GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE ® ŠTEV. 20. 9. MAJA 1958 ® LETO XVII. ® CENA 20 DIN PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SE1 Razmislimo in ukrepajmo O razmerah, ki v njih žive naši vajenci Področje dela, ki mu običajno pravimo skrb za življenjske pogoje delovnega človeka, je izredno široko. V praksi se ga češi© dotikamo in rešujemo posamezne dele tega vprašanja, spričo obsežnih nalog, ki jih opravljamo, pa včasih pozabimo na nekatera, trenutno sicer majhna, a za bodočnost izredno velika vprašanja. Eno od teh, lahko rečemo precej zanemarjenih vprašanj, je področje skrbi za naše vajence — bodoč; delavski in obrtniški naraščaj. Zadržal bi se na tisti strani tega vprašanja, ki jo je odprla nedavna anketa, v kateri je sodelovalo 9897 vajencev. Ze samo dejstvo, da je 62 odstotkov vajencev pri privatnikih in le 38 odstotkov v družbenih obratih, nam da marsikaj misliti, saj nekateri družbeni obrati vajencev ne žele, na drugi strani pa ni nobena skrivnost, če povemo, 4a je v zasebnih delavnicah največ izkoriščanja. Sedanje število vajencev ne ustreza trenutnim potrebam, še manj pa bodočim nalogam, ki jih predvideva petletni načrt za razvoj obrti. Če hočemo povečati število vajencev letno za 3.000, bo nujno, da občinski ljudski odbori na osnovi veljavnih predpisov določijo, koliko vajencev morajo imeti obrtni obrati na določeno število kvalificiranih delavcev. Saj število vajencev stalno pada v kleparstvu, kovaštvu, tesatstvu, sedlarstvu in še v nekaterih drugih strokah. Interes mladine za uk v nekaterih strokah hi bil verjetno mnogo večji, če bi se uredila nekatera vprašanja. Podatki ankete namreč kažejo, da četrtina vajencev dela več kot osem ur dnevno, več kot 10 odstotkov anketiranih vajencev opravlja dela, ki ne sodijo v stroko, 8,50/0 vajencev hodi vsak dan več kot 10 km daleč. Najbolj izkoriščani so vajenci v kovinarski, lesni, živilski in gradbeni stroki, najmanj primerov izkoriščanja vajencev je v obla-čijjii stroki, medtem ko prav ta stroka največ izkorišča vajenke. Primerov nevšečnosti, izkorišča-nja bi bilo seveda manj, če bi občinski ljudski odbori, zlasti njihovi sveti za delo, bolj skrbeli za odpravljanje napak in pomanjkljivosti. Odločno bi se morali boriti za to, da odpravimo nadurno delo, uredimo vajencem prevoz na delo, dosežemo doslednost v plačevanju in podobno. Tudi delavski sveti v podjetjih so doslej zanemarjali ta vprašanja, zlasti malo pa so storili šolski odbori na vajenskih šolah. Zanimivo bi bilo zbratj podrobnejšo analizo o njihovem delu. Površen pregled nekaterih šolskih odborov nam pove, da je v njih često preveč obrtnikov, ki so v naših kritikah prizadeti in na sejah šolskih odborov razpravljajo le o nekaterih manj bistvenih vprašanjih. Šolski odbofi s slabo sestavo tudi zanemarjajo družbeno-po-Liitično vzgojo. Naše politične organizacije, predvsem sindikati, bi morali skrbeti, da se taki šolski odbor} izpopolnijo, zlasti z delavci. Zanimivo je tudi dejstvo, da je 25 odstotkov vajencev bolehnih in bolnih. Zato je popolnoma upravičen predlog, naj bi se v vseh vajenskih šolah uvedla telesna vzgoja kot poseben predmet. Večjo skrb bi morali posvetiti vajencem za zdravstveno zaščito pri delu, saj sedaj kar 36 odstotkov obrtnih delavnic nima niti omaric za prvo pomoč. Zelo mnogo je primerov obolenj. 41,4 odstotkov vajencev in 43,7 odstotkov vajenk je bo-lovalo do 14 dni. Zaskrbljujoče je tudj dejstvo, da 62,8 odstotkov vajencev priložnostno uživa alkoholne pijače, pri vajenkah pa je 39 odstotkov priložnostnih uživalk alkohola. V zvezi z vsem navedenim bi kazalo razmisliti o tem. da na šolah ustanovimo mlečne restavracije, kjer bi vajenci po primerni ceni dobivali brezalkoholne pijače in, tudi brano. Tako jim ne bi bilo treba ob čaka.nju^na vlak ali avtobus posedati v gostilnah. Za izboljšanje zdravstvenega stanja pa bi bilo nujno uvesti 14-dnev-na letovanja. Koristno b; bilo, če bi pri okrajnih koordinacijskih odborih za letovanje ustanovili poseben sklad za letovanje vajencev, iz katertega bi krili stroške letovanja, vanj pa bi vplačevala sredstva podjetja in organizacije. še daleč n? moremo biti zadovoljni s tem. da je le 35.2 odstotka vajencev vključenih v organizacijo EM in so primeri v mariborskem, celjskem in še v nekaterih okrajih, ko na šoli sploh nimajo organizacij EM. Po posvetovanju, ki je bil na CK LMS, se stanje izboljšuje. 1433 vajencev je starih 18 in več let, toda izmed njih je le 31 odstotkov vključenih v organizacije Socialistične zveze, kar prav tako kaže pomanjkljivo skrb za pritegovanje mladine. Še slabše pa je stanje glede spreiemanja v Zvezo komunistov, saj je od vseh anketiranih le 70 ali en odstotek vključenih v ZK. Politično razpoloženje je namreč mnogo bolj ugodno, zato bi bilo nujno pred zaključkom šolskega (Nadaljevanje na str. 7.) Kolesa so se zavrtela Koristne razprave v tovarni koles »Rog« Stvari, o katerih že nekaj časa razpravlja pollitilčnii aktiv (sindikalni .odlbormilki, člani ZK in LMS) tovarne kole® »Rog« v Ljubljani in o katerih bodo na njegov predlog razpravljali in sklepali novi organi delavskega uipravljiaTiija, so pravzaprav vsakdanje zadeve. Gre za razpravo o določenih organizacij-sko-tehničniih in gosipodarskio-političnih vprašanjih. Napak bi bilo trditi, da v »Rogu« doslej o njih niso razpravljali. Razpravljali so, toda ne organizirano, skupno vsi člmitelji v podjetju, temveč so razpravljali vsak zase, posamično. O marsikakšnem važnem .organizacijsko tehničnem vprašanju organi upravljanja niso dovolj podrobno razpravljali, ker je prevladovalo mnenje, da gre za Obravnavo izrazito strokovnih zadev, k4 sodijo le v pristojnost strokovnega kolegija. Sindikat ni doslej dosti spremljal problematike podjetja, ni dajal dovolj spodbud za urejanje raznih vprašanj, ker je spet v podjetju prevladovalo mnenje, naj le ta skrb4 za organizacijo dopustov, prireditev, za prosvetno delo itd., naj se torej ne vmešava v organizaciijsko-pioilitdčna 'vprašanja. Kolo - v 14 urah Napak bi bilo trditi, da tovarna koles »Rog« doslej ni dosegla velikih gospodarskih uspehov. Nasprotno, ta tovarna se je razvila iz malega obrata do takšne stopnje, da že četrto leto serijsko izdeluje kolesa. Prehod od obrtniškega na industrijski način proiiizvo(dnje in smotrnejši . način planiranja In poslovanja, kti so ga uvedli lani, je rodil obilne sadove. Podjetje izdeluje v sodelovanju s 14 drugimi podjetji skoraj vse sestavne dele koles in le še nekatere uvaža. Touning kolo je sestavljeno iz 566 sestavnih delov, njegova proizvodnja pa je razdeljeno na približno trd tisoč delovnih operacij. Domala vse te sestavne dele izdeluje »Rog« sam s svojimi kooperati. Medtem ko je .»Rog« izdelal leta 1955 10.638 koles, jih je leto pozneje izdelal 17.622, lani pa je izidelail 27.838 koles ali 32 odstotkov od skupne jugoslovanske proizvodnje (tovarna '»Partizan«, »Lasta« in »Paipufc« so izdelale lani skupno 58.597 koles). Po letu 1953, ko so v »Rogu« prešli na serijsko izdelavo koles, se je obseg proizvodnje po vrednosti povečal za štirikrat, po tež4 za trikrat. Leta 1955, v drugem letu serijske proizvodnje, so porabili za iz- delavo moškega Toiuring kolesa 21,3, lani pa samo 14,4 delovnih ur. Lani &0 dosegli za četrtino večj© proizvodnost kot leto prej. Primerjave o doseženi storilnosti pred tremi leti jn lani kažejo, da se je leta 1957 proitovodncrt povečala za 100 odstotkov. Razmerje med dobičkom in uporabljenimi sredstvi kaže, da je bila donosnost poslovanja v »Rogu« lani dvakrat večja od donosnosti »Partizana« in štirikrat večja od donosnosti »Laste«. Vendar, ali bi lahko bili uspehi »Roga« še večji'? Poslovno poročilo podjetja za minul© leto načenja eno izmed teh vprašanj, ko pravi: »Znano je, da delamo razmeroma dobra kolesa, toda ne znamo jih še delati po zmerni cen1 . . . « In vzroki tega? Številni so, o njih je razpravljal politični aktiv tovarne In o njih bosta morala slej ko prej razpravljati delavski svet in upravni odbor. Racionalizatorski predlogi se praše Za serijsko proizvodnjo je izredno pomembna organizacija dela. To pa lahko ovira obrtniška miselnost. Posamezniki v »Rogu« se je še niso otresli. Serijski način proizvodnje zahteva posebno disciplino. Marsikdo želi delati po starem, po obrtniško in to povzroča določene težave v proizvodnji. Posamezniki se še niso navadMi takšn© organizirane discipline in onganizaeje dela, ki je vpeljana, je ne izpolnjujejo dosledno. Zato se m&vvikdaj zgodi, da v posameznih oddelkih enostavno »zmanjka« dela. Na razpolago ni potrebnega materiala niti strokovnih ljudi. O organizaciji dela, o izboljšanju tehnološkega procesa ho moral delavski svet precej razpravljata. Pose-mezni proizvodi namreč potujejo od pritličja do drugega nadstropja več tisoč metrov dolgo pot. Vse to podražuje strojne ure, zmanjšuje storilnost in seveda tudi dohodek. K večjemu uspehu podjetja bi nedvomno pripomogla uresničitev raznih racionalizator-skih in novatorsfcih predlogov. Toda odnos do teh predlogov izpričuje tudi odnos do ljudi, do njihovih ustvarjalnih pobud. V »Rogu« je dokaj razširjeno mnenje, da sodijo predlogi za izboljšanje dela v redno delovno dolžnost in da potem tega ne velja nagrajevati, oziroma da nekateri predlagajo iizboljlšave samo zato, da bi se materialno Okoriščali. In nič ni potlej čud- nega, če se v predalih komisije praši kopica predlogov, ki bi nedvomno prispevali k zvišanju proizvodne storilnosti, k povečanju dohodka. Eden izmed raz-loSov, ki ga upravno-tehniično vodstvo podjetja navaja, zakaj komisija za razvoj ni sproti sklepala o raznih predlogih za racionalizacij e in novatorstvo, j,e tale: tovariš, M bi. moral za vsak predlog sestaviti ekonomsko računioo, je že več mesecev bolan! Ali je to opravičilo dovolj resno? Zakaj se delavci tako hitro menjujejo? Kolektivu »Roga« vsekakor velja priznati, da je dosegel izreden porast storilnosti. Toda ali bi lahko storilnost še .porasla in kaj jo zmanjšuje? Na ra.t storilnosti, na boljšo kakovost dela, na zmanjšanje izmečkov bi nedvomno dobro vplivala večja ustaljenost zaposlenih. Toda v tej tovarni se delavci hitro menjujejo. Leta 1955 je bilo na novo sprejetih 238, iz podjetja pa jih je odšlo '199, leta 1956 je bil© na novo sprejetih 201, odšlo jih je 147, lami pa so sprejeli 204 delavce, iz podjetja pa je odšlo 132 oseb. Vzroki za takšno hitro menjavanje. .. V poslovnem poročilu je rečeno, da je toka »fluktuaoij a« zaposlenih splošen.pojav, posebno da je še značilna za novoustanovljena podjetja in pa tista, ki se razmeroma hitro razvijajo, ker zaposlujejo predvsem mlajše osebe. Drug vzrok, ki ga omenja poslovno poročilo, je tarifna politika podjetja. Ali sta za večjo ustaljenost delavcev odločilna res samo ta dva vzrcka? Sindikalni odborniki so na zadnji seji opozarjali, da se z novoispirejietimii delavci doslej ni nobeden dosti ukvarjal, da so bili na delovnih mestih prepuščeni sami sebi in da tudi že dalj časa zaposlenim delavcem vodstvo podjetja ni posvetilo dovolj skrbi, za njihovo stro- Kolo ni enostavna stvar. Za proizvodnjo koles je potrebnih dobrih 4000 raznih vrst materiala; moško kolo je sestavljeno iz 566 delov, proizvodnja sestavnih delov zanj pa je razdeljena na 3000 delovnih operacij. — Na sliki vidimo delavko tovarne koles »Rog«, ko centrira kolo. kovn© usposabljeinje ni organiziralo potrebnih strokovnih tečajev. Nedvomno je odnos do ljudi, do novosprejetth in že zaposlenih delavcev, do njihovih želljia, predlogov in pripomb, eden izmed tehtnih vzrokov za tako hitro menjavo, verjetno bolj tehten razlog kot pa tarifna politika, ki resda v »Rogu« tudi še ni najbolje urejena, kajti lani, ko so v tem podjetju razdelili štiri presežne plače, premije in nagrade v skupnem znesku nad 32 milijonov dinarjev, ja šlo iz podjetja 132 oseb. V »Rogu« organi upravljanja tudi ntso razpravljaliS dovolj o raznih problemih proizvodnje, ker je prevladovalo mnenje, da le-ti sodijo v pristojnost strokovnega kolegija. To lahko potrjuje nekaj dejstev. Ze dalj časa poizkušajo nadomeščati razne surovine z aluminijem, za to so izdali že precej denar- ja, z uvajanjem teh proizvodov so imeli precej izmečka, vendar v poslovnem poročilu za minuto leto ta problem ni omenjen. In drugi primer. Člani delavskega sveta so prejel1 poslovno poročilo, ki obsega 28 strani, tisti dan, ko je bila primopredaja. Razumljivo, da se stari In novi člani delavskega sveta s problematiko podjetja, ki je bila obdelana v poročilu, niso mogli seznaniti v nekaj urah, med delom o njej niso moSli razpravljati s svojimi volivci, slišati njhovdih mnenj in pripomb. In še tretja stvar. Ko je bil ta teden na pobudo republiškega odbora Sindikata kovinarjev Slovenije v »Rogu« sklican skupni sestanek upravnega vodstva, političnega aktiva in predstavnikov organov upravljanja, n4 bilo upravnemu vodstvu po volji, da bi temu se- (Nadadjevamje na str. 2.) Stanovanja bomo gradili HITREJE IN CENEJE Pred skupščino Združenja projektantskih organizacij Jugoslavije V petek in soboto (9. in 10. , maja) bo v Sarajevu skupščina Združenja projektantskih organizacij Jugoslavije, na kateri bodo razpravljali predvsem o nalogah, ki jih projektantom nalaga perspektivni program razvoja gradbeništva in program gradnje industrijskih objektov ter objektov družbenega standarda. . Med drugim bodo govorili tudi o izdelavi normativov (tipizacije) mnogih gradbenih elementov, kar bi pocenilo in pospešilo gradnjo, obenem pa koristilo vsem tistim podjetjem, ki so tesno povezana z gradbeništvom. V poročilu o delu Združenja projektantskih organizacij Jugoslavije, ki ga je združenje pripravilo za skupščino v Sarajevu, je rečeno: »Da bi pospešili izdelavo projektov ter zagotovili popolnejše in preciznejše opise del v predračunih, je združenje pristopilo k izdelavi enotnih (tipiziranih) opisov dela. Sedaj pripravlja opise za stanovanjsko graditev — za gradbena in gradbemo-obrtniška dela — kasneje pa jih bo tudi za ostale objekte.