogat, raznobarven šopek: poklepetalo nas je že tudi 20, sedaj nas je 17 in pridno združujemo kondicijo, da nobena ne omaga, ne pri petindvajsetih, še manj pa pri šestdesetih. Naša srečanja je do konca 2004 vodila Erika Šentak, letos pa Vida Aubel. In kaj počne toliko žensk vsak teden? Največ se ukvarjamo z učenjem in urjenjem kvačkanja in vezenja prtov. Sodelovalno učenje je naša vrlina. Kar zna ena, uči še druge. Torej je naše ročno delo pestro, zabavno, ustvarjalno, predvsem pa delovno. Z ustvarjenim smo se pohvalile že na štirih samostojnih razstavah. Poleg kvačkanih in vezenih prtov smo pokazale še barvane svilene rute, šale in kravate; uporabne okrasne izdelke iz das mase; kaširane pustne maske; voščilnice iz eko papirja s servietno tehniko; dekorativno cvetje iz nogavične tkanine; poslikane steklenice in vaze; nakit, izdelan iz različnih materialov; sveče iz čebeljega voska; pobarvane pirhe. Posebej smo se potrudile z izdelavo turističnega spominka ROŽMARINKO v letu 2004, za katerega smo prejele drugo nagrado ob občinskem prazniku. Zraven smo poskrbele tudi za sproščena druženja na pikniku, novoletnem srečanju in na trgatvi. Imamo obsežne načrte. Rade bi izpopolnile vezenje s tehniko REŠELJE in AŽUR. Poučile se bomo o osnovah klekljanja in še mnogo drugega. Največja »okupacija« naše klepe-talnice pa je bila letošnja prodajna razstava v korist nove OŠ Majšperk, ki je bila 12. junija ob dobrodelnem koncertu. Trudile smo se, da je bil izbor naših izdelkov kvaliteten iti pester. Use opremljamo z etiko naše ustvarjalne klepetalnice, da bomo seveda čim bolj prepoznavne. Če že niso naši izdelki tako nujno uporabni, so pa morda prijazni za oči. Upamo, da bomo dosegle naš dober namen in obogatile sklad za opremo nove šole. Ustvarjalne klepetulje Športno kulturno društvo Sestrže skozi nove izzive in dosežke "X "7"delovanje našega društva \ J poskušamo člani vnašati V vedno nove vsebine, da bi tako medse privabili nove člane, ki bi z novo ponudbo našli priložnost za svojo afirmacijo in aktivnost. Tako je bila že nekaj časa aktualna ideja o planinskem pohodu na Donačko goro. Idejo smo, pa čeprav z malo skepse, premlevali že na spomladanskem občnem zboru društva. Zamisel se je med ljudmi kar prijela, zato smo določili datum in uro prvega pohoda na Donačko goro. Ta se je zgodil v soboto, 28.05.2005, z odhodom ob 13 uri izpred Doma krajanov Sestrže. Že sama številčnost udeležencev je vlivala poguma, saj se je proti pričakovanjem in željam zbralo kar 46 udeležencev prvega pohoda. Po nekaj posnetkih za arhiv društva smo kar pogumno krenili na pot. Ta nas je vodila iz Sestrž preko Lešja do Koritnega, kjer smo se prvič za kratko ustavili in se okrepčali pri družini Samastur. Zatem smo pot nadaljevali skozi Prešo vse do doline Winetu. Nekaj pijače in sadja je dalo nove volje in energije za nadaljevanje pohoda s priključitvijo na markirano haloško planinsko pot. Donačka se nam je preko Jelovic, Kupčinjega vrha in ostalih krajev, skozi katere vodi planinska pot, vedno bolj bližala. Prvi pohodniki so prispeli do Rudijevega doma na Donački gori po debelih petih urah zmerne hoje. Šestim udeležencem pa hoje še ni bilo dovolj, zato so z njo nadaljevali vse do vrha Donačke gore in se po dobri uri vrnili do koče Tekstilka, katero nam je na uporabo velikodušno dalo Planinsko društvo Majšperk, za kar se jim na tem mestu tudi zahvaljujemo. Ob planinski koči smo si za žejno dušo in lačen trebušček pripravili piknik. Ko so se počasi vračale moči, utrujenosti seveda po moško nihče ni priznal, smo poskušali kakšno zapeti. Preden pa so lahko gozdovi na Donački gori uživali v ubrani pesmi, se je bilo treba zaradi noči spustiti do Čermožiš, kjer nas je čakal avtobus, ki je veselo druščino odpeljal nazaj na izhodiščno točko, to je pred Dom krajanov Sestrže, kjer se je pohod pred osmimi urami začel. Ker se je bilo po nekaj urah skupnih naporov težko raziti, so najbolj vztrajni druženje nadaljevali v našel lokalnem »Studenčku«, kjer so posamezniki nabirali dodatne kilometre s plesom. Čeprav društvo ni imelo izkušenj s tovrstnimi pohodi, je potrebno povedati, da smo pohod končali vsi brez poškodb, seveda pa ne brez žuljev, ter tako dosegli vsak svoj zastavljen cilj, le mišice na nogah so v naslednjem tednu počasi izgubljale svojo trdoto. S tem se je samo še enkrat potrdil slovenski pregovor: brez mu je se še čevelj ne obuje. Vsem udeležencem se želi društvo zahvaliti za njihovo udeležbo na pohodu in jih v prihodnjih letih povabiti še na kakšno podobno avanturo. Aktivnosti društva pa so bile v teh treh mesecih namenjene še: - izvedbi občnega zbora društva - postavitvi majskega drevesa, kapo dol pred postrežbo "Spodnjega kota" - gostili smo dva pevska zbora iz Šempasa pri Novi Gorici - prav tako aktivno delamo na šport- nem igrišču Sestrže, saj zaključujemo s postavitvijo 360m2 mrež okoli igrišča - športniki so sodelovali v občinski ligi malega nogometa - v domu so bile organizirane tri prireditve privatnega značaja V tem mesecu bomo ponovno gostili lastnike starodobnih vozil (26.06.2005). Pa naj bo dovolj, čeprav seznam prireditev z zgoraj zapisanim še ni končan. Sedaj za delo društva prihaja krajše dopustniško zatišje, vendar kljub temu brez prireditev prav gotovo ne bomo ostali, kar pa boste lahko prebrali v naslednji številki Majšperčana. Zlatko Žnidar »Zakaj igrajo samo veliki? Tudi mi bi radi igrali!