URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 26	v LJUBLJANI, dne 4. avgusta 1966 Cena 1,50 din, 150 st. din Leto XXIII
VSEBINA!
Splošni akti republiških samoupravnih organizacij;
145.	Pogodba o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja samostojnih obrtnikov in samostojnih gostincev.
146.	Pogodba o izvajanju socialnega zavarovanja umetnikov.
147.	Pogodba o izvajanju socialnega zavarovanja filmskih umetnikov in ulmskih delavcev.
148.	Pogodba o izvajanju socialnega zavarovanja odvetnikov.
149.	Pogodba o Izvajanju socialnega zavarovanja katoliških duhovnikov v SR Sloveniji.
150.	Pogouba o izvajanju socialnega zavarovanja duhovnikov Evangeličanskega seniorata v Sit Sloveniji.
151.	Pogodba o izvajanju socialnega zavarovanja športnikov.
152.	Pogodba o izvajanju socialnega zavarovanja uličnih prtljažnih nosačev v Sloveniji.
153.	Pogodba o Izvajanju socialnega zavarovanja železniških prtljažnih nosačev v Sloveniji.
Predpisi republiških organov:
154.	Odločba o ustanovitvi komisije Izvršnega sveta za reševanje aktualnih organizacijskih in sistemskih vprašanj v organih za notranjb zadeve v SR Sloveniji ter o imenovanju predsednika in članov te komisije.
155.	Odločba o razrešitvi in imenovanju predsednika komisije SR Slovenije po 195. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju.
156.	Odredba o zavarovanju določenih zemljišč na območju občine Radovljica in občine Jesenice.
Predpisi občinskih skupščin:
121.	Sklep o sredstvih za kritje razlik v stanarini mestnega sveta Ljubljana.
122.	Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1965.
123.	Odločba o ustanovitvi skupnega organa za kaznovanje prekrškov za območje občin Idrija, Logatec in Vrhnika na Vrhniki.
Splošni akti republiških samoupravnih organizacij
145.
Na podlagi tretjega odstavka 124. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51-704/64, št. 56-908/65 in št. 14-178 66) in 158. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 10-169/65 in št. 14-179 66) skleneta Republiška skupnost socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije in Gospodarska zbornica SR Slovenije, ki predstavlja samostojne obrtnike in samostojne gostince, tole
POGODBO
o Izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja
samostojnih obrtnikov in samostojnih gostincev
1.	člen
Za samostojne obrtnike in samostojne gostince se po tej pogodbi štejejo osebe, ki na podlagi veljavnih predpisov samostojno opravljajo obrtno, obrti podobno ali gostinsko dejavnost.
Družinski člani zavarovancev po tej pogodbi, ki so v skladu z določbo prvega odstavka 94. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju na svojo zahtevo samostojno zdravstveno zavarovani, so posebej tudi pokojninsko in invalidsko zavarovani po določbah te pogodbe. Ti zavarovanci so zavarovani in plačujejo prispevke po isti zavarovalni osnovi, po kateri so zavarovani nosilci zasebne obrtne delavnice oziroma zasebnega gostinskega obrata, v katerem delajo.
2.	člen
Za osebe, ki se v skladu s 1. členom te pogodbe štejejo za samostojne obrtnike oziroma samostojne gostince, se s to pogodbo ureja izvajanje invalidskega in pokojninskega zavarovanja.
3.	člen
Samostojni obrtniki oziroma samostojni gostinci pridobijo svojstvo zavarovanca v invalidskem in pokojninskem zavarovanju z dnem vpisa v register obrtnih delavnic oziroma v ustrezno evidenco, nehajo pa
biti zavarovani z dnem izbrisa iz registra oziroma evidence.
Družinski člani iz drugega odstavka 1. člena te pogodbe pridobijo svojstvo zavarovanca z dnem prijave pristojnemu komunalnemu zavodu za , socialno zavarovanje.
Pravica do zavarovanja preneha tudi za tisti čas, ko je obrtna delavnica oziroma gostišče začasno zaprto, če ni zaprto zaradi začasne zadržanosti po temeljnem zakonu o zdravstvenem zavarovanju (48. člen).