« . In dalje: »Ker je pospešitev in pocenitev stanovanjske graditve moč doseči že pri projektiranju, je združenje prevzelo organizacijo dela za izdelavo normativov (tipizacije) številnih elementov stanovanjskih objektov, kot so vrata, okna, sanitarni objekti in razni predelani elementi. Te normative sedaj pripravljajo in lahko pričakujemo, da bodo končni predlogi izdelani čez dva do tri mesece.« Obiskal sem sekretarja republiškega odbora Združenja projektantskih organizacij ing, Petrovčiča in ga vprašal: Prvomajski odmevi IN SPET SMO PROSLAVILI NAS PRAZNIK. NAS PRAZNIK — 1. MAJ. PROSLAVILI SMO GA, KOT GA PAČ LAHKO PROSLAVLJAJO DELAVCI, PROIZVAJALCI IN UPRAVLJAVCI... ZVRHANA MERA VESELJA, PREPROSTE SREČE IN HOTENJA JE V TEH PRAZNIČNIH DNEH POLNILA NASA SRCA. KAJ BI NAŠTEVALI, KJE VSE SMO BILI, KAM SMO SLI, KJE IN KAKO SMO SE VESELILI — PRAZNOVALI. NA VEČER PRED NAŠIM PRAZNIKOM SO ZAŽARELA MESTA OB SVITU BAKEL IN OGNJEMETOV IN VRHOVI GORA SO ZAŽARELI V OGNJU KRESOV. IN POTLEJ KASNO V NOČ SMO RAJALI... NA SAM PRAZNIK PA NAS JE LEPO VREME ZVABILO V NARAVO': NA POHORJE, OKREŠELJ, V BOHINJ, NA BLED, NA KOMNO IN NA MORJE. SPROŠČENO SMO PREŽIVELI TE PRAZNIČNE DNI IN Sl NABIRALI MOČI ZA DANAŠNJI DELOVNI DAN. »Kaj pričakujete od izdelave normativov gradbenih elementov, zlasti elementov stanovanjskih objektov?« »Veliko. Kako je bilo doslej, veste. Podjetja izdelujejo ne^ šteto različnih oken, vrat itd^ Kdo ve, koliko tipov jih je. Točnih podatkov nimamo. Ljudje marsikaj govore. Gotovo pa je, da pomanjkanje normativov zavira in podražuje stanovanjsko graditev, obenem pa prisiljuje podjetja, da izdelujejo gradbene elemente na obrtniški način, ne pa na industrijski. Težnja je, da bi izdelali nekaj tipov posameznih elementov (število ni določeno), ki bj jih podjetja serijsko izdelovala, kar bi pospešilo in pocenilo gradnjo in omogočilo prihranek materiala. Seveda pa k temu ne težimo le mi, projektanti, ampak tudi gradbena podjetja in podjetja gradbenega materiala, ki so si že doslej precej prizadevala, da bi posamezne elemente izdelovala po enotnih tipih. In končno, k temu težimo vsi, saj bi vsi radi videli, da bi stanovanja gradili hitreje in da ne bi bila tako draga.« »Se to. Predloge normativov za vrata, okna, sanitarne objekte in razne predelane elemente, pa tudi opise del pri gradnji stanovanj, pripravljamo že dobro leto dni. To delo je že zahtevalo veliko truda in še ga bo. Čez nekaj mesecev bo končano in tedaj, upamo, bodo te predloge odobrili upravni organi. Potem bodo morala podjetja osvojiti te normative, reorganizirati proizvodnjo, uveljaviti serijski način dela. Veliko bo odvisno tudi od kooperacije. To pa se seveda ne da doseči kar čez noč. In vendar — na dobri poti smo.« J. V. Več kot malomarnost V novi šoli Toneta Tomšiča, ki jo je zgradilo gradbeno podjetje »Obnova«, se je s stropa okrušilo okoli 7 ton ometa. — Gradbeni nadzornik je opozarjal na slabosti pri delu, vendar podjetje tega ni upoštevalo. dnevniku bral med S kakšno pravico ? Ko jo nedavno delavski svet Vrhniške opekarne sklepal o zaključnem računu za minulo leto je sklenil dohodek razdeliti takole: milijon dinarjev za sklad obratnih sredstev in prav toliko za sklad osnovnih sredstev, 810 tisoč 213 dinarjev dohodka za plače nad tarifnimi postavkami (bruto znesek). Komisija, ki je pregledovala zaključni račun, pa je ugotovila, da so bile nekatere postavke nepravilno vknjiže-ne, da so naipake bremenile materialne stroške proizvodnje. V s„vojem zaključnem poročilu je komisija predlagaja, naj bi ostala v veljav; razdelitev dohodka na sklad obratnih in osnovnih sredstev, za tisti del zneska, ki pa je napak bremenil materialne stroške proizvodnje, naj bj zmanjšali sklad, ki ga je sklenil delavski svet razdeliti za osebni dohodek delavcev nad plačami po tarifnih postavkah. Po tem priporočilu naj bi delavski svet razdelil namesto 810 tisoč dinarjev ie 336.507 dinarjev za osebni dohodek nad tarifnimi postavkami. Ko je delavski svet dobil to priporočilo, se s predlagano razdelitvijo ni strinjal in je sklenil, naj bi tisti znesek, ki so ga po mnenju komisije napak knjižili na materialne stroške, bremenil sklad osnovnih in obratnih sredstev, to je, podjetje naj bi v ta dva sklada vložilo manj, kot je prvotno sklenil delavski svet. Uprava podjetja je nato pripravila vso potrebno dokumentacijo za izplačilo osebnih dohodkov. Ko so se predstavniki podjetja z listinami zglasili v banki, jim le-ta denarja ni hotela izplačati, češ da njihov zahtevek ni v skladu s priporočili komisije za potrjevanje zaključnih računov. Predstavniki delavskega sveta Vrhniške opekarne so vprašali republiški odbor sindikata gradbenih delavcev, s kakšno pravico banka zaustavi izplačilo že ustvairjlenega dohodka, 'in sicer dohodka, ki ga je delavski svet pravomočno in zakonito ter po svoji presoji razdelil? Na to vprašanje lahko rečemo le, da niti barka niti komisija za potrjevanja zaključnih računov ne moreta izreč; končne besede, temveč da lahko o tej stvari sklepata le delavski svet in zbor proizvajalcev občine, če je delavski svet svoj dohodek razdelil naipak. to ie. če pri razdeljevanju dohodka ni upošteval splošnoveljavnih načel, ki so predpisana z uredbami in zakonom o razdeljevanju do-* hodka. P. D. V Ljtubldanskiem sem pred nedavnim drugim tudi tofte: »Bito je v petek, 25. aprila, ckolli devete ure zvečer, ko se je v novi šoli Toneta Tomšiča v Saramdčevi ulici v Iijubldani odkrušilo v šolski avla! skoraj sedem ton ometa. Na šestih poljih so se po dolžini avle pretrgale žice, ki ao nosile omet.« Za dogodek sem se začel zanimati. Ne zato, da bi stvar senzacionalno naipdhnil, hotel sem le ugotoviti, kako so v tem gradbenem podjetju izpolnjevali obveznosti dio investitorja in ali so se pni gnadi# ravnali Pio načrtu. Zmrazilo me je olb misli, da bi zaradi nekakovostnega’ dela gradbenega podjetja lahko več otrok izgubilo življenje. Prebral sem zapisnik komisije republiškega gradbenega inšpektorata, ki j® raziskovala ta dogodek. Med drugim je v njem zapisano: V vhodni avli je stnop grajen po tako imenovani rabic konstrukciji, ki zahteva 2 do 3 centimetre debel mavčev o-met. Gradbeni nadzornik, ki je lani v marcu mesecu prevzel nadzorstvo nad gradnjo, je v gradbeni dnevnik zapisal tole: »V avli je na rabic mreži ponekod 5 do 7 centimetrov ometa. Apneni malti niso dodali hitro veizajočeiga sredstva (mavca ali cementa), mreža se je raztegnila (ker se malta ni takoj posušila), nastale so vzboktine, ki so jih zidanji zapolnili, stropni omet pa se je zaradi teiga odebelil od 5 do 8 centimetrov. Tako so rabic mrežo preveč obremenili in obstaja nevarnost da bo popustila. Zavoljo tega predlagam podjetju, naj omet takoj izmenja, ali pa naj da garancijsko pismo za dobo petih let.« V istem zapisniku sem tudi bral ugotovitev komisije republiškega gradbenega Inšpektorata', da je debelima ometa zniaBala ponetbod kar 8 do 9 centimetrov. Po približnih računih je torej teža enega kvadratnega metra ometa znašala 110 kilogramov, kar je precej preveč. (Izvajalec gradbenih del je gradil stnop popolnoma drugače, kot s° predvidevali načrti.) Republiški gradbeni inšpektorat je po končana preiskavi izdal natag, naj ves strop v vhodni avli takoj porušijo in napravijo nov omet. Vprašal sem tudi projektanta ing. Gasparija, kaj sodi o neljubem dogodku v šoli Toneta Tomšiča. Med drugim mi je dejal: Gradnjo take šole bi pač morali zaupati kakemu večjemu gradbenemu podjetju, ki ima v gradnji takih modemih objektov več izkušenj, več strokovnjakov in več usposobljene delovne sile. O gradnji stropa s pomočijo rabic mreže pa je de- l O TEBI, TVOJEM DELU, e TVOJIH USPEHIH IN • TE2AVAH PIŠE »DELAVSKA ENOTNOST< jal, da je tak način grajenja že splošno znan in pnedalkušen. Ce hi bila rabic mreža pravilno napravljena, potem bi se omet prav gotovo ne zrušil. Iz teh ugotovitev lahko povzamemo naslednje: Gradbeno podjetje »Obnova« bi moralo pri gradnji stropa v vhodni avli upoštevati načrt in se točno ravnati po njem, kaže pa, da so strop gradili po svoje dn niso kaj preveč poslušali pripomb gradbenega nadzornika ki je opozarjal, da je strop nepravilno konstruiran. Gradbeni nadzornik je podjetju predlagal, naj nepravilno zgrajeni omet izmenjajo, oziroma naj da podjetje garancijo za dobo petih let.. O tem predlogu bi veljalo reči še nekaj besed. Menim, da je gradbeni nadzornik napravil usodno napako, ker je predlagal, da naj izda graben© podjetje »Obnova« garancijo za opravljeno delo. Ali s® gradbeno nadzorstvo konča le ob pismenem aktu? Gradbena inšpekcija bi morala storiti veliko več. Ce je ta ali oni del'stavbe nepravilno zgrajen, bi Sa morali takoj porušiti dn Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA RUDNIKA KAOLINA V ČRNI ODLOČNA BESEDA Na prvem zasedanju delavskega sveta rudnika kaolina v Črni pri Kamniku je nanesla beseda med drugim tudi na nadure. Glavni inženir je opozoril, da so nadure po zakonu o delovnih razmerjih prepovedane in da to rudnik močno prizadene, ker morajo jamo ob nedeljah vzdrževati in delovati morajo črpalke, sicer bo voda zalila rov. Prav tako pa mora delati tudi električar. Položaj je tak, je dejal, da brez nadur skoraj ne bi šlo. Inšpektorat za delo je odobril nadure le za električarja, ker imajo pri rudniku le enega, v zakonu pa ni nikakršnih določil, ki bi dovoljevale še kakšne druge izjeme. Zato naj delavski svet odloči, kako bo z nadurami. On naj prevzame odgovornost nase, če se bo kaj zgodilo. Takrat je završalo. To pa ne! Naj se zgodi, da bomo kaznovani s kakšnim milijonom dinarjev, potem nas bodo pa delavci prijemali, zakaj smo tako sklenili. Nekaj takega Nadaljevanje s 1. strani Kolesa so se zavrtela s tanku prisostvovali novoizvoljeni člani upra\*hega odbora, čeprav so na njem razpravljali o vseh teh stvareh, ki jih omenjamo. Stvari, o katerih že nekaj časa razpravlja politični .aktiv tovarne koles »Roge- in o katerih bodo še razpravljali organi upravljanja, so torej res vsakdanje zadeve. Toda pohvalno je, da so o teh stvareh začeli razpravljati skupno vsi organi, vsi činitelji v podjetju, kajti le s skupnimi naporni je moč rešiti vsa odprta vprašanja. Predlog političnega aktiva, o čem naj bi delavski svet in upravmi odbor v tekočem letu predvsem razpravljala, pa bo tudi podlaga za plan dela vseh ogamov, predvsem organov upravljanja, podlaga za organizirano urejanje vseh tistih vpašanj, ki so nerešena ali pa bi lahko zavirala hitrejši razvoj »Roga«. Peter Dornik smo nekoč že sklenili glede delovnih oblek, potem smo morali pa vračati in delavci so se jezili na nas. Delavski svet kot organ delavskega upravljanja je prvi poklican, da varuje zakonitost... In so odločili: Nadur ni več, tako delo je treba drugače organizirati! V. J. šahovsko prvenstvo jeseniške železarne V sindikalni dvorani pri Jelenu na Jesenicah je bilo pred nedavnim šahovsko prvenstvo jeseniške železarne. Za brzo-turnir se je prijavilo 14 ekip s 70 šahisti. Moštva so bila razdeljena v štiri skupine. ga znava zgraditi. Res je, da bi se s tem uničilo mnogo materiala, da hi izgubili veliko delovnih ur. Toda vprašajmo se, kaj je več vredno, ali številna človeška življenja, ki so vsak dan v nevarnosti zaradi slabo zgrajene stavbe, ah pa porabljeni material, izplačane ure itd. (Resnici na ljubo velja povedati tudi tole: v Slovenija je le okoli dvanajst gradbenih inšpektorjev, Okrajni ljudski odbori posvečajo tovrstnemu nadzoru prema!