« Prav ta prošnja mladih članov ŠD Breg je bila dovolj, da so mladi igralci in ljubitelji športa lahko pokazali svoje znanje v igranju malega nogometa na turnirju, ki se je odvijal 11.6.2005 na igrišču športnega parka Breg. Prijavilo se je kar 7 nogometnih ekip, kar priča o priljubljenosti te igre. Tekmovalnega duha ni manjkalo, vendar je zmagovalec lahko le eden. Končna razvrstitev ekip: 1. Lesarstvo Polajžer, 2. Sedmeci, 3. Črjuhi, 4. Belci, 5. ŠD Breg, 6. Svit, 7. Stoperce. Najboljši trije so prejeli pokale, priznanja in nagrade. Vsem še enkrat čestitamo, ostalim pa se zahvaljujemo za sodelovanje in upamo, da se v takšnem ali še večjem številu ponovno srečamo drugo leto. Za izvedbo turnirja se zahvaljujemo vsem sponzorjem: MTD - Tadič, Domačija Vuk, Šiviljstvo Jolanda, Pizzerija Špajza, Gostilna Dolinca, Bar Holiday. ŠD Breg DAJMO OMK* Predavanje o anketiranju starejših občanov "V ~T torek, 14. junija, ob 15. uri \ / je Društvo upokojencev V Majšperk priredilo predavanje o potrebah in pomoči starejšim občanom. Predavanje je potekalo v dvorani Občine Majšperk. Pridružili so se člani Društva upokojencev Ptujska Gora in Društva upokojencev Stoperce. S Ptuja je prišla ga. Silva Gorjup s svojo strokovno ekipo. Gospa Gorjupova je iz Zveze društev upokojencev zadolžena za socialna vprašanja. Podala nam je navodila za pristop k našim anketiranim upokojencem ali pomoči potrebnim nad 65 letom starosti oz. invalidnim osebam, ki še niso dopolnili te starosti, pa so potrebni pomoči. Tudi njena sodelavka ga. Vida in g. Zelenik sta nam povedala nekaj koristnih napo- tkom. DU Majšperk je ta vprašalnik že izpolnjevalo v letu 2004, tako da bomo sedaj še samo dopolnili, kar je potrebno in obiskali nove člane in tudi tiste, ki so izrazili željo, da jih obiščemo. Mnogo anketirancev je dejalo, da jih lahko spet obiščemo čez pol leta ali čez leto dni. Največ pa je takih, ki so dejali, da to ni potrebno. Spoštovani upokojenci ter naši starejši občani, ponovno vas bomo obiskali, se z vami pogovorili ter vašim potrebam prisluhnili. Nihče vas ne bo sili, da morate sodelovati v anketi, če ne želite, saj je anketa anonimna, kar je popisovalec jamčil s svojim podpisom. Čeprav včasih slišimo mlade, ki govorijo, da je najboljše upokojencem, saj prvega pokojnino dobijo in se za ves mesec oskrbijo. Pozabili so na to, da to je že zasluženo bilo. Tudi včasih je težko za službo bilo, samo nihče ni rekel, da tega delal ne bo. Sedaj se pa mnogokrat zgodi, da za kakšna dela ljudi se ne dobi. Ankete so pokazale, da občani so malo zadržani, mnogim je težko izraziti željo, da bi jih obiskal kdo, čeprav so osamljeni zelo. Tudi kakšno pomoč bi potrebovali, a tega sedaj še ne bi izdali. Pri nekaterih zaigrajo solzice v očeh, na ustnicah prijazen je nasmeh, ali malo je takšnih, ki bi dejali, oglasite se še kaj v naslednjih dneh. Čas se ne ustavi, kar naprej hiti, spomine nam obuja nazaj v mlade dni. Čeprav sedaj upokojenci smo mi, vseeno kaj malega naredili bi. Cirila Purg, Društvu upokojencev Majšperk Sončen pozdrav iz inf o pisarne! T ončno so se temperature l/V približale poletnim, kar je JL j^zagotovo pravi balzam za vse nas. Tolažba v deževnih dneh je misel, da po dežju zagotovo posije sonce... TD Ptujska Gora je v aprilu ponovno odprlo vrata info pisarne na trgu Ptujske Gore, kjer gospa Majda in Marjana poskrbita za informacij željne turiste in (kar nas najbolj veseli) naše občane. Naj vas ponovno povabim k izdelovanje spominkov, ki bi predstavljali naš kraj oz. celotno občino. Prepričana sem, da so v naši občini zelo talentirani posamezniki, ki bi lahko izdelovali enkratne spominke.... Zberite torej pogum in registrirajte svojo dejavnost! Prav tako se nam oglasite društva, ki menite, da bi lahko svoje izdelke ne le izdelovali, temveč jih tudi predstavili širšemu krogu ljudi. Če vam manjka samozavest, naj vas potolažim, da tudi najbolj nemogoč spominek najde svojega kupca! Pisarna je med tednom odprta od 9. do 17. ure, ob vikendih in praznikih pa od 9. do 19. ure. Na spletni strani u>ww. ptujska-gora.si najdete informacije o kraju in dogajanju v njem. Dobrodošle so vse informacije (o prireditvah, gostinski ponudbi...) v občini! V soboto, 2. julija, ob 20. uri v Marijini cerkvi gostimo New swing quartet! Ptujskogorska cerkev jim je zelo blizu, zato so enega od letošnjih koncertov pod naslovom »Njemu, ki nas 'ma rad«, v spomin Janezu Pavlu II, želeli pripraviti ravno v našem kraju. Vstopnice lahko kupite kar v naši info pisarni in še kje, o čemer boste več izvedeli v prihajajočih dneh na radiu in v časopisih. Vstopnice so po 1.500 SIT! Dobrodošli! Veseli bomo vašega obiska! Vilma Angel, TD Ptujska Gora Pia Ptujski Gori »Florjanova nedelja« vetega Florjana častijo števil-evropski narodi predvsem C__* kot zaščitnika ljudi in njiho- vega imetja. Za svojega zavetnika so si ga izbrali gasilci, kovači, sodarji, lončarji, pivovarji in še kdo. Svetnik Florjan naj bi v skladu s krščansko moralo o ljubezni do bližnjega pomagal tistim, ki jim grozi požar ali naravna nesreča, kot so povodenj ali suša. Verovanje v svetnika Florjana in njegovo čaščenje je staro že več kot tisoč let. Tako smo se tudi gasilci s Ptujske Gore v nedeljo, 8. 5. 2005, ob 10. uri, udeležili slovesne sv. maše, namenjene v čast sv. Florjanu. V dolgem sprevodu je bilo močno zastopstvo sosednjih gasilskih zvez (Majšperk, Ptuj, Slovenska Bistrica) s prapori. Na trgu na Ptujski Gori nas je pričakala pihalna godba iz Spodnje Polskave. Sledilo je slavnostno bogoslužje v farni cerkvi. Lep nedeljski dopoldan z veliko udeležbo uniformiranih gasilcev je tako popestril gasilsko življenje na Ptujski Gori. Po sv. maši smo se gasilci in pri- jatelji gasilstva zbrali v gasilskem domu, kjer je sledila pogostitev z golažem in kakšnim kozarčkom za dobro voljo in seveda na koncu še skupinska fotografija. Zahvaljujemo se sponzorjem Florjanove nedelje: Šterntal baru, Krovnemu kleparstvu Murat, ter podjetju Svit. Florjanova nedelja nam je vsem gasilcem in krajanom ostala v lepem spominu! Na pomoč! PGD Ptujska Gora Športno društvo Podlože živi N/ portno društvo Podlože je nastalo leta 1998 in s pomočil/jo članov društva in krajanov Podlož kroji dogajanja v vasi še danes. Po nekaj letih je dobilo svojo podobo s športnim objektom, nogometnim in košarkaškim igriščem ter igriščem za odbojko na mivki. Tako rekoč iz delovnega gradbišča je sedaj nastal športni park, namenjen