© skrb1. Na okrajih bi morali najti dovolj sredstev, da bi primerno nagrajevali inšpektorje, saj nam praksa kaže, da se gradbeni inženirji in tehniki vse premalo zanimajo za ta poklic, ker j-e pač zelo slabo plačan.) Res je, da so morali šolo na hitro zgraditi. Prav zaradi tega pa bi morali še bolj paziti na kakovost dela, tako sami graditelji kot gradbeni nadzornik. Gradbena Inšpekcija je torej ta primer raziskala, končno besedo bo izreklo sodišče. Vendar že dane® lahko ugotavljam po neštetih razgovorih, da je bili načrt popolnoma pravilen in ga je revirijslka komisija tudi odobrila. Na žalost pa gradbeno podjetje »Obnova« ni upoštevalo vseh naštetih pripomb projektanta niti navodil gradbenega nadzornika. Zdaj bodo strop še enkrat zgradili, to pot tako, kot je treba. Ce bi med gradnjo šole vztrajali pri prvotni zamisli, bi nihče ne metal slabe luči na gradbene inženirje (povsem neupravičeno), nihče ne bi govoril o slabem delu gradbenega podjetja, skupnosti pa bi prihranili precej denarnih sredstev. Morda nas bo ta primer vendarle kaj naučil?! N. B. Nezakonita izplačila Meseca marca so na seji Zbora proizvajalcev občine Ljubljana-Center sprejeli priporočila za revizijo premijskih pravilnikov. V teh priporočilih je rečeno, naj bi pri pre-miranju vodilnih uslužbencev v glavnem ostale tiste premijske osnove, ki so jih imeli že dosedanji premijski pravilniki. Občinski sindikalni svet Ljubljana-Center pa je 20. marca poslal Zboru proizvajalcev pismo in ga v njem opozoril, da so nekatera priporočila zbora proizvajalcev v nasprotju z načeli nagrajevanja po delu. Zbor proizvajalcev je menda spoznal, da so stališča občinskega sveta pravilna in je pretekli torek ponovno razpravljal o premijskih osnovah. Zelo težko pa je dati podrobna navodila kolektivom, kakšne naj bodo premijske osnd-ve. Zato so tudi na zboru proizvajalcev priporočili podjetjem, naj sami izdelajo takšne premijske pravilnike, ki bodo proizvajalce spodbujali k varčevanju in zviševanju storilnosti dela. Na seji zbora so govorili tudi o izplačevanju presežnih plač in premij. Komisija zbora, ki je pregledovala izplačevanje presežnih plač v podjetjih te občine, je med drugim ugotovila, da so ponekod nezakonito izplačevali presežne plače. Ta nezakonita izplačila so bila predvsem v manjših podjetjih in delavnicah. V bodoče bi morala inšpekcijska služba posvetiti tem problemom še več pozornosti. Kako potreben je družbeni nadzor pa nam kaže še tale primer. V obrtnem podjetju »Grtin-feld« so plače za redno čtolo obračunavali na osnovi tarifnega pravilnika. Razen tarifnih postavk pa so za izredno delo uvedli akordni sistem nagrajevanja. Delo se je obračunavalo na osnovi norma ur. Norma ure so obračunavali tako, da so na sestanku kolektiva določili, kolikšen čas je potreben za popravilo določenega stroja. To seveda nima nobene zveze s smotrnim načinom normiranja. Iz plačilnih list je razvidno, da so nekateri delavci v lanskem letu na ta način prejeli izredno velike plače. Pri tem se nikakor ne da ugotoviti število opravljenih delovnih ur, niti ni mogoče ugotoviti, če določen delovni čas oziroma akord v resnici ustreza dejanskemu delovnemu času za neko delo. Kolektiv nima pravilnika o normah oziroma o akordu. Lani so nekateri delavci prejeli po tem načinu akordiranja okrog 100.000 dinarjev mesečno. V podjetju je zaposlen delavec, ki je dobil izplačanih 208 rednih in 478 norma ur. Torej skupno 686 ur na mesec. Ce računamo, da je v mesecu možnih 720 ur, je potemtakem ta delavec imel na razpolago za spanje in vsa opravila ves mesec samo 34 ur. Pogostokrat se jezimo, da so usluge v obrtnih obratih drage. Ta primer pa nas opozarja, da je tudi v takšni neurejeni tarifni politiki del izvorov za visoke cene uslug. DVIG ŽIVLJENJSKE RAVNI NAJVAŽNEJŠA NALOGA CELJSKEGA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V LETOŠNJEM LETU Nekateri občinski ljudski odbori so že sprejeli ali pa sprejemajo letošnje gospodarske načrte, drugi pa so pripravili osnutke, o katerih sedaj razpravljajo na zborih volivcev. Pri tej razpravi se je že dokaj močno uveljavila težnja, da bi zmanjšali gospodarske investicije v korist negospodarskih, se pravi, da bi oimveč sredstev namenili za dvig življenjske ravni. Ta težnja se je uveljavila tudi v celjski občini. Pred seboj imam »Predlog družbenega plana občinskega ljudskega odbora Celje za leto 1958«. Dokaj zajetna knjiga, polna podatkov o dejavnosti v preteklem in letošnjem letu, kii bi jih lahko porabil za deset in v®č člankov. Vendar me tokrat zanima le družbeni standard, se pravi, zanima me, kaj bodo v letošnjem letu storili da bi zvišali življenjsko raven Celjanov. V uvodu predloga družbenega plana je rečeno, da je zvišanje življenjske ravni najvažnejša naloga vse dejavnosti občinskega ljudskega odbora, ki se bo trudil, da bi stabiliziral tržišče, povečal osebno potroš- njo, razširil tisto gospodarsko dejavnost, ki neposredno vpliva na družbeni standard (obrt, trgovina, gostinstvo, komunalne storitve, turizem) in omogočil hitrejši tempo stanovanjske graditve. Celjska občina je letos namenila za stanovanjsko in komunalno graditev 578 milijonov din. Lani je bilo v te namene porabljenih 462 milijonov din. Letos bodo torej porabili za stanovanjsko in komunalno graditev 116 milijonov din ali 24 odstotkov več kot lani. Sredstva za stanovanjsko in komunalno graditev so razdelili takole: za gradnjo stano- vanj 493 milijonov, za komu- nalne objekte 41,500.000, za gradnjo šole in muzeja 25,500.000 za otroški počitniški dom v Baški pa 8 milijonov din. Sredstva občinskega sklada za stanovanjsko gradnjo bodo porabili za dograditev 420 stanovanj, ki jih bodo začeli graditi letos. Za dograditev 420 stanovanj so iz občinskega sklada za stanovanjsko gradnjo namenili 403 milijone din, investitorji pa bodo morali prispevati št 120 milijonov din iz las In it. sredstev. Za 120 stanovanj, ki jih bodo začeli graditi letos, pa so zaenkrat namenili 90 milijonov din. Tako bodo imeli letos na razpolago 613 milijonov din za stanovanjsko gradnjo. Družbeni plan posveča posebno skrb razvoju trgovine, obrti, gostinstva in turizma, torej tistih gospodarskih področij, ki neposredno vplivajc na družbeni standard in življenjsko raven prebivalstva. Tem gospodarskim panogam 9o Razmišljanje in tveganje IDEJA Z LETNEGA DOPUSTA. — NEOPAZNE VELIKE REČI Včasih pride novinar v tovarno ne da bi vedel, o čem bo pisal. Na slepo srečo vrže mrežo in lovi vtise in ideje. Kaj bc ulovil, pa je odvisno od njegove rutine in od — sreče. Veli kotorat ostane mreža prazna. Ce človek tudi ve, kaj išče in kaj hoče, se mu velikokrat ob vtisih obogati tema ali pa se celo spremeni. Tako sem sam zadnjič prišel v Pančevačko industrijo stekla, da bi pisal o ljudeh in o njihovem tveganju, katerega rezultat se kaže v številkah: vsak dan 8.200 kv. metrov okenskega stekla, namesto prejšnjih 6.967. Zdaj, ko pišem, pa se mi pred očmi Jcar vrstijo stvari, na katere prej nisem mislil. Prav zato, ker se tako dela že 25 let Ljudje imajo različen odnos do svojega dela. Nekateri ga opravljajo zdolgočaseno, le toliko, da delajo im ker morajo delati (pri nas je vedno teže živeti, ne da bi delal). Spet drugi žive s svojim delom in za svoje delo. Vanj vnašajo ljubezen, Ustvarjalno strast, naj- boljši del svoje osebnosti. Le-ti opravljajo svoje delo in še več: mislijo o njem. In to je prvi korak k boljšemu. To sem skoraj otipljivo občutil med kratkim pogovorom v skromni pritlični pisarni, katere okna gledajo na tovarniško dvorišče, čisto in polno zelenja (tako ne rešujejo samo vprašanja estetike, temveč tudi vprašanje storilnosti; v lepšem je laže ...) . Inženir Mirjan Grujič, ki je bil tedaj, ko so pripravljali ta poskus, šef biroja za napredek proizvodnje, zdaj pa je direktor tovarne, je dejal približno takole: »Ljudje, ki se boje poskusiti kaj novega, bodisi da jim staro bolje godi ali pa ker ne tvegajo radi, navadno pravijo: »Tako delamo že več kot 25 let!« Ne morejo ali pa nočejo razumeti, da prav to ni dobro, »da delajo tako že 25 let.« Danes se mora delati bolje koit pred četrt stoletja, čez pet let pa bomo morali delati še bolje kot sedaj. Četrt stoletja so furko-stroji v tej tovarni, nepretrgoma 3 in pol dni počasi vlekli stekleno ploščo iz steklene peči. nakar so za- DELAVSKA ENOTNOST— Glasilo smdikatov Slovenije. — Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. — Odgovorni urednik Ivo TavCar. — Tisk Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. — Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica 3. poštni predal 284. — Telefon uredništva 32-538, uprave 30-016, skupni za uredništvo In upravo 32-031. — Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-606-1-221. - List izhaja vsak petek. — Rokopisov ne vračamo. — Posamezna številka stane 20 dinarjev. — Naročnina v predplačilu je mesečna 80 dinarjev, četrtletna 240 dinarjev, polletna 460 dinarjev in celoletna 906 din ustavili za 10 do 12 ur, da bi s posebnih naprav (steklarji vedo, s kakšnih, drugi se morajo zadovoljiti s principom) odstranili zbrane kristale, ki škodujejo stekleni plošči. Teh 12 ur zastoja po vsakih 84 urah dela je dolgo mučilo inženirja Grujiča. Res, tako so delali četrt stoletja, toda prat zaradi tega je skrajni čas, da prenehajo s tem. Razmišljal je, prelistaval strokovne knjige, kombiniral in končno našel, kar je iskal. Zmes, iz katere dobimo okensko steklo, bi bito treba malo spremeniti, pa bi kristalčki počasneje nastajali. Teoretični in kemični problem je bil rešen, toda številne izkušnje so potrdile, da praksa lahko zafrkne najboljšo teorijo. Člani biroja za napredek proizvodnje so porabili še veliko delovnih ur, preden so se vendar odtočili predlagati delavskemu svetu, naj bi poskusili z novo zmesjo. Plemenito tveganje Pravzaprav beseda poskus ni najprimernejša, zakaj poskusne peči v tej tovarni nimajo, laboratorijski poskusi pa, čeprav dajo najboljše rezultate, ne morejo zagotoviti uspeha v proizvodnji. Torej je treba opraviti poizkus v normalni proizvodnji. Potrebno je angažirati eno od dveh peči za okensko steklo in sicer ne samo za dan ali dva; novo zmes kaže uporabljati vsaj mesec dni, da jo temeljito preizkusiš. tiva. Moral se je odtočiti za poskus, Za vestno preračunano tveganje ali pa zavrniti predlog. Odločitev ni bila lahka, kajti če poskus ne bi uspel, bi šla po vodi celomesečna proizvodnja ene od peči, ki dajeta najvažnejši .proizvod te tovarne. Delavski svet je imel dovolj poguma in zaupanja v tehnično znanje svojega strokovnjaka, ki dela v tovarni že 12 let. Soglasno so sklenili: poskusiti! Najbrž inženir Grujič, čeprav je bil prepričan v uspeh, ni nekaj noči pred začetkom poizkusa najbolje spal. Morda so tudi člani delavskega sveta slabo spali tiste noči. Ni šlo samo za celomesečno proizvodnjo. Ce bi poskus ne uspel, kdo bi si v naslednjih petih letih upal predlagati kakšno novotarijo?! Bojazen pa je bila odvečna. Ze po sedmih dneh je postalo očitno, da je nova zmes uspešno opravila izpit. Steklo je bito iste kakovosti, le furko-stro-jev ni bilo treba več zaustavljati vsake 3 in pol dni, temveč šele vsakih šest dni. pozneje so izračunali; z novo zmesjo se je proizvodnja peči povečala za 17.7 odstotkov. Povprečno vsak dan 1.233 kv. metrov več okenskega stekla kot prej! En kvadratni meter pa stane 250 din. Človek, ki je mislil na proizvodnjo tudi med oddihom številke, ki govore s skopim, toda prepričevalnim jezikom. To Pa je le ena stran uspeha, druga je še veliko pomembnejša. Pred očmi celotnega delovnega kolektiva se je zasvetil zgled, kako je treba iskati nove poiti za napredek proizvodnje in storilnosti. To je bila končna pobuda številnim članom kolektiva, da so začeli premišljevati o novih možnostih. v kratkem času so se pokazali sadovi tega. Mehko stekleno ploščo, ki jo izvlečejo iz žareče peči, potegnejo tudi skozi posebno napravo, ki da plošči zaželeno širino. Ta naprava pa je, odkar pomnijo, deformirala robove plošče, le-ti so bili ponekod dva prsta. S to preprosto racionalizacijo so zmanjšali izmeček od prejšnjih 9 na 4 odstotke. Zdaj prihranijo pri 1 kvadratnem metru okenskega stekla 10 do 12.5 dinarjev. Modema industrijska proizvodnja se začenja v delavčevi glavi Prvi uspeh poraja drugega in v tovarni se je razvil novi odnos do dela in do proizvodnega postopka. Porajajo se novi načrti. Zdaj proučujejo možnosti za boljše in racionalnejše gretje peči. Ce se bodo predvidevanja uresničila, bodo v prihodnje prekinjali dela na fur-ko-strojih! šele vsakih 10 dni, kar pomeni, da bodo pri istem številu delavcev spet proizvedli nekaj 1000 kv. metrov več stekla. Doslej so generalno popravljali peči vsako drugo lato. Generalno popravilo pomeni porušiti peč in jo znova prezidati, debelejši, drugod tanjši, kratko' kar več kako.r mesec dni Tukaj se prične nova zgodba. Ce sta bila v prvi zgodbi glav- Precej poguma je na junaka inženir Grujič in ,se človek zagrize njegov biro, je glavni junak stvar, toda ko podvig uspe, je druge delavski svet tega kolek- bogato poplačan. Navedel sem treba, da v takšno malo neuporabni in zato so jih morali odrezati ter kot izmeček znova predelati. Povprečno 8 do 9 odstotkov proizvodnje je šlo v izmeček. Minulo poletje je eden izmed izkušenih mojstrov, inštruktor mladih delavcev, Mirko Miku-iič, na letnem dopustu srečal steklarsko delavce iz Avstrije. Razgovar j ali so se o proizvodnji in Mirko jih je vprašal, kako so pri njih rešili vprašanje robov. Tako je prinesel z dopusta idejo., preprosto kot Kolumbovo jajce. Potrebno je bilo le nekaj denarja in z majhnim popravilom je bila zadeva urejena. Na vsako stran pri izhodu tiste posebne naprave eo namestili nekaj posebnih klešč, ki avtomatično raztegujejo robove še mehke steklene plošče, tako da je nepravilni rob, ki ga morajo zavreči, širok samo stane pa 30 do 40 milijonov dinarjev. Od avgusta naprej bodo peči popravljali le vsako tretje leto: ugotovili so, da > lahko uporabijo drugo, boljše gradivo... Tovarno sem zapustil z močnimi vtisi. Ni najvažnejše povečanje proizvodnje, prihranki in racionalizacija. Moderna industrijska proizvodnja se začenja v delavčevi glavi. Spodbude namesto okorelosti, pogum namesto konservativnosti, polet namesto okostenelosti — to je tisto pravo! In čeprav niti enkrat v vsem dopoldnevu, ko sem se pogovarjal, spraševal, poslušal in gledal, niso bile izgovorjene velike besede o delavcu upravljalen, o socialistični preobrazbi človeka in dela, so zvenele iz slehernega stavka. Zvonko Simič namenili vsa letošnja razpoložljiva sredstva občinskega investicijskega sklada in sicer takole; za obrt 52,500.000 din, za trgovino 25,500.000, za gotstanr stvo 7 milijonov — skupno 85 milijonov din. Za potrebe qbr-ti, trgovine in gostinstva pa bodo dobili še 40 milijonov din iz sredstev okrajnega investicijskega sklada. Sredstva, namenjena razvoju obrti, nameravajo porabiti takole: za gradnjo nove pekarne 30 milijonov, za mlekarndo 6 milijonov, za gradnjo kemične čistilnice 6 milijonov, za dokončno ureditev predelovalnice mesa »Planina« 4,500.000, za povečanje ostalih obrtnih kapacitet 6 milijonov din. | Sredstva, ki so jih namenili trgovini pa bodo razdelili: zs gradnjo trgovskega paviljona »Na otoku« 14 milijonov, za gradnjo skladišča za živila tt kolonialno blago 10 milijonov, za povečanje poslovnih prostorov »Avtomotorja« pa- 1,500.000 din. Iz dotacije bodo porabili 6,500.000 din za ureditev ribarnice. Sredstva, namenjena gostinstvu, bodo porabili predvsem za potrebe družbene prehrane. Skupna sredstva okrajnega in občinskega investicijskega sklada, namenjena za gostinstvo, bodo izkoristili za soudeležbo pri najemanju posojil iz splošnega investicijskega sklada v naslednje namene: za ureditev ekspresne restavracije, kjer bi bila tudi mlečna restavracija, za ureditev restavracije v Ljudskem kopališču, za adaptacijo gostišča »Petriček« in ža ureditev gledališke kavarne. Družbeni plan tudi pred v ide« va številne organizacijske ukrepe, ki bodo vplivali na zboljšanje življenjske ravni. Predvsem nameravajo zagotoviti pravočasno dograditev stanovanj, ki jih že gradijo, zboljšati nadzor nad cenami potroš-nega blaga in zagotoviti izvajanje načrta preskrbe prebivalstva. Občinski ljudski odbor in njegovi sveti bodo nadzorovali in pravilno usmerjali dejavnost potrošniških svetov stanovanjskih skupnosti, drugimi ukrepi pa bodo zagotovili ustanavljanje gospodarskih servisov in dnevnih zavetšs • Občinski ljudski odbor je tudl priporočil gospodarskim organizacijam, naj letos namenijo več sredstev za graditev novanj in za zboljšanje družbene prehrane, se pravi za h1®,”.' ze, tople obroke, malice tod-Družbeni plan pa tudi zagotavlja nadaljnji razvoj tistih gO" spodarskih panogv od ka Vri je odvisna stanovanjska in komunalna graditev. Gre vsem za gradbeništvo, predelovanje kovin ter za podjetja t-stih strok, ki so z gradbeništvom močno povezane. J. V- PREKLIC SINDIKALNE KNJIŽICE Sindikalna knjižica št. 0402 je bila ukradena tovariš Adalbertu Končarju, Ljubljana, Titova 14 in jo zato PrCH glaša za neveljavno. in Z © Idealen primer »razširjenega gospodinjstva«, ustreznega za ® naše razmere. Kuhinja, ki bo pripravljala polizgotovljene in g gotove jedi, mehanizirana pralnica, likalnica, šivalnica in 0 krpalnica — servisi v naselju, ki bodo znatno olajšali delo 9 gospodinjam. Odveč je pripominjati, kako veliko breme teži dandanes ženo-mater in ženo-gospodinjo, še zlasti če je le-ta tudi poklicno zaposlena. Ne le da takšno žensko bremenita nega in vzgoja otrok, temveč tudi tetko gospodinjsko delo, kar vse mora opraviti potem, ko je že vzdržala poklicni napor v vsakodnevnem času. Nedvomno najtežji del njenega bremena je gospodinjstvo, ki je tudi v pogojih naše družbene stvarnosti še zmerom zelo obsežno. Sem sodijo poleg nakupa živil in kuhe tudi fizično težka dela, kot pranje, sušenje in likanje oblačil in perila, krpanje in šivanje, vsakodnevno pospravljanje in vzdrževanje stanovanja in opreme. Vsa ta dela pa so ne le težavna in utrudljiva, temveč terjajo tudi neverjetno mnogo časa, s čimer se delavnik žene-gospodinje in žene-matere podaljšuje v nedogled. Gospodinjstvo pa je tudi nadvse pomembni člen našega proizvajalnega procesa. Medtem ko v proizvodnji teče reprodukcija materialnih dobrin, se v gospodinjstvu reproducira oziroma obnavlja delovna sila, brez katere bi bila brez vrednosti še tako dovršena delovna sredstva. Družbeni plan FLRJ vsako leto zategadelj odmerja precejšnje vsote za osebno potrošnjo, le-ta pa najde svoj izraz v pretežni meri v gospodinjstvu. Tako je naš družbeni plan za leto 1958 predvidel za osebno potrošnjo 720 milijard ali blizu 60% celotne potrošnje. Steber dospodinjstva je žena-gospodinja in žena-mati, ki se spričo prekomerne gospodinjske, vzgojne in poklicne zaposlenosti v pogojih konvencionalnega gospodinjstva nedvomno znajde v neenakopravnem položaju z moškim. Izvrševanje njenega poklica kot osnova za ekonomsko samostojnost in enakopravnost je torej brez pomena, če si je morala v opisanih pogojih naložiti na svoja ramena dvojno ali trojno breme. Hkrati pa LE I zait® bodo to z usta-glavne surovine so svinjske n0Vltvlj0 P0®10™®«® združenja kože. Torej bo potrebno spoznati probleme svinjereje. Na- *■ "na, slednje vprašanje pa zadeva - 'la'™*• w 1» di se je glasilo: Ali bi se abonirali na dopoldansko malico in koliko bi bili pripravljeni plačati zanjo — 20, 25 ali 30 din. Velika večina se je izrekla za malico, zanjo pa bi plačevali 25 din. Vsaij 15 din k vsaki ma-ci pa bo prispevalo podjetje. s,0 ga ustvarili tani 60 milijonov £a opozorili,''d a je ta rudnik na dinarjev več kot predlanskim prvem mestu glede nesreč v ob- nila za 97 o/o, število zaposlenih pa le za osem odstotkov. Samo lani so nakopali 2600 ton koalina je poškodovanec zdravil 70 dni. Naš novinar se je oglasil v po- več kot predlanskim. Vse to se družniici zavoda za socialno zaje pokazalo tudi na dobičku, saj varovanje v Kamniku, kjer so Premironje bo še na dnevnem redu Za uvod k drugemu delu sestanka so delavci z veliko pozornostjo poslušali zelo nazorno in razumljivo predavanje o (170,854.000 din), kar je za kolektiv, ki šteje 218 ljudi, kar precej. Seveda je k takemu uspehu pripomogel posebno spodbuden sistem norm in akordov, da se vsakemu rudarju splača krepke- čini in da se je lani ponesrečilo 33.7 o/„ ljudi. V rudniku pa je dobil spet drugačne podatke. Po teh je bilo leta 1056 57 nesreč, torej 20 več kot po poročilu komisije, lani pa 58 (12 več). To pomeni, da znaša odstotek lani ponesrečenih 26.5V0 (vsak četrti ___________ se je lani ponesrečil). Razlika ku delavca in podrobne podat- malico (jamski dobe po 10 dkg nied podatki podjetja in podružnice socialnega zavarovanja je nastala po mnenju vodstva rudnika zato, ker vodijo v rudniku statistiko po koledarskem letu, medtem ko računajo v podružnici tudi tiste, ki so se v prejšnjem letu ponesrečili, .pa bolujejo še naslednje leto. Tra-Največje razlike so med ščetd- Mali pianini, drugega pa bodo janje bolovanja po nesreči cenijo pri podružnici na 25 dni lani in predlanskim/ leta 1955 pa je trajalo bolovanje povprečno le sklenili, da varovanje v Ljubljani je nagra- 16 dni. V rudniku povedo, da so dil rudnik z 80.000 dinarji za delitvi dohodka v gospodarski je zavihati rokave. Lanj so za, organizaciji, o osebnem dohod- čeli deliti tudi brezplačno mrzlo delavca in podrobne podatke o izpolnjevanju norm ter maščob ali po 8 dkg beljakovin analizo do sedaj razdeljenih ter četrt kilograma kruha, zuna-premij in nagrad. Približno 81 nji polovico manj, v pisarni te odstotkov delavcev in delavk pravice nimajo). Glavni inženir dela na normiranih delovnih pravi, da je proizvodnja od ta-mestih. Povprečno so iapolnje- krat, ko so začeli malico, pora-vali normo s 120 odstotki, toda sla za 12 in pol odstotka. Ure-razlibho v posameznih obratih, d^i so si tudi počitniški dom na razlike so med ščetd- Mali narno in usnjarno. Vse kaže, odprli v začetku junija v Pida imajo nekje norme nekoliko ranu, »prenapete«, drugod pa na- Okrajni zavod za socialno za- sprotno, zato sio bodo tu^i to uredili v najkraj šem času. Največ pozornosti pa so posvetiti premijam in nagradam. Lani so razdelili za 207 tisoč din nagrad, nekaj več pa za premije. Poglejmo, kako so razdelili premije: Štirje tova- letos obiskala rudnik, so bili izgubili zaradi nezgod predlan-prizadevanje pri izboljšanju hi- skim 647 delovnih dni, lani pa giemskotehnične zaščite. Ob tej nagradi kaže spregovoriti nekaj besed. V komisiji, ki je 5. februarja 1.260. Pri' tem kaže opozoriti še na dokaj nenavadno stališče vodstva rudnika. Menijo namreč, da primerjanje števila nesreč s številom zaposlenih ni realno, več nesreč, le da je sorazmerno več ton, pa čeprav se polovica ljudi ponesreči. Bržčas niso niti pomislili na to. Po poročilu komisije so v rudniku leta 1956 izgubili 3.612 dni zaradi bolezni, lani pa 2.887. V rudniku pa so novinarju povedali, da je bilo leta 1955; 2.988, 1958. leta 4.704, in 1957. leta 4.580 izgubljenih dni. V poročilu rudnika republiškemu sindikalnemu odboru sami ugotavljajo, da je bilo kljub temu, da ima rudnik dobro organizirano HTZ službo, še vedno veliko bolnih ter da niha odstotek med 7.9 in 11.5 (gripa in deloma tudi sili-koza). V podružnici pa kažejo podatki, da se je število bolezenskih dni povzpelo od 4.288 leta 1955 na 7.005 lani. Vzrok za tako nagel skok bolezenskih izostankov je v tem, ker so šele ob koncu 1958. leta ugotovili, da bolujejo nekateri rudarji za silikozo. Ti se sedaj veliko bolj varujejo ter gredo večkrat na lastno pobudo k zdravniku ali pa jih kličejo na redne preglede. Kupili so si maske, ki pa jih ne nosijo, češ da so ^labe, da ne morejo dihati in da z njimi ne morejo delati. Priskrbela so si že devize, da bodo kupili boljše maske v Franciji. V rudniku nimajo niti kopalnic nit; garderob. Nekaj malega je bilo pri izhodu iz jame, pa je letos prezivnico, kakor imenujejo ta prostor, zasul plaz. Načrte imajo že nare- v gumijastih škornjih drsi. Sicer pa so tudj pogoji v jami vedno težji, ker gredo v globino, veča so pritisk, zaradi česar je tudi nevarnost večja. Tako podatki. Zdaj nastaja vprašanje, od kod komisiji drugi podatki, k; se vsaj za leto 1956 ne bi smeli razlikovati, in ko so poročilo republiškemu odboru sestavili v rudniku že ob koncu decembra lani, komisija pa je bila v podjetju dober mesec pozneje. Zakaj se komisija ni oglasila v podružnici socialnega zavarovanja v Kamniku, da bi primerjala podatke, ki jih je dobila v rudniku ter poiskala |e druge, na primer za trajanja obolenj? V podružnici, le ne, morejo podatkov potvoriti, pa čeprav Sj z rudnikom niso v najboljših odnosih. Naglasitj pa je treba, da se je komisija razgovor j ala tudi z obratnim zdravnikom rudnika in da je tud; po njegovih izjavah sestavila poročilo. Možno je dvoje: ali so jim dali v rudniku napačne podatke, ali Pa se komisija ni s preveliko vnemo lotila svojega dela ter poskrbela, da bi prišla do vsaj približno realnih podatkov. Tako je torej nagrada, ki jo je dobil rudnik za zmanjšanje nesreč pri delu, pravzaprav nagrada za to, da so jih imel; več, dasd se ne da zanikati, da si / rudniku niso resno prizadeva#, da bi jih bilo manj. Vlado Jaro Ing, Slavko Marjanovič : PROUCCVANOe D6LA LA ; Najdlje trajata gretje (45 minut) in kaljenje (35 minut). S pomočjo omenjenih šestih standardnih vprašanj analiziramo proces, potem lahko ugotovimo, kaj je treba storiti, da bi ga racionalizirali. Pravilno rešitev za racionalizacijo pa najdemo mnogo laže, če istočasno proučujemo gibanje materiala, če sestavimo grafikon, iz katerega so razvidni položaj delovnih mest, smer in dolžina gibanja materiala in ljudi. GRAFIKON GIBANJA MATERIALA Grafikon gibanja materiala je načrt — tloris — delavnice, tovarne ali prostora, kjer se opravlja tehnološki proces. V tlorisu načrta je označen položaj vseh delovnih mest, kjer se zadržuje material. Tretji del načrta so puščice, ki kažejo, kako se giblje material od enega do drugega delovnega mesta. Namesto vrisova-nje črt pa lahko uporabimo tudi nitko, ker z njo laže izmerimo, kako daleč se giblje material. Tako tudi laže kombiniramo bodočo razmestitev delovnih mest. V povzetku je treba upisati seštevek, kako daleč gre material. Prav tako kot je treba sestaviti pregled postopkov v dveh variantah, je treba sestaviti tudi grafikon gibanja materiala, in sicer za obstoječi in predlagani način dela. Podatke za obstoječi način dela dobimo s snemanjem. Predlog za razlaganje SALAGANJ1 ffe ZLAGANJE NALAGANJE SKUtfii SOROVIN SKLAUISCS oot.proiz' UXl SMlkSl, Td&iSf-OaT JE 164 s Skica štev. 5 — Razporeditev delavnice —- obstoječe stanje - iO » TRANSPORTA Skica štev. 6 — Razporeditev delavnice — izboljšano stanje sswui MCn {"',“te3DLAaAKjK&ni datui J-ICrtST rSCUffiVASJAt ISDSUVA flSZIlA 2A njimusKi HCŽ.fAS mfiffiiN tu im resnu c ZNAK OPIS tCSTCLKA 13 T rRINSSTI JSStO IZ. 'SKUMSCA ‘ T lUzLoiiri ' ■*" L LtUSji K&EJ EKSOEAThKlt Štlsksm. 6 T VUGA N JE i-AUC V STIGKALKICO 5 0 niZH.-jZ V OBLIKO NOŽA h L istssjs HAZaMANiH Kito cs sibcjo 1, T NALAGANJE ZA3CJSV Z DELI NA V07. . 