za druženje mladih in starih. Letos smo, kot že vsako leto do sedaj, organizirali postavitev majskega drevesa z družabnim srečanjem. Ob koncu poletja imamo v načrtu vaški piknik, v začetku jeseni pa bodo v okviru občinskega praznika potekala športna dogajanja tudi na našem igrišču, in sicer turnir veteranov v malem nogometu. Pred kratkim so se zaključila tekmovanja v občinski ligi v malem nogometu, katerih se je sicer malo manj uspešno udeležilo tudi naše športno društvo. Ustanovili smo posamezne športne sekcije, in sicer: sekcijo malega nogometa, košarkaško sekcijo in pa kolesarsko sekcijo. V okviru teh sekcij prirejamo športna srečanja, tako da se »vedno nekaj dogaja«. Trenutno je najbolj aktualen tečaj košarke za najmlajše. Ta poteka trikrat tedensko, namenjen pa je vsem otrokom, tako najmlajšim kot tudi malo starejšim. Namen tega tečaja je pridobitev osnov košarke in pa vzpodbuditi otroke k športu, še posebej v času prihajajočih počitnic. Tedensko se na igrišču odvijata tudi nogomet in odbojka na mivki. V tem mesecu smo že organizirali kolesarjenje, v načrtu je še pohod po haloških poteh pa še kaj bi se našlo. Obenem skrbimo za podobo parka z vzdrževanjem športnega objekta z dokončevanjem manjših del na objektu in urejanjem okolice. Zavedamo se, da je to naše središče dogajanja v vasi, zato želimo pritegniti vse športa in zabave željne vaščane. Idej in volje nam ne zmanjka, zato pa se vsi člani društva trudimo, da bi Športno društvo Podlože delovalo s polnim zagonom in še naprej živelo v športnem duhu. Lidija Sakelšek, tajnica ŠD Podlože Majsko drevo T T'"o mine muhasti april in se prične mesec l-A maj, mesec veselja, cvetja iti petja ptičev, se JL j^postavlja majsko drevo. Tako smo se tudi vaščani vasi Podlož — Dvoršna dogovorili, da ohranimo lepo staro navado in tradicijo naših prednikov. Ker pa postavitve ni brez drevesa, smo zanj prosili tudi Občino Majšperk, ki pa nam je prošnjo zavrnila. Da vas ne bi ostala brez majskega simbola, se je odzval naš vaščan in nam drevo prispeval kar z dvorišča. Za obliko majskega drevesa so poskrbeli moški, za krasitev ženske in otroci. S kančkom dobre volje smo drevo dvignili pod oblake. Ob tej priložnosti smo se zbrali bližnji vaščani, se razvedrili, zapeli, zaplesali, pokramljali ob dobri hrani in kapljici ter tako pozabili na vsakdanje skrbi in težave. Ker se vas razprostira ob cesti Ptuj - Majšperk, se marsikdo ustavi in se ozre v nebo, kjer je majsko drevo, ki je ponos cele vasi. Ob koncu meseca maja pa je treba poskrbeti, da se drevo odstrani in na Dvoršni bo spet veselo. Vaščani Podlož - Dvoršne Koncert ljudskih pevk KPD Stoperce V nedeljo, 10. 4. 2005, so ljudske pevke izvedle svoj prvi samostojni koncert. Posvetile so ga letu kulture v Stopercah ob 70-letnici delovanja KPD Stoperce. Skupina je dolgo prepevala skupaj z ljudskimi pevci, več let pa že pojejo samostojno. Skupaj s pevci so pevke posnele tudi dve kaseti. Nastopajo na prireditvah v kraju in v občini, na srečanjih ljudskih pevcev in godcev, na srečanjih KPD z drugimi društvi, predvsem v Turnišču v Prekmurju in Augsburgu. Lani so gostovale v Telčah na Dolenjskem. V februarju in aprilu so snemale za narodoslovni inštitut v Ljubljani pod vodstvom prof. Urše Sinic. Te posnetke je predvajal radio ARS Ljubljana. Pevke so se nam na etnološko obarvanem odru domiselno predstavile z ženskimi kmečkimi orodji. GRETA GALUN in NADA GOLOB - pojeta pivi glas, DRAGICA FRLEŽ, TONČA KORAŽIJA in LIDIJA VUK - pojejo drugi glas, CILIKA NARAT, MARIJA PŠENIČNIK in TINKA ŽOLGER - tretji glas, z basom pa pevkam pri mnogih pesmih pomagata ALOJZ GALUN in IGNAC KIDRIČ. Prizadevna voditeljica skupine je Nada Golob. Za popestritev nedeljskega popoldneva so povabile v goste ljudske pevce iz Cirkovc in ljudske pevce in godce iz Kicarja. Navdušili so poslušalce z dobrim izborom pesmi in seveda z odlično izvedbo. Iz obilnosti srca se usta glasijo, in kjer čednih pesmi ni, tam tudi prebivati ni veselo. (A.M. Slomšek). Mnogo dragocenih trenutkov, prostega časa in obenem odrekanja ob vseh skrbeh za dom, delo in družino je bilo vtkanih v venček teh čednih pesmi. In mnogo poguma ob premagovanju treme je bilo zbranega. Res je tudi, da vse to počnejo iz ljubezni do ljudskih pesmi in tako nam preko njih podajajo veselje v naše bivanje. Pesmi so zelo lepo izzvenele, čaroben zvok kolovrata ob Predici pa je obogatil tudi zvočni posnetek na radiu Ptuj, za katerega je poskrbel Zmago Šalamun. Pesem Predica sta na odru popestrili predica Angela Kidrič in pletilja Anica Golob. Vodja skupine Nada Golob se je prisotnim in sponzorjem zahvalila za sodelovanje. Zbrane pa sta pozdravila še dr. Darinka Fakin, županja Občine Majšperk, in Rajko Jurgec, ravnatelj OŠ Majšperk Vera Planinc Znova praznovali kmečki praznik v Stopercah V Krajevni skupnosti Stoperce že kar nekaj let zapored praznujejo kmečki praznik. Kot vsako leto doslej, so jo organizirali tudi letos. Organizatorji so pripravili vrsto presenečenj, ki so si jih obiskovalci lahko ogledali. Tekmovalci so lahko svoje sposobnosti pokazali v košnji, zgrabljanju trave, žaganju, itd. Danes ni več veliko opravil, ki bi jih opravljali ročno. Zato je prav, da nekdo danes prikaže mlajšim generacijam, kako je delo potekalo nekoč. Danes še takšen način spravila krme opravljalo le v hribovitejših predelih, katerih pa jih je dosti tudi v naši občini. V kolikor še niste bili na teh kmečkih igrah, se jih lahko ponovno udeležite naslednje leto. Nataša Mohorko j ;"> • v- Ta ■: v ■ W':mm ■______________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Uredimo naše podeželje Etnografska sekcija KPD Stoperce je na 13. Kmečkem prazniku razglasila in podelila priznanja najbolj urejenim domačijam v Stopercah. Člani etnografske sekcije smo z namenom, da bi imeli čim lepšo okolico domov in da bi ohranjali kulturno arhitekturno dediščino naših domačij in vasi, izvedli ocenjevanje najlepše urejenih domačij z okolico. Za najbolj urejeno domačijo je tričlanska komisija izbrala domačijo s Fiderškega vrha Lorber Marjete in Martina, druga najlepša je bila last Viktorja in Marice Gajšt. Tretjo po vrsti pa je komisija našla na Gnanem vrhu, last Ivana in Urške Sledič. Vse prijavljene domačije so bile nagrajene, za nagrade se sponzorjem še enkrat lepo zahvaljujemo. Ida Žunkovič Predstavljamo vam... Cirila Murka »Gospod Ciril Murko deluje na področju zaščite, reševanja in pomoči že skoraj pol stoletja z voljo In delavnostjo, ki je lastna samo njemu.« ~|V ~Tajbrž gci ni Majšperčcina, ki ne bi poznal visokoraslega JL 1 gospoda v zrelih letih, ki je odgovoren za dvig gasilske morale v našem kraju, pravzaprav je seznam dejavnosti, v katerih se je uspešno preizkušal gospod Murko, tako dolg, da bi lahko o tem popisali knjigo ali dve. Mene pa je od vsega najbolj presenetila njegova duhovitost, da o bistrosti in izjemnem spominu sploh ne govorimo. Kdor misli, da je gospod Ciril po rodu Majšperčan, se moti. V naš kraj ga je iz Lovrenca na Dravskem polju zanesla ljubezen. Sicer pa se je rodil 29.3.19-32. Ljubezen do gasilstva je začel gojiti najprej v Lovrencu, kasneje tudi v Majšperku. In zdaj k naštevanju številnih priznanj in odlikovanj: gasilsko odlikovanje I. stopnje je gospod Ciril prejel leta 1970, 1975 in 1999, gasilsko plamenico I. stopnje leta 1965, 1966 in 1992, odlikovanje za zasluge v letu 1986, leta 1989 je sledilo odlikovanje za hrabrost ter plaketa gasilskega veterana (1992), posebna nagrada Matevža Haceta je v njegove roke romala leta 1993, leto kasneje so mu podelili red dela s srebrnim vencem; v 70. in 80. leta segajo zlati znak CZ Slovenije (1973), značka CZ Jugoslavije (1979) in zlati znak CZ Jugoslavije (1988), srebrni znak CZ Slovenije je dobil leta 1992; v njegovi zbirki je moč najti tudi priznanje Humani voznik Jugoslavije iz leta 1970, pa zlato medaljo za krvodajalstvo (1983), zasluge za krvodajalstvo je prejel leta 1988; Zveza društev upokojencev Slovenije mu je zlato plaketo podelila 1995. leta, pred 8 leti pa je v njegove roke romala še plaketa Občine Majšperk za velike zasluge pri njenem razvoju, pri zaščiti in reševanju ter organiziranosti društev. Letos pa smo gospoda Cirila Murka videli na podelitvi kipca civilne zaščite, najvišjega tovrstnega priznanja v Sloveniji. V obrazložitvi zadnjega najvišjega priznanja je zapisanega toliko vsega, da je praktično nemogoče izluščiti najpomembnejše ali najbolj izstopajoče. Naj izpišem le tole: »Njegov moto je bil - maksimalno tvegati, vendar zagotoviti popolno varnost ljudi. V vseh teh letih si je pridobil ogromno znanja, ki ga je bil in ga je še vedno pripravljen deliti z drugimi v skupno dobro. Zaveda se tudi pomembnosti prenašanja le-tega na mlajše rodove, zato ga še danes srečujemo kot predavatelja številnih gasilskih strokovnih vsebin. Gospod Ciril Murko je opravil delo, ki je in bo tudi v prihodnje za marsikaterega gasilca vzor in spodbuda.« Bolj kot letnice prejetih odlikovanj, ki si vrstijo iz leta v leto, me je presenetilo dejstvo, da mora biti človek, ki je praktično vseskozi živel za druge, zares velik človek. Gasilstvo, krvodajalstvo, civilna zaščita in reševanje, vse to so področja, na katerih se človek dobesedno žrtvuje za druge. In kar je najpomembnejše - njegova družina mu je vedno stala ob strani, kar tudi ponosno pove. Trenutno mu je družina v pomoč pri urejanju vseh pohval in nagrad, ki jih je doslej prejel. Številka se vrti okoli 200! Skoraj z zagotovostjo lahko trdimo, da se s tem lahko pohvalijo le redki. Dejstvo je, da se gospod Murko s tem sploh ne hvali; vse, kar je doslej postoril, je naredil ne zato, ker bi moral, pač pa zato, ker mu je tako narekovalo srce. Ko sva se zadnjič srečala in malo poklepetala, sem bila prijetno presenečena tudi zato, ker je čas v njegovi družbi prehitro minil. Zgodbe, ki jih pripoveduje, so izredno zanimive, nekatere so prav zabavne, verjamem pa tudi, da je tako v gasilskih vrstah kot tudi v reševalnem vozilu doživel marsikaj grenkega. Pomembno je, da je na svoje življenjsko poslanstvo vedno gledal s pozitivne strani. In tako kot sam rad reče - upokojenci pač nimamo nikoli časa, tako sedaj preživlja svoje dni. Še vedno ga srečujemo na sejah v občinskih prostorih, aktiven pa je tudi v pisarni, v kateri se srečuje z ostalimi upokojenci v naši občini. Velikost vsakega posameznika je sicer vedno težko izmeriti, vendar pa sta ponos in spoštovanje, ki ju Majšperčani čutimo do gospoda Cirila Murka, dovolj pomembna, da lahko z zagotovostjo trdimo, da gospod Murko je bil, je in bo velik človek! Zlatka Lampret OBČINA MAJŠPERK Majšperk 32 a 2322 Majšperk Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04) in javnega razpisa za dodelitev stanovanj v najem, ki je bil objavljen v Majšperčanu marca 2005, objavlja Občina Majšperk SEZNAM UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM A. Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem so: Zap.št. Priimek, ime in bivališče št. točk 1. KODRIČ Suzana, Majšperk 54, 2322 Majšperk 470 2. SKERBIŠ Brigita, Stogovci 19, 2323 Ptujska Gora 310 B. Upravičencem bodo dodeljena stanovanja, ko bodo na razpolago, o čemer bodo pisno obveščeni. C. Z dnem objave tega seznama preneha veljavnost liste za dodelitev stanovanj, ki je bila objavljena v Štajerskem Tedniku z dne 20.11.2003. Občina Majšperk Javni natečaj za najlepši spominek Občine Majšperk Občina Majšperk razpisuje JAVNI NATEČAJ za izbor NAJBOLJŠIH OBČINA MAJŠPERK TURISTIČNIH SPOMINKOV OBČINE MAJŠPERK objavlja 1. RAZPIS za izbor naj lepše Na natečaju lahko sodelujejo avtorji spominkov, ki prepoznavno in izvirno urejenih stanovanjskih hiš z predstavljajo našo občino, jih je možno izdelati v večji količini za prodajo in so prvič javno predstavljeni. okolico in kmetije 2. Vzorce spominkov bo ocenjevala petčlanska komisija. 