23 T L REVOZ DO KALILNE PECI 1 T RAZLAGANJE ZABOJEV L LE/: AN J E NEKALJENIH DELOV 0* Ktft . j T V LA C i NJ E '■F.r.OV V P”C CAETJE K T JELUiJS DELOV 12 MCI « SH.ut.IK J T VLAGANJE KAUVriH IJCIDV V Z.VBOI. L LEatiJE KALJENIH nZI-OV OB PECI 1 T nalaganje zabojev na voz 2b T prevoz od lcnta::s POVZETEK ? • 2 • <8 nin " ‘ trije crevozi aa 60 t in ^39?ečnih tanicul, t • 4 « 90 «iin Skica štev. 4 — Pregled postopka za izdelavo rezil kuhinjskega noža nov način dela pa sestavljamo po podatkih iz analize. Na skici št. 5 je shematično prikazana razporeditev delovnih mest v neki delavnici. To razporeditev so dobili tečajniki na tečaju za proučevanje gibov in merjenja, ki je bil v začetku 1950. leta v Beogradu, kot nalogo, da poiščejo boljšo razporeditev delovnih mest. Eden izmed tečajnikov jih je uspel razporediti tako, da se je po njegovem predlogu skrajšala skupna dolžina poti (gibanja materiala) od 164 m na 30 m. Predlagano razporeditev delovnih mest lahko vidimo na skici št. 6. Na obeh skicah je prikazano gibanje materiala samo v grobih potezah. Za proizvode, ki so sestavljeni jz več delov, pa mora pokazati grafikon posamično gibanje materiala. Ce je teh delov več, torej če je več poti, potem zaznamujemo to na istem kartonu z raznobarvnimi ali različno debelimi črtami. Če je veliko delov, potem načrtamo več grafikonov ali pa izberemo samo tiste dele proizvoda oziroma materiala, ki najbolj obremenjujejo transport. V tem primeru včrt&mo linije samo zanje, kajti če racionaliziramo ta transport, dosežemo največji učinek v tehnološkem procesu. Skica št. 7 nam kaže gibanje ma- teriala za postopek, ki smo ga videli na skici št. 3 (izdelava kuhinjskega noža). Kot vidimo, je gibanje vsakega dela proizvoda označeno s posebno črto. ■ • m m m LSSSS DRŽAJ ■S2ZIL0 SESTAVLJA NCZ frAHR Skica štev. 7 — Grafikon gibanja materiala pri proizvodnji kuhinjskih nožev 1. Krožna žaga za les. 2. Kopirna stružnica. 3. Horizontalna stružnica. 4, Ekscentrična stiskalnica. 5, Kalilna peč. 6. Mize za montažo in za zakovanje. r. Brusilni stroj. 8. Miza za pranje in čiščenje. 9. Mize, kjer zavijajo material. 10. Stroj za rezanje papirja. Mjiva vprašanja kinematografije Večkrat si naše Svobode in Vodstva kino podjetij »skočijo V Jose« bodisi zaradi repertoarne politike kinematografov bodisi zaradi nerazumevanja so potrebe enega ali drugega. Svobode očitajo kinematografom, da s predvajanjem slabih filmov kvarno vplivajo na vzgojo ljudi in tako sproti porušijo, kar one zgrade, da jim nočejo posojati dvorane za njihove prireditve ali pa jo tako drago zaračunajo, da popolnoma izpraznijo društveno blagajno. Zato morda ne bo odveč Če si nadrobneje ogledamo in Poskušamo ugotoviti prave vzroke vseh teh sporov. Odkar smo dobili zakon o filmih, se tudi v naši proizvodni, razpečevalni in poustvarjalni kinematografiji uveljavlja družbeno upravljanje. Pri proizvodnih podjetjih delujejo filmski sveti, pri podjetjih za razpečevanje filmov sveti za izbor filmov in pri kinematografih programski sveti. Tako so torej dane možnosti, da družba vpliva in soodloča o kinematografiji, saj je prav film lahko najboljše vzgojno in izobraževalno sredstvo. To povedo tudi številke: leta 1956 st je filmske predstave v jugoslovanskih kinematografih ogledalo nič manj kot 101 mi-milijon 500.000 ljudi. Pustimo tokrat ob strani vprašanje, kako opravljajo svojo nalogo filmski sveti pri proizvodnih podjetjih, zakaj veliko pomembnejša je vloga svetov za izbor filmov in programskih svetov, kajti naši kinematografi so še zmeraj vezani predvsem na odkup uvoženih filmov (letno jih uvozimo SO do 120), dobrih in slabih, kakršne je pač nabavilo naših šest uvoznih filmskih podjetij oziroma podjetij za razpečevanje filmov, med katere sodi tudi »Vesna« film v Ljubljani. Pri teh podjetjih posebni oddelki pregledujejo svetovne filmske repertoarje in jih pre-ho Jugoslovanskega filma (posebna agencija) naročajo iz tujine. Naročene filme si potem, ogleda svet za izbor filmov, ki jih oceni od O do 5, hkrati pa pove, ali je ta ali oni film primeren tudi mladini. Nato podjetje predloži film v pregled in oceno Zvezni komisiji za pregled filmov. Če ga ta odobri, ga podjetje podnaslovi in ponudi vsem kinematografom v državi,- »Lovci na komercialne filme«, kakor pravijo nekaterim upravnikom kinematografov^ zaradi slabe repertoarne politike, bi torej ostali brez plena, če bi bila prva šfta —* gostejša. Seveda pa s tem ni rečeno, da kinematografi ne bi mogli kupovati samo najboljših izmed filmov, ki so naprodaj! Praksa namreč kaže, da so med filmskimi sporedi posameznih kinematografov velike razlike. Razlogov za to pa je več, vsekakor pa je najmočnejši med njimi ekonomski. Ne smemo namreč prezreti dejstva, da je dve tretjini jugoslovanskih kinematografov pasivnih (se prani vsi, ki imajo manj kot 1 milijon prometa.) in da izbirajo Pač filme, ki »oredo«. Spričo Pomanjkljive filmske vzgoje Gledalcev pa imajo filmi slabše kakovosti še zmeraj največ gledalcev. Kinematografska Podjetja izdajo 60 0li) svojih dohodkov za davščine in izposojnino filmar: (20 %! za davke, 40 "Jn za izvosnianje). Verjetno bi že z manjšimi davščinami in z znižanjem izposojnine lahko precej izboljšali repertoarno Politiko kinematografov. Izoo-soivino hi bilo vsekakor mogoče znižati, če bi se podjetja so odkup sprijaznila z manjšim dobičkom, (lani ga je podjetje Jugoslavija fnlm ustvarilo 000 milijonov!). Glede davščin Pa bi se verjetno tudi dalo kaj Urediti, če bi občine upoštevale Pomembno poslanstvo kinematografov. Pri tem bi lahko odigrali pomembno vlogo programski sveti kinematografov, ki imajo pri izbiri filmov res vezane roke. Pilmov si namreč ne morejo ogledati, preden jih kinematografsko podjetje ne odkupi. Četudi se ne strinjajo z izborom filmov, kinematografskim Podjetjem ne morejo preprečiti, da jih ne bi predvajala, ker so pač vložila vanje toliko in toliko denarja. Kolikor imajo tu* razpolago informacije o filmih, so le-te predvsem reklam-ne in propagandne. Ne smemo pa pozabiti tudi uu to, da bi bilo treba naše kinematografe njihovi vzgojni tn izobraževalni vzgoji primer-no opremiti in urediti. Za to Pa, kakor smo že omenili, dve tretjini jugoslovanskih kinematografov nima sredstev. Tudi tu je vzrok, d.a njihova vodstva tako drago zaračunajo dvorano prosvetnim društvom ’n da jo nerada odstopajo ob sobotah in nedeljah, ko so ki-rto predstave najbolje obiskane. Pravkar ustanovljeno Združenje jugoslovanski kinematografov čaka torej precej težkih nalog, ki jih bo skupno Putiko laže rešiti kakor posamič. Ostanimo dobri gledališki amaterji Festival amaterskih gledališč v Beogradu V dtugi polovici meseca aprila je bil v Beogradu tretji festival srbskih amaterskih gledališč. Za razliko od Slovenije, kjer gledališki amaterji delajo zgolj v okviru dramskih sekcij Svobod in prosvetnih društev, imajo danes v Srbiji 97 amaterskih gledališč, od katerih marsikatero opravlja nalogo poklicnega gledališča, številna pa prejemajo znatne subvencije. Poleg amaterskih gledališč deluje v Sr- biji tudi 2500 dramskih sekcij in skupin. Pogoj za udeležbo na festivalu je bila izbira domačega odrskega dela in seveda kvalitetna uprizoritev. Najboljše predstave je žirija gledaliških strokovnjakov ocenila na sektorskih revijah in pripravila za izvajalce kritične večere. Obenem so podelili nagrade za igro, sceno in režijo. Sektorske revije so se Spremenile v pra- S proslave ob desetletnici Tovarne pohištva v Novi Gorici. Nastop tovarniških združenih pevskih zborov. ve kulturne manifestacije In so v posameznih krajih vzbudile izredno zanimanje za gledališko umetnost. Povsod so bile predstave razprodane, v Pirotu pa je bil tak naval za vstop-, niče, da so jih prodajali po 200 dinarjev in še dražje. Na festivalu je sodelovalo osem amaterskih gledališč iz raznih krajev Srbije; na sporedu so bila izključno domača, po vojni nastala dela. Izbira je bila zelo pestra in razumljivo je, da kvaliteta izvajanih del ni bila na enaki ravni, Žirija je na zaključnem kritičnem pogovoru to omenila kot eno bistvenih pomanjkljivosti festivala, to je, da bi posamezna gledališča mogla uprizorjeno delo skrb ne j e izbrati. Sicer pa je bil uspeh dovolj zadovoljiv: festival je pokazal dostojen nivo dramske igre in režijo, in žirija, ki so jo sestavljali ugledni beograjski gledališki delavci, je z veseljem ugotovila, da so se nastopajoči v primeri s prejšnjimi festivali v veliki meri otresli ddlemtantizma in v nekaj primerih pokazali nadpovprečne igralske stvaritve. Med predstavami, ki smo jih videli, se nt nobena odlikovala z izvirno, umetniško pomembno sceno. Pač: inscenacija Obrenovičevih VARIACIJ, ki jih je uprizorilo amatersko gledališče »Branko Krsmanovič« iz Beograda. Ta predstava je bila pravzaprav izjema tudi glede izbire dela, igre in režije. Bila je izjema zalega- GRE ZA ZAVEST Mladina v Svobodi »Slavko Černe*' Svoboda, o kateri pišem, je še mlada. Komaj tri leta življenja ima za seboj. Pred ustanovitvijo društva so kranjskogorski kulturniki nekaj let počivali. Zdrahe, prerekanja, nasprotja nazorov. Da je zdaj že vse to davna preteklost, ima morda v majhni meri zasluge razmeroma mlad upravni odbor društva. Ta se je namreč pri delu naslonil predvsem na najmlajšo, v spopadu starejših še nevtralno generacijo. Cas je pokazal, da je bilo samo tako mogoče zgladiti spore in združiti v društvu vse, ki čutijo veselje do dela na odru in v sekcijah. Mnogi vaščani so že pred 1. marcem 1955, ko je bil ustanovni občni zbor, napovedali Svobodi hitro smrt. Pa so bili razoračani: že v maju so se z dobro pripravljenimi programi predstavile pevske, ljudska plesna in igralska skupina. Šahovska je res ostala na papirju (in je še danes), izobraževalna pa je šele iskala pota, kako priti do ljudi. Največ težav je bilo z mladinsko sekcijo. Kje in kako začeti? Sestanki? Z nekakšnimi »Pokaži, kaj znaš!?« Poskusili so in bili smo prepričani, da nam je temeljito spodletelo. Sele ko so mladinke in mladinci vztrajno prinašali izpolnjene vpisnice za pristop k Svobodi, smo začeli verjeti, res da še zmerom z dvomom v srcu, toda začeli smo verjeti v uspeh. Prižel je sam od sebe, po sili razmer. Sredi najlepše jeseni je bilo treba pripraviti kvalitetno akademijo. Na sodelovanje odraslih nismo smeli kaj prida misliti. Sklicali smo člane mladinske sekcije. Najstarejši je bil star 19, najmlajši 14 let. Na programu je bila tudi Delakova »Jernejeva pravica«. Razdelili smo jim tekste in se precej obupani razšli. Tile zelenci — pa Cankar! Človek bi resnično obupal, Naslednjega dne na vaji smo bili vsi nekam neprespani, toda edini izmed številnega zbora, ki je še bral svoj tekst, je bil — hlapec Jernej... Na drugi vaji ga je tudi on že znal. Previdno smo krotili pogum in navdušenje mladih ljudi. Režiser se je bal, da bo imel težave s kostuma-cijo. Mislil si je pač, da se na primer 15-letni fant ne bo hotel obleči kot hlapec, ki odhaja na polje. Toda mladina mu je sproti dokazovala, da nima predsodkov. — Na akademiji se je trlo ljudi; najuspešnejša točka je bila prav »Jernejeva pravica«. Mladina je žela priznanje za svoje delo, mi pa smo bili rešeni vseh dvomov vanjo. Poslej bi lahko na prste epe roke našteli prireditve, pri katerih niso sodelovali člani mladinske sekcije. Kar nekako samo po sebi umevno je postalo, da ves govorni del vsake akademije ali proslave naštudirajo mladinci. Ob 200-letnici rojstva A. T. Linharta so se lotili celo tretjega dejanja Kreftovih »Kranjskih komedijantov«, za 109-letnico Prešernove smrti pa odlomkov iz »Visoke pesmi« like Vaštetove. Za seboj imajo že dve igri: Pavla Golje »Ubogo Ančko« in Kristine Brenkove »Najlepšo ro?o«. Za lanskoletni dan mladosti so samostojno pripravili zelo uspel in kvaliteten kultumo-zabavni večer. Na letošnji akademiji za dan žena je razen treh starejših sodelovala sama mladina. Svoboda »Slavko Černe« ima letos že osem prireditev za seboj (štiri akademije, literarni večer, mladinsko igro, mladinsko tekmovanje in veseli večer); tri je mladinska sekcija samostojno izvedla, za druge štiri (izjema je literarni večer) pa je največ storila. Jedro mladinske sekcije je na osemletki. Vendar so v njej tudi skoraj vsi vajenci in precej kmečke mladine. Tisti, ki se po zaključnem 'osemletnem šolanju raztepejo po svetu, v vsakih počitnicah zagrabijo za delo. Užaljeni so, če jih ne pokličemo. Samo en primer: med letošnjimi semestralnimi počitnicami smo pripravljali akademijo v počastitev naših velikih pesnikov (Vodnika, Prešerna in Župančiča). Vabila smo poslali članom mladinske sekcije, tudi tistim, ki so za tri dni prihiteli domov iz Kranja, Ljubljane, Pirana in iz drugih krajev. Kljub vsej pazljivosti pa smo dva,le spregledali. Prišla sta sama In se skromno ponudila za kakršnokoli delo. Težko je torej govoriti samo še o ambicioznosti mladih ljudi; gre za zavest! O naši Svobodi bi se dalo še marsikaj napisati: o našem Čufarjevem nagrajencu Alojzu Plantanu, ki je 85 let svojega življenja posvetil kul-tumo-prosvetnemu delu, o predsedniku društva Milošu Sodji, ki poprime povsod, o vseh tistih, ki so lepo število ur žrtvovali za najrazličnejše vaje. Upam, da mi bodo vsi ti starejši ljudje, ki so že dobili pri- znanje za svoje delo (ali pa ga še bodo), oprostili, če sem se zadržal ob najbolj razveseljivem pojavu v naši »družini«; ob naših najmlajših, zakaj ti so s svojim neutrudnim delom pritegnili za seboj vse, ki jim je mar slovenska beseda in pesem. Janez Svoljšek del j, ker ima društvo svojevrstvene delovne pogoje, to se pravi dolgoletno tradicijo, izvrstnega režiserja, zadovoljive prostore in finančna sredstva, igralce-študente in ugodno okolje, ki ga ustvarja gledališka bogatija velemestnega Beograda. Zaradi vsega naštetega je marsikdo pomislil, ali se sme beograjsko akademsko gledališče meriti z drugimi srbskimi amaterskimi gledališči. Toda predstava amaterskega gledališča iz Uroševcev 'je tem pomislekom postavila nasproti nove pomisleke. Zakaj? Igrali so v šiptarskem jeziku dramo domačega pisca