1. S tem želimo naš bivalni prostor 3. narediti prijetnejši in prijaznejši za Poslani vzorci spominkov bodo ocenjeni po naslednjih merilih: - umetniško - etnološka vrednost, - komercialna vrednost, občane in obiskovalce. - predstavljanje kraja. Z 2. Organizator izbora je Občina 4. Trije spominki, ki bodo v skupni oceni glede na vsa ocenjevalna merila dosegli največ točk, bodo prejeli denarne nagrade: - prva nagrada: 50.000 SIT Majšperk. Koordinator izbora je ocenjevalna komisija. - druga nagrada: 40.000 SIT 3. - tretja nagrada: 20.000 SIT V izbor se lahko prijavijo vsi občani 5. Na natečaj se lahko prijavijo vse pravne in fizične osebe, posebnih pogojev za Občine Majšperk. sodelovanje ni. 4. 6. Ogled in ocenjevanje bo potekalo od Vzorce spominkov bo sprejemala Občina Majšperk, Majšperk 32a, 2322 Majšperk do vključno 19. avgusta 2005 do 13. ure. V priloženi kuverti morajo biti naslednji podatki o avtorju in izdelku: 1. avgusta do 31. avgusta 2005. - ime in priimek, naslov in telefonska številka avtorja 5- - kratek opis spominka Priznanje najboljšim bo na podlagi - 1 izvod originala spominka sklepa komisije podelila županja na - izjava, da je izdelek prvič predstavljen - da izdelek še ni v prodaji doma ali v tujini prireditvi ob občinskem prazniku. - izjava, da je izdelovalec oziroma avtor spominka. 6. 7. Prijavite se lahko pisno na Občini Vsi, ki se želite prijaviti na natečaj, lahko na sedežu Občine dvignete tudi pri- Majšperk, Majšperk 32a, 2322 javnico, na katero lahko izpolnete vse zgoraj navedene podatke. Majšperk ali ustno na telefon 02 795 8. 08 30. Komisija bo upoštevala pri- Razglasitev rezultatov natečaja bo javna hkrati z razstavo najboljše ocenjenih jave, sprejete do 29.07.2005. spominkov v okviru praznovanja občinskega praznika. Vabimo vas, da sodelujete na razpisu. 9. Vsi prejeti spominki bodo posebej razstavljeni. dr. Darinka FAKIN, dr. Darinka FAKIN, županja občine Majšperk Županja Občine Majšperk OBČINA MAJŠPERK Komisija za priznanja in odlikovanja Na podlagi 8. člena odloka o priznanjih v Občini Majšperk (Uradni list RS, št. 56/97 in 65/01) Komisija za odlikovanja in priznanja Občine Majšperk objavlja RAZPIS za podelitev občinskih priznanj: plakete Občine Majšperk in priznanj Občine Majšperk za leto 2005 I. Občina Majšperk razpisuje za leto 2005 zbiranje predlogov za podelitev praviloma ene plakete Občine Majšperk in treh priznanj Občine Majšperk. n. Občinska priznanja se podeljujejo posameznikom, društvom in organizacijam za dosežke, ki imajo pomen za razvoj in ugled občine na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa, humanitarnih in drugih dejavnosti. ra. Predlagatelj za dobitnike občinskih priznanj so lahko posamezniki, organizacije in društva. IV. Predlog za občinsko priznanje mora biti posredovan v pisni obliki in vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, podjetju, zavodu in društvu v občini ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev za podelitev priznanja. V. Predlog za podelitev občinskih priznanj je potrebno dostaviti komisiji za odlikovanja in priznanja Občine Majšperk najpozneje do 19. 8. 2005 do 12. ure na naslov: Občina Majšperk, Majšperk 32 a, 2322 Majšperk. VI. Priznanja bodo podeljena ob 9. občinskem prazniku Občine Majšperk v Majšperku. Majšperk, 16. 6. 2005 Zlatko ŽNIDAR, predsednik komisije 90 let je čast doživet ~V ~T~soboto, 12. marca 2005, \ / smo praznovali 90-lel naše V Kreke mame — Matilde Lampret. Vsa družina se je zbrala v Stopercah pri cerkvi Sv. Antona Puščavnika, kjer smo darovali mašo za pokojnega očeta Simona Lampreta. Po sveti maši smo skupaj odšli na Izletniško kmetijo Golob, kjer smo skupaj nazdravili 90. rojstnemu dnevu naše mame. Veseli nas, da so se povabilu odzvali prav vsi sorodniki in s tem razveselili našo mamo, staro mamo in prababico. Mami smo pokazali, da jo imamo radi in da s ponosom rečemo: »To je naša mama.« Življenje kljub trnom prežlahten je cvet, ki raste, razvija premnogo se let. Nekje ti odvzame, drugje spet doda, njegova se igra nikdar ne konča. Da pa je praznovanje dobilo res svoj pomen, sva z bratom Primožem pripravila kratek program, kjer sva obudila kanček spominov iz maminega bogatega življenja. Rodila se je 7. marca 1915 na kmetiji v Selišah. Že kot otrok je spoznala, kaj pomeni trdo kmečko življenje in delo na grudnati haloški zemlji. Odraščala je v zdravo kmečko dekle in se še ne dvajsetletna poročila s Simonom, nedaleč od doma. Poročila sta se leta 1935, torej bi letos praznovala 70-letnico poroke, če bi bil naš ata še živ. Še isto leto se je rodil prvi sin Viktor, nato pa je v naslednjih dvajsetih letih dobil še tri sestre in pet bratov. Eden je žal umrl. Tudi vojna leta so bila za mamo huda, saj je veliko časa preživela sama z majhnimi otroci, ker je bil ata v ujetništvu. Po vojni je ata dobil službo, vendar je morala mama še vedno trdo delati na kmetiji in skrbeti, da otroška usta, ki jih je bilo vedno več, niso bila lačna. Sedaj, pravi, je življenje veliko boljše. Res je bilo v maminem življenju veliko odrekanja, žrtvovanja in potrpljenja, vendar so tisti drobni trenutki sreče in veselja v domu polepšali njihov vsakdan, kajti v življenju jih je vedno vodila in jih še vedno vodi vera, upanje in ljubezen. Mogoče je bil kdo začuden, zakaj pred mamo še ni postavljen šopek. To je bilo presenečenje, kajti šopek smo naredili vsi skupaj. To je bil šopek, v katerega smo bili vtkani vsi zbrani. Najprej smo v vazo dali dva cvetova za mamo in pokojnega očeta, nato pa za vse ostale. Po en cvet za sina Viktorja, hčerko Fefko, Tinko, Greto, sina Andreja, Franca, Romana in najmlajšega Milana. Tudi na zete in snahe, vnuke (ki nas je 16) in pravnuke (15) nismo pozabili. Šopek, ki je simboliziral vse nas, ožjo in širšo družino, smo izročili mami in si zaželeli, da bi tako, kot je šopek povezan skupaj, ostali povezani tudi mi. Dragi mami pa izrekli željo: "Srečen rojstni dan želimo iz srca vam vsi v en glas, da bi dočakali stoto zimo — to tiha želja je vseh nas." Praznovanje je bilo res nekaj posebnega, ganljivega in lepega, kajti vsi smo imeli solze v očeh in vsak se je v trenutku, ko smo v vazo dali njegovo rožo, zavedal, da je mama samo ena in edina in da se moramo zahvaliti prav njej, da nam je vlila vero in upanje v življenje. Simona Lampret Mama z vnuki. Šolski »Abraham« T rasen, vroč, sončen dan: 28. I/V maj ob 15■ uri zbor pred J- Jk~našo šolo v Majšperku. Sprejela nas je pomočnica ravnatelja gospa Zinka Pintar in nam razkazala prostore, v katerih smo kot osnovnošolčki pridobivali svoje znanje. Spominjali smo se razredov, celo mize, za katero smo sedeli pred štiridesetimi leti. Da bi bil spomin še bistrejši, so za to poskrbele naše nekdanje tovarišice — razredničarke: gospa Breda Herič, Ruža Klarič in Vera Planinc, žal se srečanja ni udeležila Marija Letonja iz Ptujske Gore. Po končanem ogledu šole smo se odpeljali do izletniške kmetije Tilčke Lončarič na Bolfenku, kjer smo ob dobri večerji, kozarčku vina in prijetni glasbi nadaljevali v naslednje jutro. Da bi se tudi spomnili nekaterih »prigodic« v času osmih let v šoli, sem poskrbela za osvetlitev le-teh, o njih si jih v nadaljevanju lahko preberete tudi vi. Že ves teden gledam z velikimi očmi, kako nastaja pod maminimi rokami oblekica, ki jo bo nosila njena deklica v prvi razred. Ponedeljek. Vsa nestrpna sem stala pred mamo, ko mi je dajala pentljo v lase. Okrogla lička so žarela od pričakovanja in starejša gospa v črnem svilenem plašču naju je prijazno sprejela. Torej to bo odslej moja tovarišica - druga mama. Devetindvajset nas je bilo, male klepetulje iz zelo oddaljenih haloških krajev. Ni bilo šolskih avtobusov, ne avtomobilov, s katerimi bi se vozili v šolo, bil je visok sneg, dež, vroče sonce, vendar smo se imeli radi. Leta so minevala in mali kuštravčki smo zrasli v frajle in sramežljive gospodiče. Vse bolj so nam bili odveč nasveti učiteljev, da se le z učenjem in pridnostjo daleč pride. Spomnim se, kot bi bilo včeraj, ko je tovarišica rekla sošolcu - danes je med nami - naj se uči, da ne bo zaostal, on pa ji je vesel odgovoril: »Tovarišica, bom pa eno leto bolj pozno umrl«. Tudi sama nisem bila navdušena nad matematiko in ne fiziko, strah in groza sta pred tema predmetoma splahnela, saj smo imeli tovarišico, ki nam je snov približala, jo razložila in nam včasih tudi pogledala skozi prste. Tudi če si potreboval dodatno razlago ali pomoč, je ni nikoli odrekla. Z veseljem bi omenila tudi tovarišico, ki je veljala za strah in trepet v hiši. Sklanjatve, spisi, domača branja in eseji,...da, to je bilo njeno in seveda je zahtevala, da si to zapomnimo. Več znaš, več veljaš, to je bilo njeno geslo. Da, velikokrat je namesto enke v redovalnico zasukala kratke lase ob ušesih, se še spomniš? Uh, poskočili smo do stropa in grozno je bilo, ko se ti je s počasnimi koraki bližala in te gledala naravnost v oči. «Kako, bo ali ne bo?« je vprašala in vedel si, kaj te čaka, kajti naloga se ni hotela sama napisati, pesmica ni šla v glavo, samostalniki, pridevniki,.... Hotela nas je podučiti, iz nas je hotela narediti marljive učence, hotela je, da bi nam bilo v življenju lepše. Žal je v teh letih preminulo kar trinajst bivših sošolcev, usoda je tako hotela in svečke, ki smo jih prižgali zanje in za naše pokojne učitelje, naj jim dajo vedeti, da smo z njimi. In ko nas danes, po štiridesetih letih, gledam spet zbrane v tako velikem številu, sem srečna. To je dokaz, da smo se res imeli radi. Sivi lasje, okrogli trebuščki in dolga leta odsotnosti - vendar to smo mi, sošolci iz Osnovne šole Majšperk. Mnoge je življenje peljalo v svet, tam so si služili kruh, si ustvarili družine. A vendar spet ugotavljam, da se vračajo v svoj rodni kraj, tukaj gradijo svoje domove. Zatorej drage sošolke in sošolci, drage tovarišice, hvala Vam, da ste se odzvali v tako lepem številu in na ponovno snidenje ob našem ŠOLSKEM ABRAHAMU! Ker je za takšne dogodke potrebno veliko »skakanja in vriskanja«, smo imeli organizacijski odbor, ki smo ga sestavljali: Vinko Planec, Majda Leskovar, Slavko Dvoršak in seveda moja malenkost. Mira Trifunac Dan vrtca "T" etošnja zaključna prireditev je sad celoletnega projekta na temo »Nazaj k naravi«. Namen projekta je bi! ohranjanje zdravega nač-Jl_Jina življenja in čiste narave. V projektu - nazaj k naravi - smo se zavedali, da se določenih stvari lotevamo zavestno in počasi, z majhnimi koraki. Vsak od njih je nov uspeh, ker čutimo, da je tako prav in ne zato, ker tako mora biti. Življenjski utrip vrtca je odvisen od vrednot, ki jih razvijamo. Gre za to, da otrok uresniči samega sebe, da da rasti tistemu, kar je v njem posebnega. Spoštovanje otroka je pot v zdrav razvoj njegove osebnosti in primerne stopnje samozavesti. Vem, da sreča gnezdi med nami in da je življenje polno čarobnih trenutkov. Ta trenutke pa smo vam razkrili na prireditvi. Irena Obreht, vodja projekta Vrtec v potujoči knjižnici "¥ "X ratije je pomembno za duševno zdravje in I "C razvoj otrok. Zato je knjižna vzgoja vključ- -1_J ena v celoten vzgojno-izobraževalni proces v vrtcu. Izvajamo tudi bralno značko. Ob vedno večji ponudbi literature za otroke prihaja otrok intenzivneje v stik s knjigo že v predbralnem obdobju. Ker se po mnenju mnogih strokovnjakov prav v tej dobi oblikujejo korenine njegovega odnosa do knjige in branja, je prav, da ga že v tem obdobju s privlačno motivacijo usmerimo h knjigi. Otroci vrtca vsak mesec obiskujemo Potujočo knjižnico, kjer nas prijazno sprejmeta gospod Vladimir Kajzovar in njegov pomočnik gospod Srečko Vrečar. V enem spomladanskem obisku sta nas prijetno presenetila in s seboj pripeljala tudi pravljičarko gospo Lilijano Klemenčič, ki nam je dan popestrila z nam na poseben način predstavljenimi pravljicami. Vedno se veselimo novih obiskov v Potujoči knjižnici, saj lahko vsak otrok izbere knjigo sam. Irena Obreht, Vrtec Majšperk Dan šole na Ptujski Goti "X JTpetek, 22. 