Muharema Dje-nija. Nihče od gledalcev ni razumel jezika, ki so ga govdriili igralci — in vendar je bilo o tej predstavi na kritičnem večeru največ govora. Vsi di-skutanti so si bili edini, da jim je predstava šiptarskih igralcev odkrila nov svet, da se je v njej iskril svojstven čar, ki ga more vzbuditi le pristno doživetje amaterskih igralcev. Amatersko gledališče v Uroševcih dela šele leto dni v slabih materialnih pogojih, režiser je po poklicu fotograf brez . strokovnega gledališkega znanja — in vendar se je povzpelo tako visoko, da se 'je postavilo ob stran najboljšim amaterskim gledališčem z neprimerno ugodnejšimi delovnimi pogoji. Mladi amaterji iz Uroševcev so ujeli v svojo predstavo utrip življenja, ki ga živijo, z odra je zavel dih njihove zemlje. Vsega tega druge skupine niso mogle preglasiti s svojo strokovnostjo. To so bili tudi enoglasni zaključki žirije v pogovoru o festivalu. Izzveneli so v misli, ki so lahko dragocene tudi za slovenske amaterje, da namreč cilj dobre amaterske predstave ni kopija poklicnega gledališča, marveč svojstveno podajanje, ki je njihovi publiki znano in ljubo in da naj amaterji igrajo predvsem taka dela, ki so njihovim gledalcem blizu in domača; da je veliko smotrneje, če amaterji ostanejo dobri amaterji, kot pa da postanejo slabi profesionalci; da ugodni materialni pogoji še zdaleč niso bistveni za pravo amatersko delo, ampak da sta nesebična ljubezen do gledališča in želja po kulturnem dvigu domače publike tisti poglavitni živec, ki daje amaterskim predstavam sok in življenje. D. T. Kako bo s šolanjem gradbenih kadrov Pred nedavnim so se v Ljubljani sestali starši tistih dijakov, ki obiskujejo Gradbeno srednjo šolo v Ljubljani. Sestanka se je udeležilo približno 300 očetov in mater iz vseh krajev Slovenije, od Prekmurja do Primorske. Poročilu predsednika šolskega odbora in direktorja šole o šolski problematiki je sledila živahna diskusija, v katenj so obravnavali uspehe in vedenje dijakov ter pomanjkanje strokovnih predavateljev - inženirjev. To vprašanje postaja iz leta v leto bolj pereče, tako da grozi šoli nevarnost, da bo morala postopoma ukinjati posamezne oddelke in odseke, če ne bo dobila novih strokovnih kadrov. V zadnjih nekaj letih je zapustilo šolo 16 inženirjev, ki zavzemajo danes vodilna meta v naši gradbeni operativi, v tehnično-upravnih službah ali pa so jih namestili kot profesorje na tehniški visoki šoli. Na teh novih mestih dobivajo večje prejemke oziroma so razvrščeni v višje plačilne razrede. V letošnjem šolskem letu sta odšla tz šole že dva strokovnjaka, tretji pa je dal ostavko. Ze letos so strokovni predavatelji prekomerno obremenjeni. Nekateri imajo tedensko do 36 učnih ur. Na drugi strani pa ni mogoče dobiti niti honorarnih predavateljev, ker so honorarne ure po starih, veljavnih predpisih slabo plačane. Poleg vsega tega ima večina strokovnega kadra že pravico do upokojitve in je le malo verjetnosti, da bodo nadaljevali s poučevanjem na šoli. Vsa ta dejstva so bila- dijakom in tudi staršem dobro znana. Zato so v skrbi za svoje otroke na roditeljskem sestanku sprožili razgovor o vprašanju učnih strokovnih kadrov. Predsednik šolskega odbora je predlagal, naj zbor staršev pooblasti šolski odbor in šolsko upravo, da predložita Izvršnemu svetu LRS pismo oziroma resolucijo, v kateri naj pojasnita nevzdržno stanje glede strokovnega kadra, posebno še, ker bo z uvajanjem šolskege reforme mladina vedno bolj silila v srednje in strokovne šole. Z e sedaj starši vsak dan sprašujejo šolsko upravo glede vpisa svojih otrok, a uprava jim ne more odgovoriti nič določnega, ker ne ve, ali bo sploh mogla sprejeti nove dijake v I. razred. Pit tem pa je potrebno poudariti, da je povpraševanje po tehnikih in delovodjih vedno večje. Glede na kočljivi položaj in okoliščine čuti šolski odbor dolžnost, da seznani našo 'javnost in oblastvene organe s težavami te šole in da prosi pomoči pri reševanju tega vprašanja. Sola je do sedaj izšolala 1150 tehnikov in več sto delovodij, ki vodijo danes gradbeno operatdvo. V. K. Prvomajsko veselje na Polževem I 8 8 8 i i 8 1 1 I 8 i I i I l i I Itlajnti&o jutto Zbudilo me je grmenje mož-n ar jev. »Budnica, ata!« Vprašujoče se zazre vame in si mane zaspane oči. Ne more razumeti ... »Prvi maj...« Okrog usten mu zaigra smehljaj. »Prvi maj...« Skozi odprto okno se zazrem v košček neba — čistega, jasnega, majskega... »Lep dan bo.« Ura bije pet. Sosedje odpirajo okna. »Dobro jutro... Vesele praznike... Srečen prvi maj. i.« Na cesti nekdo prešerno vriska. * Ata zre skozi okno in poje: »Šuštarjev, Žnidarjev polno dvorišče Micka poroči se, sreča te išče...« »No, veste kaj...« odgovarja zvonek dekliški glas, »veste kaj...« »Kam pa greš, Micka, tako zgodaj?« »Na izlet. Na Trakoščan. S podjetjem.« »In s Francetom.« France je namreč, fant sosedove Micke. »In z njim.« »Eh, Micka, Micka...« Deklič se veselo zasmeje. »Eh, ata, ata. i.« »Mladost in starost,« pravim in si potegnem odejo čez glavo, človek bi še tako sladko spal. »Vstani, zaspane! Prvi maj je danes...« Sestra je pripravila zajtrk. Dober, prazničen. Ata se oblači, požvižgava in pravi: »Pojdiva, fant.« »Kam?« »Kamorkoli. Ven. Po mestu, na grad — kamorkoli.« In greva. Mesto je kakor umito. Zastave vihrajo. Venci, transparenti. Stara Tereza je pritrdila na svoje okno papirnato delavsko zastavo. Ata trka: »Rezka, Rezka, al’ še spiš ...« Na Uršičevih oknih so nageljni. Na Kovačevih tudi. Nageljni in zastave. Na cestah je vedno več ljudi. Nekateri nosijo polne nahrbtnike in torbe in nekam hite. Drugi postajajo pred okni in na trgu, se zbirajo v gruče, se pomenkujejo, smejejo... Pred 'občino igra godba. Otroci se vrste okrog muzikantov. »Glej jih, paglavce, so že vstali.« Novakova družina stoji na pločniku pred hišo. Oče, mati, trije fantje. Oče očita: »Neža, kje imaš deko. In zarce, si vzela? Mojduš, za sem sam.« Hiti v hišo. Neža se v zadregi smehlja. »Na Pohorje gremo, veste. i i« In spet zagrme možnarji. »Vsi nekam gredo,« pravi ata. »Ti na Pohorje, drugi na Trakoščan, na Bled i.. Midva pa pojdiva na grad.« ko- vse Na gradu je že precej ljudi. Mlinar z ženo in otroci, Sobrova družina, Štefka in Tonek, stari Sever s svojo palčko..! Možnarji so utihnili. Kmalu bo vzšlo sonce. »Včasih smo hodili na Rožnik. Veliko let je minilo od tedaj,. Rdeči nageljni na suknjičih, rdeče kravate... Sli smo zgodaj, še temno je bilo, in čakali, da bi sonce vzšlo. Eh, pa tudi tekli smo. se tepli z žandarji. Nekoč ...« In ata pripoveduje, kako je bilo nekoč... Mesto se je prebudilo. Pred občino še vedno igra godba. Otroci se primejo za roke in se zavrte v kolu. Droban fantek, pegastega obraza, začne peti: »Druže Tito, mi ti se kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo... »Veste,« pojasnuje njegova mati, »poslušal je radio, sedaj, ob kongresu.« ' Otroci pojejo. Stari Sever mrmra: »Kdo bi si mislil...« Otroci in Sever in ata in jaz in tisoči in milijoni nam enakih. In rdeči nageljni v gumbnicah, veselje in smeh. In »Druže Tito, mi ti se kunemo...« Prvi maj je danes. Sonce vzhaja. J. V. i I I I 1 8 i 8 8 I I 1 8 8 1 I 1 Paberki iz mariborskega okraja - y RAVNAH NA KOROŠKEM je amatersko kulturno delo izredno razgibano. Mladina kar išče možnosti,-kako bi aktivno sodelovala v raznih kulturnih ustanovah in mladinska gledališka sekcija ima 80 članov. Tudi dnugi amaterji so zelo razgibani. Svoboda pomaga vsem okoliškim društvom pri urejanju odrov. Na sodobno urejenem ravenskem odru se vsak teden vrstijo različne prireditve poklicnih in amaterskih skupin. Prihodnje dni bodo pripravili poseben seminar za režiserje in amaterje iz okoliških krajev, na katerem bodo obiskovalci dobili praktične scenografske napotke. V KOTLJAH NA KOROŠKEM imajo nemajhne težave z dvorano, v kateri je skladišče umetnih gnojil. Ker je dvorana brez dimnih dovodov, pozimi ne morejo imeti predstav, sicer pa so zaradi slabe električne napeljave vse prireditve prepovedane. Dvorana je tako neurejena, da še kinoprojektorja ne morejo uporabljati Kljub vsem oviram se pripravlja sindikat gozdnih delavcem na uprizoritev Molie-rovega SKOPUHA. V DRAVOGRADU imajo amaterji zelo hvaležno publiko. Imeli so lep uspeh z Moškriče-vimi RDEČIMI R02AMI, gledalci pa radi gledajo vse predstave, naj bodo vesele ali resne vsebine. Seveda imajo igralci nemalo težav pri pripravah, saj smejo šele ob zadnjih vajah na oder. SLOVENJ GRADEC Je znan po pestrem kulturnem življenju. Amaterska družina uprizarja številna dela domačega režiserja Edvarda Roessnerja, prihodnje dni pa bo uprizorila Korenovo komedijo AMBASADOR. Tudi tam ni z dvorano vse v redu, saj morajo zanjo plačevati 7.500 din na večer. NA FRONTI SESTRE 2IVE so igrali pretekle dni v Mislinju. Amaterji so navezani zgolj na šolske prostore, pa še tam so jim pred kratkim zaprli vrata. Sanitarna inšpekcija mariborskega okraja namreč ne dovoljuje nobenih izvenšolskih prireditev. To spravlja v obup ne samo mislinjske amaterje, marveč številna prosvetna društva v severni Sloveniji. DRAMSKI SOSVET OKRAJA MARIBOR je brezplačno oskrbel vse občinske svete s seznami iger, ki so primerne za amaterske odre, zdaj pa v Rušah in v Mariboru pripravlja dvodnevni seminar za scenografijo. Jeseni bodo v raznih krajih mariborskega področja proslavili 40 obletnico osvoboditve Maribora; oh tej priliki bodo ponovili vse v letošnjem letu naj-. bolj uspele predstave igralskih skupin. NA TEZNU PRI MARIBORU so pritegnili mlade sodelavce k amaterskemu delu z zanimivimi predavanji v ljudski univerzi. Uspeli so organizirati abonmaje za sindikalne podružnice in obisk je zelo dober, ne glede na to, ali uprizarjajo drame ali komedije. SVOBODA TABOR V MARIBORU ima eno najmočnejših sekcij. Lani je uprizorila Cankarjevega HLAPCA JERNEJA, komedijo ZARADI STANOVANJA, Potrčevo dramo LACKČ) IN KREFLI ter Držičevega DUNDA MARO J A. Dramski repertoar tega društva je brez dvoma lahko marsikateremu društvu v zgled. jdSsns**««* It Na seji občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev v Šoštanju so ugotovili, da prihaja k njim veliko več slabih filmov kot dobrih. Da bi preusmerili programsko politiko kino podjetij, bodo v kratkem sklicali upravnike le-teh in se z njimi pogovorili o skrbnejši izbiri filmov. Hkrati bodo svetovali, naj bi kino podjetja šoštanjske občine skupno nabavljala filme. Tako bi se znižali stroški in izbor filmov bi bil boljši. Ra-zumljvo, da se slabim filmiom ne bi mogli izogniti, dobili pa bi nedvomno več kvalitetnih umatnalških filmov. Sklenili so tudi, da bodo predlagali občinskemu svetu za šolstvo, naj materialne izdatke za šolanje odraslih v šoli v Velenju In Šoštanju predvidi v rednem proračunu. Ker letos občina še ne bo imela večjih sredstev za to šolanje, bi bilo prav, če bi izdatke krila sama podjetja, saj njihovi delavci obiskujejo te šole. Svobode, ki nimajo rednih dotacij, jih ne morejo kriti. Občina Šoštanj do danes še nima sklada za kadre, zato bi bilo predlagano reševanje gmotnih problemov izrednega šolanja najuspešnejše. Na isti seji so sklenili, da bodo kulturno življenje poživili z 'gostovanji amaterskih umetniških skupin v okoliških občinah. Doslej je največkrat gostovala glasbena sekcija velenjske Svobode. > UNESCO je odkupila dva naša dokumentarna filma Mednarodna organizacija UNESCO je odkupila oba, na festivalu v Cannesu nagrajena dokumentarna filma Franceta Kosmača “Mrtvi ples« in “Svet grafike«. Hotenja in uspehi? .Vlisli ob posvetovanju belok r'a njskih režiserjev i-ormad Ljubljanici Ati se Bela krajina močno razlikuje o m '7 m 10 >9 m 20 21 ft 22 U m 24 m 15 S 2* 27 m 29 ). tt 29 30 91 31 -n 32 33 m 34 35 * 36 37 38 m 39 m ■HO Sl 42 £ 4i n 45 Čez nekaj časa j« fant odšel k vojakom. Dve leti ga ne bo nazaj. * Prišla je iz drugih krajev, zato jc bila podnajemnica. Njeni gospodinji sta bili stari gospe, ki sta preživljati svojo starost ob črni kavi, pletenju, sprehodih in neskončnih razgovorih. Bili sta prijazni in zadovoljni s podnajemnico, ki jima je čistila stano- iiiiiiiniiii! IlllllUliillflll IIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIlillllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllBIIII IIIIIIIMII!lllllllll!IIIIIIIIIIIH!ffllllll!lllt!H!(lfflII!llll!ll!lll RAZPIS 's za tečaj Politične šole pri CK ZKS (od 2. septembra 1958 do 30. januarja 1959) Tečaj ' Politične šole je namenjen predvsem delavcem In delavkam v industriji in kmetijstvu, ki že delajo v organih delavskega in družbenega upravljanja in jim je zato nujno potrebno osnovno znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, tečajih, o osnovnem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih prejemkov ter tudi o stažu in funkcijah v političnih organizacijah in družbenih organih, pošljite do 25. 6.1958 na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 39 in tudi na svoj občinski komite ZKS. Sola ima tudi svoj internat za slušatelje. Isi so doma izven Ljubljane. O sprejemu v tečaj bo vsak posameznik pismeno obveščen in sicer najinanj 14 dri pred pričetkom točaja. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole. oziroma na občinskem komiteju svojega področja. Vodoravno: 1. mesni izdelek, 7. pristojbina za šolanje, 14. priprava za risanje, 15. v skladu s pravili, 16. zabuhniti, 17. ilirski pesnik v Prešernovem času (Stanko), 18. kopica, 19. romarsko mesto mohamedancev, 20-čolnar, brodnik, 22. dabela palica, 23. predpona, ki označuje davno preteklost, 24. upravna enota v ostalih republikah FLRJ, 25. podoba, 26. osebni zaimek, 27. oslov glas, 28. hoditi, 29. glavni števnik, 31. hiter, 32. ostri konci zemlje v morju, 34. prebivalec stare države v Mezopotamiji, 36. občutek pomanjkanja tekočine v telesu, 37. nenaravni pojavi, 39. židovsko moško ime, 40. glavni števnik, 41. ljubezenski, 43. del noge, 44. notranji premer cevi pri strelnem orožju, 45. ženski plesni čeveljček. Navpično: 1. zemeljski sadež (pomanjševalniča), 2. književnost, 3. upadanje morja, 4. kraj . ob progi Jesenice — Gorica s tekstilno tovarno, 5. ločilni veznik, 6. oblika pomožnega glagola, 7. pisarna, 8. eden od prstov, 9. samoglasnik ta soglasnik, 10. krik, 11. mesto pod Frušfco goro, 12. neoverjena, 13. razčlenjevalec, 15. skozi katerega se vidi, 17. ribniški medmet, 20. otirače, 21. glavno mesto sosednje- države, 24. oblika pomožnega glagola, 30. kurir, 31. jezen, divji, 33. malik, 35. prebivalec Iberskega polotoka, 36. orožje nekaterih žuželk, 38. arabskih žrebci, 40. kotlina, 42. začetnici pisatelja romana »Teleskop«, 43. ime črke. REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 14 Vodoravno: X- srk, 4. vrednotnica, 13. kolesar, 15. obraz, -r, 16. opetek, 17. tresk, 18. ph, 19. potok, 20. proti, 21. pri, 22. etan, 23. Prusi, 24. klot, 25. lar, 26. arest, 27. kvote, 28. I. M., 29-zrast, 30. kratek, -c, 31. zlogi, 32. bakrast, 33. aeronavtika, 34. rti. SI|||||imiillilllll!lli!l!!lllllllllll!lllllllllllll!IB Ifo Veliko prej kot j e pričakovali jo povila deklico. Zdravniki rekli: »Ni čudno, ob takem življenju!« čas je mineval. Marjanina hčerka je iz dnku- v rokah čevlje, se je približala postelji. Marjana ni vedela- več, ali jo je zbudil šum ali močan duh po alkoholu. • Prižgala j« luč in kriknila. Pred njo je stal njen mojster. Prijel jo je za roko. »Izginite!« je zavpila. Kmalu se je pred vrati pojavila soseda. Mojster se je naglo cbuil in se odmajal fikozi vrata. »Še žal ti bo za to!« je zagrozil. Ali je s tem mislil, naj obžaluje, ker jo je postavil z normiranega dela na nenormirano. kjer je zaslužek manjši, ker ni dovolil, da bi električar njihovega podjetja popravil električno napeljavo v sindikalni sobi... ker je on mojster, »rvuijmio« potreben strokovnjak, ona pa pri- O vsem tem mu je pisala. Dobivala je čudne odgovore. Zdelo se ji je, da jo ne razume, da ne čuti z njo. Prenehala mu je pisati. Nenadoma je prišel. Vstopil je v sobo v trenutku, ko je Marjana oblačila hčerkico. Deklica je uprla va*)j velike modre oči ta spustila na tla rokavičko. Pobral jo je ta jo dal Marjani. Molče sta zrla drug v drugega. Povesil je oči in pogledal hčerkico. »Kako je velika!« Stopil je k Marjani, jo objel in dejal: »Le kako si zmogla vse to?« Naslonila se mu je na prsi fn dolgo ihtela. On pa je preko njene glave pogledoval hčerkico, ki mu je z drobnimi prsti ponujala igračko. D.D. AVT0P0DJETJE »SLAVNIK« KOPER ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM PRIJETNO VOŽNJO NA SVOJIH AVTOBUSIH! Telefoni: direkcija 77 promet 1-65 komerciala 2-76 direktor 2-74 TlIllillllllllIMMVNIIIlillillllillinilllM jr pi§e, roN6 seu&cAR ............inim RIŠ£-MARJANCA JEMtC |llllllill[||lillllllllllMlllllill!IIIIIIIIIIIIIIM I 8 I I | Delavski sveti, upravni odbori, občinski ljudski odbori, = Ustanove, komisije za razpis delovnih mest! KO RAZPISUJETE ' a • ■ delovna mesta I NE POZABITE da prebira naše glasilo na tisoče delovnih ljudi IN PREV MED NJIMI mulil*?: lil 103. Babica je vedela, da se Martinček ne bo ločil od mule. Preveč mu je prirasla k srcu. In ko je nekega dne prišla v vas izvidnica s prav posebnim n?-menom, se je Martinček ojunačil in zaupno vprašal starejšega partizana: »Kaj misliš, tovariš, ali bi me vzeli v brigado? Imam mulo in puško!« »Fantiček, to dvoje, kar Imaš, je kljuka, ki ti bo odprla vrata!« 104. In potlej je tudi babici zaupal svoj sklep. Babica ga je stisnila k sebi in čutila je, kako mu bije v prsih še otroško srce. Toda zatajila je v sebi plamenečo skrb za ljubega vnuka. »Očetova kri ti burka srce; mati v ječi ti potiska puško v roko; požgane vasi te kličejo. Pojdi, junaček moj!« 105. »Babica, ne jokaj, potem mi bo hudo!« je zastokal Martinček. »Saj ne jokam zaradi žalosti, ampak od bolečine, ker ne morem s teboj!« mu je dejala babica in ga prijela za roko ter ga peljala proti komisarju brigade, ki je na konju jahal v požgano vas. Ob njem je jahal komandant in za njima se je vila cela brigada. Rliiliiiliilliiliiiiilliliiillliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii !llllillj|||||||l!illlllll!llllllll!llllllll!llllllll!ll!ll!lllllll|[llll!fll!!llllllllllllllllll!l 106. »Tu ga imate, tovariši, doma ne more več , strpeti!« je vzkliknila babica. »Tebi ga izročim, komisar Janko, ker vem, da ti ne bo delal sramote!« Komisar je gledal v svetle oči babice, srce mu je kipelo, ko je videl tolikšno ljubezen stare žene do rodne grude. Objel je Martinčka in vzkliknil: »Sin brigade si postal, Martinček!« 107. In tako je postal Martinček partizan. Bil je naj-mlajšl partizan v brigadi. Ker pa sta bila z mulo neločljiva prijatelja, je bil oborožen mulovodeo. Dodelili so ga spremstvu brigadnega štaba. Težko je bilo slovo od babice, od Tineka in Mojčke, toda babica ni jokala. Ko je brigada odhajala, je stala pred kovačnico z roko na srpu. Srce ji je jokalo, oči pa so ji žarele od ognja ljubezni do zemlje. 108. Toda že drugi dan so iz trga prihrumeli v Hrastje fašisti ter odgnali s seboj babico in oba otroka. »Zdaj je gadje gnezdo v Hrastju prazno!« je olajšano vzkliknil njih poveljnik. In dal je do tai razstreliti -kovačnico. »Zdaj je Hrastje za partizane mrtva vas!« Zaprli so jih v klet starega gradu in mati, ki je bila zaprta v gradu, je videla skozi okence, ko so jih prignali. Mednarodne posledice recesije v ZDA Pogled v sedanje gospodarsko gibanje v svetu odkriva nekaj značilnih činiteljev. V prvi vrsti je opaziti dejstvo, da je zelo upadla hitrost gospodarskega razvoja, ki je bila značilna za nekaj preteklih let. Gospodarstva nekaterih držav pa je zasegla močna recesija. To velja prav posebno za gospodarstvo ZDA. Kar zadeva Zahodno Evropo, slika ni tako jasna, ker je neenotna. Ni moč še govoriti o popolni- recesiji, vendar pa o zaostajanju v gospodarskem razvoju. Tiste dežele pa, ki dajejo surovine, so prisiljene zmanjševati svoj izvoz, poleg tega pa so se1 tudi cene surovin zelo zmanjšale. Na kratko rečeno, težko je dati določeno oceno današnjega stanja v svetovnem gospodarstvu. Vsaka država poskuša na svoj način odstraniti motnje in znova vzpostaviti normalno gospodarsko delovanje in polno zaposlenost. Res pa je, da je recesija postala danes dejstvo ne samo v ZDA, temveč tudi v vrsti drugih držav. Vse to pa ni slučajno, temveč neobhodno. Recesija je dosedaj najhuje zadela razvite industrijske dežele na Zahodu, ker so bili tam tudi najmočnejši vzroki. Sele v svojem nadaljnjem razvoju je postala recesija tak činitelj, ki ima mednarodni pomen in ki ustvarja pogoje za nadaljno razširitev gospodarskega nazadovanja v svetu. Zanimivo je, da pojava recesije nihče ni predvideval, kajti v tem primeru bi lahko ukrenili marsikaj, da bi zmanjšali njene posledice. RECESIJA IN SVETOVNO GOSPODARSTVO Prav zaradi tega tembolj pada v oči sedanja mlačnost glede na recesijo v mednarodnem pogledu. Težko je verjeti, da ameriška recesija ne bi mogla imeti posledic svetovnega obsega. Gre samo za čas, kdaj se bodo te posledice pojavile, in pa za to, kako globoke in obsežne bodo. Do zdaj je že dovolj dejstev, ki kažejo, dg recesija nastopa že v mednarodnem obsegu. O tem priča gibanje cen zlasti surovin na svetovnem trgu, težkoče v plačilnih bilancah raznih držav in pa veliko pomanjkanje dolarskih rezerv v raznih državah, ki so gospodarsko povezane z ZDA. Ker je bilo v zadnjih 25 letih dosti takih pojavov, zato je tembolj težko ugotoviti, koliko le-ti danes pomenijo samo kronično stanje v nazadovanju ali pa akutno stanje nastopajoče krize. Za gospodarski razvoj v svetu je namreč značilno, da je bila njegova hitrost razvoja zelo različna in da so velike razlike med razvitimi in nerazvitimi državami. Vse to pa je ustvarjalo v mednarodnem gospodarstvu stalne težkoče. V zadnjih dvajsetih letih sta se iskristalizirala dva principa ekonomske politike v svetu. V razvitih deželah je bil to princip polne zaposlenosti, v nerazvitih pa razvoj proizvajalnih sil. Vse to je vplivalo na razvoj gospodarstva v posameznih deželah in na določanje gospodarske politike v njih. Najtežje vprašanje, ki se je pri takem stanju postavljalo pred državnike in gospodarstvenike, pa je bilo, kako zagotoviti ustaljenost gospodarstva. Do prve svetovne vojne je vladalo prepričanje, da se gospodarstvo lahko ustaljuje samo od sebe. Poznejši razvoj pa je to prepričanje popolnoma izpodbil. Pri sedanjem pojavu recesije v ZDA je treba imeti pred očmi, da ne gre samo za notranje ameriško vprašanje, temveč da je to mednarodno vprašanje, kajti tudi posledice recesije se raztezajo na ves svet. Kakšno je trenutno stanje v ZDA? Proizvodnja jekla izkorišča zmogljivosti samo z 48.1°/". Proizvodnja avtomobilov je upadla od 154.000 dnevno pred enim letom na komaj nekaj nad 83.000 dnevno v letošnjem aprilu. Proizvodnja nafte se je zmanjšala za več kot 1 milijon baril. Število brezposelnih se je po uradnih podatkih povečalo na 5,200.000, neuradni podatki pa govore celo o, 7 milijonih delavcev, ki so brez posla. Vse to dokazuje, da je recesija v ZDA postala dejstvo. POSLEDICE V SVETU Posledice v drugih državah so se pokazale zelo različno in v različnem obdobju. To pa zato, ker je bil tudi razvoj gospodar-, stva v teh državah drugačen ka- ' kor v ZDA. Do recesije v mednarodnem obsegu morda'niti ne bi prišlo, če bi bilo mednarodno tržišče sposobno porabiti in plačati ves presežek proizvodnje razvitih držav. Dejstvo pa je, da je 9 desetin vsega svetovnega kapitala koncentrirano v razvitih deželah in prav zato je kupna moč nerazvitih dežel tako manjhna. Poleg tega so v zadnjih letih razvite dežele velik del razpoložljivih sredstev vlagale v investicije, kar je po drugi strani krčilo kupno moč lastnega tržišča. Ce bi se z dolgoročnim finansiranjem nerazvitih dežel krepila njihova kupna sposobnost, da bi tako lahko nabavljale vse presežke, ki jih daje proizvodnja razvitih dežel, morda do recesije niti ne bi prišlo. Vsega tega pa ni bilo. in zato je recesija tu. Leta pomeni predvsem zmanjšano proizvodnjo in zmanjšano izmenjavo blaga. Posledica tega pa je povečana brezposelnost v razvitih deželah in manjši dohodek deviz v nerazvitih deželah, ki prodajajo surovine. Ves svet danes na primer še vedno več kupuje od ZDA kakor pa prodaja v to najbolj razvito kapitalistično deželo. Lansko leto so ZDA prodale v tujino za 19,3 milijarde dolarjev blaga, uvozile so ga pa samo za 13.2 milijarde dolarjev. Presežek 6.1 milijarde dolarjev so izravnale na ta način, da so dale za 2.8 milijard dolarjev gospo-' darske pomoči, ostali del pa je izvozil privatni kapital. Letos se bo izvoz iz ZDA občutno zmanjšal, s tem se bo seveda zmanjšala tudi kupna moč drugih držav, kar bo pomenilo nov problem za razvite dežele. Rešitev tega problema pa leži v dolgoročnem kreditiranju in finansiranju nerazvitih dežel. Prav sedanja recesija je to vprašanje še močno zaostrila: Vsebolj se postavlja zahteva, da to vprašanje rešijo v mednarodnem obsegu. /Kakor v vsaki deželi posebej, se tudi v mednarodnem obsegu postavlja vprašanje polne zaposlenosti in razvoja pro-izvajalmh sil. Česar ni mogla rešiti vsaka dežela posebej, bi bilo moč rešiti v mednarodnih okvirih. Problem polne zaposlenosti v razvitih deželah in gospodarski razvoj nerazvitih dežel danes ni-več stvar posameznega naroda, temveč mednarodna. Rešitev tega problema leži samo v mednarodnih okvirih. Toda ti mednarodni okviri ne smejo pomeniti nadvlado nekaterih dežel nad drugimi, temveč delovanje enakopravnih in samostojnih dežel, ki bi postavile skupne koristi na prvo mesto in kjer bi vsaka posamezna vprašanja reševali v soglasju s skupnimi vprašanji. Možnost za tako reševanje sodobnih gospodarskih vprašanj v svetu nudi OZN, ki že ima za to določene organe. Zato je pričakovati, da bo prav v sedanjem času. ko recesija zavzema mednaroden obseg, prišla pobuda iz same organizacije ZN za rešitev iz sedanjega stanja. Nenad Popovič Že 7 milijonov brezposelnih štejejo danes ZDA. Brezposelni se zbirajo pred kuhinjami raznih dobrodelnih ustanov, da dobe nekaj tople, hrane Kriza vlade ali kriza sistemi 1 Je nekaj tragičnega v povojni francoski politiki. S temi besedami je neki komentator označil padec štiriindvajsete, povojne francoske vlade. Drugi spet imenujejo to krizo francoskega političnega sistema. Ta sistem pa je tak, da onemogoča kakršenkoli izhod iz slepe ulice, v kateri se vrti francoska povojna politika, tako notranja kakor zunanja. Na odru francoskega političnega življenja se pojavlja cela vrsta raznobarvnih strank in gibanj, za katere je značilna samo ena skupna črta’, a to je, da so te stranke razedinjene in v neprestanih razprtijah. Razedinjena je levica prav tako kot desnica. In ker sta taki obe, je razedinjen tudi centrum. Vsakokratna vlada je le splet raznih kompromisov, političnih računov in kombinacij. m m Tako stanje je pa kot nalašč ustvarjeno za delovanje tistih krogov, ki skriti v ozadju drže nitke v svojih rokah in pošiljajo v ospredje zdaj tega zdaj drugega politika, zdaj to, zdaj drugo politično stranko ali skupino. Ena stvar pa drži: naj pride na vlado kdorkoli, naj jo sestavljajo socialisti ali narodni republikanci, politika vlade ostane vselej ista, nespremenjena. Slejkoprej ostane Francija zapletena v mreže kolonialistične vojne v Alžiriji in v takšne ali drugačne spore s Tunizijci in drugimi afriškimi narodi. Prav na tem vprašanju je padlo do zdaj že nekaj vlad in med njimi tudi- zadnja Felixa Gaillarda. Račun za 'to pa plača seveda francosko ljudstvo samo in pa ugled dežele v zunanjem svetu. V Združenih državah Amerike se grmadijo neprodani poljedelski stroji Po Gaillardovem padcu se Francozi vprašujejo, kaj jim je prinesla njegova šestmesečna vladavina. Kakšna je naša gospodarska bilanca? Kakšno je resnično stanje v Franciji danes? Taka vprašanja si je nedavno tega zastavil nek zelo ugleden francoski časopis. Prvo, kar je storila Gaillardova 'vlada, pravi časopis, je bilo to, da je zvišala cene in izčrpala zalogo deviz. Inflacija in neuravnovešenost plačilne bilance, ki je posledica vojnih izdatkov, je silila vlado, da je iskala kredite pr; ameriških in mednarodnih denarnih ustanovah. Vojni izdatki za alžirsko avanturo so na primer toliko porasli, da so spodjedli ves program razvoja letalstva. 