4. 2005, smo na \ j podružnični osnovni šoli V Ptujska Gora praznovali dan šole, ki smo mu dali naslov NAŠA PESEM -DO VAŠEGA SRCA. Skozi letne čase smo se predstavili z ljudskimi pesmimi, plesi in izštevanka-mi. Pesmi smo zbrali iz različnih slovenskih ljudskih pesmaric, predvsem pa iz knjige Pesem slovenske dežele, ki jo je napisala znana raziskovalka in zbiralka ljudskega izročila Zmaga Kumer. Vemo, da se človek s pesmijo sreča že v najbolj zgodnji dobi svojega življenja, ko se mame in babice igrajo z dojenčkom prstne igre in jim pojejo uspavanke. Za temi igrami pa preidejo v svet iger z vrstniki in učenci prvega ter drugega razreda devetletke so predstavili nekatere izštevanke in zapeli pesem Jaz sem muzikant. Foto: Stojan Kerbler Nato pa smo poslušalce popeljali skozi letne čase. Jeseni, ko je narava človeku povrnila njegov trud, se je s planin in vinorodnih pokrajin velikokrat slišala pesem. Učenci drugega in tretjega razreda osemletke so v italijanski ljudski pesmi La polenta skuhali polento, zaplesali ljudski ples iz Obreža dekle razposajeno in zapeli Prišla je miška iz mišnice. Pozimi je bilo več časa za petje in igranje na različna ljudska glasbila. Učenki sta igrali na violino in citre. Pevski zbor je ob spremljavi na glavnike zapel Moj očka ima konjča dva. Prav luštna je vigred, ko začno ptički pet, in učenci pevskega zbora so zapeli Ena ptička priletela, Mlade peričice in zaplesali ples zibenšrit. Učenci četrtega razreda so se predstavili s pesmijo Ribnčan Urban in dvema plesoma: ob bistrem potoku je mlin in šuštarpolka. O kresi se dan obesi, pravi star pregovor za najdaljši dan v letu. Učenci pevskega zbora so zapeli še dve ljudski pesmi Travnički so že zeleni in Po Koroškem, po Kranjskem. V goste smo povabili ljudske pevke iz Ptujske Gore, ki so nam zapele pesmi Kmetič in Hvala tebi, draga mama. Na koncu pa smo vsi skupaj zapeli Sem deklica mlada vesela. Pripravili smo tudi manjšo razstavo starih ljudskih glasbil, različnih pesmaric z ljudskimi pesmimi in inštrumente, ki smo jih izdelali v šoli. Barbara Vedlin, vodja dneva šole Dan šole v Stopercah "V ~Tpetek, 27. maja, smo praz-\ / novali dan šole in predstavi vili projekt OD KOČIJE DO RAKETE. Projekt, ki ga je vodila Ida Žunkovič, smo predstavili v domu krajanov, kjer je vsak razred predstavil svoja prevozna sredstva. Dejavnosti so potekale skozi vse šolsko leto. Učenci 4. razreda so spoznavali pomorski promet že v mesecu septembru, ko so bili v letni šoli v naravi. so se tudi ljubitelji starodobnih vozil odzvali našemu povabilu. Pripeljali so dva avtomobila in tri motorje, ki že spadajo med “oldtimer-je” in tako popestrili našo razstavo. 2 razvojem novih vozil se človeku odpirajo novi prostori in še nedoživete izkušnje. Tako kot so hitra danes vozila, Opravili so tudi kolesarski izpit in se tudi s tem predstavili na projektu. Učenci 3- razreda so se zasanjali med zvezde in raziskovali, izdelovali in spuščali rakete in druga vesoljska plovila. Bližje Zemlji, a še vedno med oblaki, so bili učenci 2. razreda. Na ekskurziji smo si ogledali mariborsko letališče, kjer so učenci dobili kar nekaj idej za razstavo ob dnevu šole. Učenci 1. in 2. razreda devetletke pa so ostali varno na tleh in predstavili cestni in železniški promet. Učenci so veliko zanimivosti o prometu in prometnih sredstvih spoznali iz knjig in enciklopedij. Svoje znanje pa so nad- tako hitro je tudi naše življenje. Vse bolj se nam mudi, vendar, vzemimo si čas za prijatelje, otroke, drug za drugega in bodimo strpni. Še enkrat pa se zahvaljujemo vsem, ki so nam pri projektu kakorkoli pomagali. Učenci in kolektiv OŠ Stoperce gradili še na ekskurziji, kjer so se peljali z vlakom, si ogledali železniško postajo in s pomočjo g. Martina Plavčaka spoznali notranjost Siemensovega vlaka. Po ogledu avtobusne postaje smo se odpravili pod Pohorje, kjer smo pri vožnji z gondolo premagali strah pred višino. Učenci so raziskali promet v Stopercah; od kočije, p tvega kolesa do avtomobila. V šolo so prinesli stare fotografije, ki smo jih razstavili. Da pa naslov projekta ne bi bil kar tako, je poskrbel g. Boštjan Žunkovič, ki je s svojo kočijo popeljal učence po Stopercah. Izkusili so, kakšna je vožnja s kočijo; z raketo pa se v prihodnosti morda še popeljejo. Bili smo zelo veseli, ko Po našem kraju Naš kraj se imenuje Majšperk. Skozi naš kraj teče reka Dravinja. V njem imamo šolo, občino, pošto, banko, vrtec, lekarno, zdravstveni dom, različne trgovine, obrtnike, tovarno, cerkev in gostilne. V kraju imamo tudi ruševine gradu. Tamara Korez Na občini Najprej smo šli na Občino. Ogledali smo si prostore Občine. K nam je prišel direktor občinske uprave. Povedal nam je, da smo v najpomembnejši sobi, saj so v tej sobi volitve in v tej sobi so naredili načrt za novo šolo. Dobili smo tudi publikacijo o naši občini in se posladkali z bonbončki. Aljaž Kores Trgovina TVI Ogledali smo si trgovino TVI. Tu prodajajo volno, blago in gobeline. Prodajajo tudi oblačila. Na policah so razne vrste blaga in volne. Vsaka volna ima svoje ime. Jan Ivanušič V gasilskem domu Ogledali smo si gasilski dom. Videli smo gasilske avtomobile. Gasilec nam je pokazal gasilsko opremo in nam povedal, kako morajo biti gasilci oblečeni. Odpeljal nas je v sobo, kjer je bilo veliko pokalov in priznanj. Ob koncu nam je še povedal, kako potekajo pogovori med gasilci, če pride do požara. Patrik Butolen Šiviljstvo Demol Odpravili smo se v šiviljstvo Demol. Tam smo videli šivilje, ki so krojile, šivale in likale. Videli smo tudi šivanke, niti, šiviljske stroje, škarje in velike bale blaga za oblačila. Zraven šiviljske delavnice je trgovina, kjer prodajajo že izdelana oblačila. Nives Avguštin V cvetličarni Najbolj mi je bilo všeč v cvetličarni, ki smo jo obiskali. Tam prodajajo cvetje, sveče, parfume, spominke, voščilnice