650 milijonov dolarjev, ki so jih posodile ZDA in Evropska plačilna unija, so predstavljali jedro vse Gaillardove gospodarske politike. Ko našteva bodoče težave, ki izhajajo iz take politike, omenjeni francoski časopis ugotavlja: Francija bo še nadalje živela na kredit. Deficit bo plačevala Amerika. Toda do kdaj? Vprašanje je ostalo odprto. V Alžiriji je Felix Gaillard zapustil svojemu nasledniku prav takšno oziroma še bolj zamotano stanje, kot ga je sam zatekel. Vsi napori in poskusi Francije, da bi svetu prikazala vojno v Alžiriji kot notranjo francosko zadevo, so se izjalovili. Napad na tunizijsko vas letos februarja in spor s Tunizijo je še bolj pripomogel k temu, da je alžirsko vprašanje postalo splošna mednarodna zadeva. Izjalovili so se tudi vsi poskusi, da bi s kakršnokoli odlo- čilnejšo vojaško zmago spravili alžirsko vprašanje s sveta. Kje je Francija danes po več kot treh letih vojne z Alžirci? V mednarodnem pogledu je vsebolj osamljena, kajti celo njeni zahodni zavezniki si je ne upajo zagovarjati v primeru, če bi alžirsko vprašanje prišlo pred OZN. Po drugi strani pa moč osvobodilnega gibanja v Alžiriji vse bolj raste, kar občuti francoska armada v vseh novih in novih ofenzivah alžirskih upornikov. Francoski vrhovni štab pa že tri leta venomer ponavlja eno in isto besedo: okrepitve, okrepitve, okrepitve. Tako je bilo stanje, ko je Felix Gaillard zapustil predsedniški stolček. Nič ne kaže, da bi se to stanje v bližnji prihodnosti bistveno spremenilo. Z nastopom nove vlade se bo spet pričela ista igra. Kdorkoli'že naj bo predsednik vlade, katerikoli stranki, ki se izmenjavajo na oblasti, naj pripada, politika ostane ista. Isti problemi se vlečejo od vlade do vlade. Vse to pa so znamenja, da je francosko politično življenje zašlo v krizo. Prav zato je toliko glasov o krizi francoskega političnega sistema. Zato ni čudno, da se oglašajo vedno glasneje mnogi zagovorniki diktature, ki pripravljajo pot »odrešeniku« — 'generalu De Gaullu. Pravijo, da je edinole De Gaulle sposoben izvleči francoski politični voz iz slepe ulice. Stari general, ki je takoj po vojni stopil v politično življenje, pa se je pozneje spet umaknil, še vedno previdno molči. Njegov morebitni ponovni nastop bi pomenil prevago reakcionarnih sil, kar bi imelo za Francijo daljnosežne posledice. DOGOOHIVSVETU 0D TtDNA, 00; TEDNA Predsednik Združene arabske republike Naser je prispel na osemnajstdnevni obisk v Sovjetsko zvezo. Med potjo se je ustavil tudi v Budimpešti. Med svojim bivanjem V Sovjetski zvezi je obiskal mnoge kraje in imel razgovore s predstavniki sovjetske vlade. Na konferenci predstavnikov političnih strank severnoafriških dežel Tunizije, Alžirije: in Maroka v Tangerju so priporočili ustanovitev federativne države Magreb, ki M obsegala vse tri dežele. Zato so se zavzeli za čimprejšnje prenehanje vojne v Alžiriji in pozvali vse zahodne države, naj ukinejo pomoč Franciji za to vojno. Tri zahodne velesile so odbile sovjetski predlog, da bi se razgovorov veleposlanikov v Moskvi o pripravah za konferenco na najvišji ravni udeležila tudi predstavnika C SR in Poljske. Pristale pa so na ločene razgovore Sovjetskega zunanjega ministra z vsakim od treh zahodnih veleposlanikov v . Moskvi, Angleški guverner na Malti je proglasil Izjemno stanje. Vzrok temu so bili hudi neredi, do katerih je prišlo med splošno stavko malteških delavcev. Na volitvah v Togu, afriški pokrajini pod francosko upravo je zmagala Nacionalistična stranka, ki se zavzema za neodvisnost dežele. Jugoslavijo je obiskala delegacija Združene arabske republike, ki jo vodita dva člana vlade. Delegacija je obiskala mnoga naša mesta in se seznanila z gospodarskimi in drugimi problemi naše dežele. Na sejah Varnostnega sveta OZN, kjer razpravljajo o sovjetski pritožbi zaradi poletov ameriških bombnikov z atomskimi bombami proti sovjetskemu ozemlju, so zahodni predstavniki zavrnili sovjetsko resolucijo, ki zahteva prenehanje teh poletov. Sovjetski delegat pa je po drugi strani zavrnil ameriški predlog o mednarodnem nadzorstvu nad področjem okrog severnega tečaja. CK KP Sovjetske zveze je poslal pozive socialističnim strankam Francije, Italije, Zahodne Nemčije, Velike Britanije, Norveške, Danske, Nizozemske, Belgije in Avstrije, naj bi začele skupno akcijo proti atomski oborožitvi zahodnonemške vojske. V Kopenhagenu, glavnem mestu Danske, so se sestali zunanji ministri držav — članic Atlantske zveze. Kakor poročajo, je bil glavni predmet razgovorov atomska oborožitev posameznih držav, ki pripadajo Atlant- . ski zvezi. Po dolgih pogajanjih so v Rimu predstavniki Združene arabske države podpisali z zastopniki bivše Sueške družbe sporazum o odškodnini, ki naj jo plača Egipt tej družbi. Ta sporazum pomeni velik uspeh Združene arabske republike. Ob tej priložnosti so tudi ZDA sklenile deblokirati 38 milijonov dolarjev, ki so last Egipta in ki so jih zadržali takrat, ko je egipčanska vlada nacionalizirala Sueški prekop. Bolgarijo je obiskala poljska vladna in partijska delegacija, ki jo vodi prvi sekretar CK Poljske združene delavske partije Vladislav Gomulka. Razgovarjali so se o medsebojnih odnosih in o raznih mednarodnih vprašanjih. Indonezijska vojska je zavzela glavno oporišče upornikov Bukitingi, ki so ga šteli za prestolnico upornikov. Tuja letala, ki so prihajala s Formoze in Južne Koreje, so napadla več ladij v indijskih pristaniščih. Do novih uporov je prišlo na raznih drugih otokih, zlasti na Celebesu. Pri upornikih so našli velike količine orožja najnovejše izdelave. Indonezijska vlada je izjavila, da se bo v primeru, če tuja intervencija ne bo prenehala, pritožila OZN. V Pekingu je biilo drugo zasedanje nacionalnega kongresa KP Kitajske. Na dnevnem redu skt bila razna poročila o delu CK in vprašanje razvoja kmetijstva. Na kongresu je sodelovalo nad 1000 članov. Mnogi časopisi v Ameriki so začeli .objavljati vrsto člankov, v katerih razkrivajo delovanje vojnega zločinca Andrija Artuko-viča in zahtevajo njegovo izročitev Jugoslaviji. Mnogi italijanski .časopisi in predstavniki raznih političnih strank so protestirali proti vmešavanju Vatikana v predvolilno kampanjo. Nedavno je namreč 282 italijanskih škofov dalo navodila katoličanom, kako naj volijo na prihodnjih volitvah. ' V sultanatu Lahedž, v državici Adenske-ga protektorata so angleške vojaške oblasti s tanki in letali napadle posamezne kraje, kjer so nastopali uporniki, ki so zahtevali •svoboditev izpod angleške oblasti. Gospodarske; socialni svet Združenih narodov je sprejel predlog za ustanovitev gospodarske komisije za Afriko. Ta komisija naj bi uravnavala gospodarske zadeve tega kontinenta. Predsednik indijske vlade je spremenil svojo odločitev, da odstopi s svojega položaja in izjavil, da bo še nadalje obdržal to funkcijo. Vodstvo socialno demokratske stranke . Zahodne Nemčije je pozvalo ministre zunanjih zadev držav Atlantskega pakta, naj onemogočijo atomsko oborožitev zahodnonemške vojske. Ta poziv so poslali na zasedanje Atlantskega pakta v Kopenhagenu. Zahodne države ZDA, Velika Britanija in Francija so odbile pian Rapackega. Kakor je znano, ta plan predvideva ustanovitev posebne brezatomske cone, ki bi obsegala obe Nemčije, ter Češkoslovaško in Poljsko. Etiopski cesar Haile Seiasie jo položil temeljni kamen za novo etiopsko pristanišče Ašab, ki ga gradi jugoslovansko gradbeno podjetje iz Splita. Ob tej priložnosti se je Halle Seiasie zahvalil za pomoč, ki jo daje Jugoslavija za razvoj etiopske države. Ponedeljkovo jutro je našlo London brez značilnih zelenih in dvonadstropnih rdečih avtobusov. 50.000 avtobusnih šoferjev in sprevodnikov je začelo stavkati. Prvikrat po 20 letih so hkrati obnemeli vsi londonski avtobusi. Pravijo, da je s tem prizadeto najmanj 3 milijone Londončanov, ki se morajo vsak dan prevažati na delo in domov. Res, da redno obratuje podzemska železnica, vendar je nanjo naval tolikšen, da tudi ta ne premore dvojnega bremena. Londončani si pomagajo na vse načine: z »avto-stopom«, z motornimi čolni po reki Temzi, s kamioni, dosti pa jih hodi peš. Meščanski tisk hujska prebivalstvo proti avtobusnemu sindikatu, ker je v obrambo svojih pravic nastopil z najostrejšim sredstvom — s stavko. Zavrnjeni kompromis Spor med Mestnim transportnim podjetjem in Transportnim sindikatom se vleče že dalj časa. Konec minulega leta so »busmeni« postavili zahtevo po zvišanju mezd za 10 in pol šilinga tedensko. Podjetje je njihovo zahtevo zavrnilo in vso zadevo predložilo arbitražnemu sodišču. To je naposled odločilo, da se da povišica za 8 in pol šilinga, toda samo osebju v središču Londona. Sindikat ni privolil v sklep razsodišča. Ker pa je stavka avtobusov zeio nepopularna zadeva, je sindikalno vodstvo predlagalo kompro- mis. Zvišajo naj mezde samo za 6 in pol šilinga toda vsetnu osebju, tudi onemu iz predmestja. Mestno transportno podjetje pa je vztrajalo na prvotnem predlogu s precej neprepričljivim izgovorom, da ne »sme prekršiti sklepov arbitražnega sodišča«. Stvar se je zapletla. Ker niti sodišče niti podjetje nista hotela spremeniti svojih sta- lišč, tudi sindikatu ni preostalo drugega, kot da se odloči za drugo pot, ki jo je nape vedal — za stavko. Vodja transportnega sindikata Frank Casins, ki se je prav te dni mudil na obisku v Jugoslaviji, je nagloma skrajšal svoje bivanje za dva dni in se nemudoma vrnil v britansko prestolnico. Vodstvo sindikata je sklenilo začeti s 1 iavko. Stavkokazi v limuzinah Vendar pa je sindikat za zdaj v zelo kočljivem položaju. Kolikor ga ne bodo podprli ostali sindikati, je le malo verjetnosti, da bo lahko uspel. Njegovi nasprotniki so mobilizirali vse sile, da bi strli stavko. Organizirali so stavkokaze v Izredno širokem obsegu. Tako so najeli na stotine osebnih avtomobilov, tudi take stare po več desetletij, ki prevažajo potnike do delovnega mesta. Zahtevali so tudi, naj bi se promet na podzemski železnici podvojil. Toda tu so železničarji vsaj doslej ostali solidarni s tovariši iz avtobusnega sindikata. Vlaki skozi londonsko podzemlje vozijo po rednem voznem redu, ob vhodih pa čaka na tisoče ljudi, da bi se zvrstili v podzemski železnici. Toda tudi železničarji niso preveč zadovoljni s svojim položajem. Prav te dni se pogajajo za zvišanje plač in mezd. Ce ne bodo ugodili njihovim zahtevam, se utegne zgoditi, da bo tudi 450.000 železničarjev začelo stavkati. Seveda bi v tem primeru nastal izredno težak položaj za vse britansko gospodarstvo, predvsem pa za konservativno vlado. Dvojni kamen preizkušnje Vlada si v tem težavnem položaju začasno po pilatovsko umiva roke. Minister za delo ni hotel odgovoriti na zahtevo sindikatov avtobusnega osebja, naj posreduje v nastalem sporu. Bržkone je menil, da se sindikat ne bo lotil skrajnega sredstva. Prav tako pa vlada noče posredovati, ker bi se tako znašla v precepu. Da bi zavrnila delavske zahteve, ne more, ker bi to povzročilo splošno nezadovoljstvo. Ce pa jim želi ugoditi, se mora spet odreči svoji politiki« ki temelji na nezvišanju plač in trdnosti cen. Sedanja stavka pomeni zato prvo resno preizkušnjo vladne gospodarske jjoiitike, ki jo je sprejela lansko jesen. Stavka 50.000 vozačev in sprevodnikov londonskih avtobusov bo lahko krepko zamajala temelje britanski vladi. Macmillanov kabinet se dobro za-ueda, da bi ugoditev zahtev avtobusnemu sindikatu sprožila plaz novih terjatev najrazličnejših sindikatov. To bi torej dejansko pomenilo odpoved dosedanji politiki hoja proti inflacijskim pojavom. Vlada pr. ne more zatisniti oči in si zamašiti ušes pred avtobusnim molkom na londonskin cestah. Stavka »busmenov« je torej velik kamen preizkušnje trdnosti vladne politike in 'tka enotnosti in solidarnosti delavskega razreda Velike Britanije. Martin TOMAŽIČ Avtobnsnl molk v Londonu