in lončnice. V cvetličarni diši po cvetju. Izdelujejo tudi vence. V cvetličarno rad zahajam, saj imamo tudi doma veliko rož. Simon Ekart Mizarstvo Vuk Na Bregu smo obiskali mizarstvo Vuk. V velikem prostoru smo videli mnogo lesa, stroje in deske, ki so jih mizarji obdelovali. Videli smo še nedokončano pohištvo, ki ga bodo mizarji še dokončali. Kmalu smo morali naprej po našem kraju. Lucija Vilčnik Trgovina Brbre Na Bregu smo šli v foto studio Brbre, kjer prodajajo filme, kasete, albume, okvirje za slike, čestitke, šolske potrebščine in drugo. Imajo tudi prostor, kjer se lahko fotografiramo. V trgovino smo srečali tudi učiteljico naše učiteljice. Prijazna prodajalka nam je dala bonbone in kmalu smo se poslovili. Matic Rakovec Trgovina Planika Ko smo prišli v trgovino Planika, smo si lahko ogledali čevlje. Tukaj prodajajo različno obutev za tople in hladne dni. Imajo tudi otroške čevlje in šolske copate. Ko smo si vse ogledali, smo šli naprej. Klemen Šalamun Trgovina Domačija Ustavili smo se tudi v trgovini Domačija, kjer prodajajo različne stvari za dom. V prostoru s policami smo videli razna semena, vijake, orodje, barvo, posodo in drugo. Prodajajo pa tudi rože, sadike dreves in izdelke za gradnjo. Pogostili so nas s sokom in sladkarijami. Katja Cmrečnjak Na banki Na naši poti smo se ustavili še na banki - Nova KBM. Na banki so zaposleni bančni uslužbenci, ki morajo biti pošteni, ker delajo z veliko količino denarja. V banki denar hranijo, posojajo, menjujejo in štejejo. Če denar pridno varčujemo v banki, dobimo vsak mesec obresti, včasih pa tudi darilo. Ana Karneža V lekarni V lekarni smo si ogledali police, na katerih so zložena zdravila, sirupi, kreme, tablete in čaji. Kadar zbolimo, gremo v lekarno po zdravila z receptom od zdravnika. Lahko pa zdravila tudi kupimo. V lekarni se lahko tudi stehtamo. Kristijan Tacinger Bila sem bolna Ko smo imeli naravoslovni dan, sem zbolela. Imela sem težave s kašljem. Sošolci so mi nato pripovedovali, kaj vse so obiskali v našem kraju in kaj zanimivega so videli. Kirn Čuhnik Učenci 2. a razreda osemletke OŠ Majšperk Rešite križanko Rešitev prejšnje križanke je bila VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali naslednje dobitnike praktičnih nagrad, ki jih bodo dobitniki prejeli po pošti, in sicer: - knjigo prejme Silvo Skledar, Frankovo naselje 91a, 4220 Škofja Loka, - CD prejme Kristijan Žunkovič, Ptujska Gora 50a, 2323 Ptujska Gora, - kaseto prejme Metka Šegula, Majšperk 46, 2322 Majšperk. Dobitnikom iskrene čestitke. Tudi tokrat smo za vas pripravili križanko. Geslo, ki ga dobite na oštevilčenih poljih (označene s številkami od 1 do 13), prepišite na dopisnico in pošljite na naslov: OBČINA MAJŠPERK, MAJŠPERK 32A, 2322 MAJŠPERK, najkasneje do 15. 8. 2005- Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri praktične nagrade. Imena izžrebancev bomo objavili v naslednji številki Majšperčana. Zlatoporočenca Korez sta obnovila zakonsko zvezo "V ~Tsoboto, 2. aprila 2002, so \ / se v poročni dvorani Obč-V ine Majšperk zbrali svatje, seveda skupaj z zlatoporočeti-cema Kristino in Janezom Korez iz Stogovc. Odločila sta se, da obnovita že pred petdesetimi leti sklenjeno zakonsko zvezo, ki sta jo pričela v Nadolah. Zlatoporočenka ga. Kristina se je rodila 21. marca 1930 v Nadolah. Rodila se je kot drugi otrok, svojo mladost pa je preživljala skupaj še s sedmimi brati oziroma sestrami. Osnovno šolo je obiskovala v Žetalah. Poklicno izobrazbo kuharice pa si je pridobila v Kranju. Nekaj časa je delala v Savi v Kranju, ker pa je bilo dela na domačiji veliko, se je odločila ostati doma. Zlatoporočenec g. Janez, domačini ga kličejo »Janko«, se je rodil 7. maja 1931 v Nadolah. Rodil se je kot peti otrok, družbo pa mu je delalo še sedem bratov oziroma sester. Osnovno šolo je obiskoval v Žetalah, kot mlad fant je bil dve leti na služenju vojaškega roka v Beogradu. Svojo poklicno pot je začel v podjetju Gradis v Celju, kasneje pa v Ptuju, kjer je opravljal delo kvalificiranega tesarja vse do leta 1990, ko se je upokojil. Težko je določiti datum, ko sta se spoznala, saj sta otroštvo preživela kot soseda. Prijateljstvo je s časom prerastlo v ljubezen in tako sta se poročila leta 1955 v Žetalah in si ustvarila dom v Nadolah. Po nekaj letih se jima je rodil sin Jani. Leta 1958 sta se preselila v Stogovce oz. v Vabčo vas, kot kraju pravimo po domače, saj sta v nesreči izgubila svoj dom v Nadolah, si tam zgradila hišo, sinu Janiju sta se pridružila še hčerka Kristina in sin Branko. G. Janez je bil zaradi delovnih obveznosti, ki jih je imel v Celju, veliko odsoten, zato je njegova žena Kristina med tednom sama vzorno skrbela za dom, kmetijo ter otroke, ob koncu tedna pa se ji je v skrbi za topel dom pridružil še mož. Danes, ko sta v zrelih letih, sta ponosna dedek in babica, saj imata dva vnuka, to sta Matjaž in Miha ter štiri vnukinje, Sonjo, Sandro, Tjašo in Niko. Njuni spomini sežejo v pretekla mlada in manj mlada leta. Rada pa se spominjata svoje sklenitve zakonske zveze pred 50. leti ter rojstva svojih otrok, vnukov in vnukinj. Velja pa si zapomniti njuno vodilo, ki sta ga na svoj dan podarila svojim potomcem: »Naj vlada sloga med družinskimi člani in radi se vračajte v svoj domači kraj « Še enkrat iskrene čestitke. Nataša Mohorko ■ m ■ ■ ■ I \ MAJŠPERCAN je glasilo občine Majšperk, ki je tudi izda- LEKTOR: Danica Lorber in Zlatka Lampret jatelj glasila. Vpisano v razvid medijev pod zaporedno št. 94. PRIPRAVA ZA TISK: Vejica, Rado Škrjanec s. p. NASLOV: Občina Majšperk, Majšperk 32a, telefon: 02/795 08 30 TISK: Grafis Rače in telefax: 02/749 42 21 NAKLADA: 1500 izvodov GLAVNA UREDNICA: Zlatka Lampret Lokalno informativno glasilo MAJŠPERČAN dobi vsako gospo- UREDNIŠKI ODBOR: Danica Lorber, Štefan Mally, Vesna Kovačič dinjstvo v občini brezplačno, izdajatelj plačuje plačuje 8,5% Grobelšek, Nataša Mohorko DDV (Ur. List RS št. 89/98).