Zavarovanje pa ne preneha tisti čas, ko je obrtna delavnica začasno zaprta, če obrtnik oziroma gostinec še naprej redno plačuje prispevek. Tako podaljšanje zavarovanja sme trajati največ eno leto.
4.	člen
Samostojni obrtniki oziroma samostojni gostinci so dolžni v roku 8 dni prijaviti komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje, na območju katerega je njihova obrtna delavnica oziroma gostišče, vsako okoliščino, ki vpliva na njihovo pravico oziroma izgubo pravice do invalidskega in pokojninskega zavarovanja (3. člen te pogodbe), kakor tudi spremembo sedeža obrtne delavnice oziroma gostišča.
5.	člen
Pravice samostojnih obrtnikov in samostojnih gostincev iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter njihovo uveljavljanje urejajo temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju, temeljni zakon o invalidskem zavarovanju in na njuni podlagi izdani predpisi ter ta pogodba.
6.	člen
Šteje se, da je nastala pri obrtniku oziroma gostincu nezmožnost za opravljanje samostojne dejavnosti, ki velja za invalidnost, če ni več zmožen opravljati svojega dela niti s polovico. polnega delovnega časa delavcev. Pravico do poklicne rehabilitacije in pravico do zaposlitve ng. drugem ustreznem delu imajo samostojni obrtniki in samostojni gostinci ob pogojih, ki so določeni za delavce.
Obrtniki oziroma gostinci, ki so pridobili pravico do poklicne rehabilitacije, se usposobijo za delovna mesta oziroma dela, za katera se zahteva strokovna izobrazba, ki ustreza njihovi priznani strokovni izobrazbi. Ce je priznana strokovna izobrazba nižja od strokovne izobrazbe kvalificiranega delavca, se usposobijo za delovno mesto III. kategorije v smislu 3. točke 96. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju.
Obrtnikom oziroma gostincem, ki so pridobili pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delu brez poklicne rehabilitacije, se preskrbi zaposlitev na delovnem mestu, za katero je potrebna strokovna izobrazba, določena z ustrezno uporabo prejšnjega odstavka.
7.	člen
Zavarovanci iz prvega odstavka 1. člena te pogodbe lahko uveljavijo invalidsko pokojnino že po preteku enega leta zavarovanja, če nehajo voditi obrtno delavnico oziroma gostišče zato. ker so zaradi bolezni ali poškodbe izven dela postali invalidi I. kategorije invalidnosti, če so dopolnili starost najmanj šestdeset let in najmanj štirideset let obrtniškega oziroma gostinskega dela, vštevši tudi obdobja, ki se štejejo po zakonu v zavarovalno dobo.
Leta opravljanja samostojne dejavnosti pred uvedbo obveznega pokojninskega zavarovanja obrtnikov se upoštevajo samo za ugotovitev, ali ima obrtnik dobo, ki je pogoj za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja (3. odstavek 36. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju). Za odmero višine zneska invalidske pokojnine se upoštevajo samo pokojninska leta, ki se zavarovancem obrtnikom oziroma gostincem štejejo po določbah temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju.
8.	člen
Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje samostojnih obrtnikov in samostojnih gostincev se izvaja od 1. januarja 1965 dalje.
9.	člen
Samostojnim obrtnikom in samostojnim gostincem se vštevajo v pokojninsko dobo obdobja, našteta v 121. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju oziroma 148. členu temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju, in tisti čas opravljanja samostojne dejavnosti obrtnika oziroma gostinca pred uvedbo obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja zanje, ki se jim prizna v pokojninsko dobo po tej pogodbi.
10.	člen
Cas samostojne obrtne oziroma gostinske dejavnosti pred uvedbo obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja se samostojnim obrtnikom in samostojnim gostincem prizna v pokojninsko dobo, če skladu invalidsko-pokojninskega zavarovanja vplačajo ustrezen znesek, ki je potreben za kritje obveznosti, nastalih s priznanjem tega časa v pokojninsko dobo.
Priznanje dobe po prejšnjem odstavku si samostojni obrtniki in samostojni gostinci zagotovijo, če plačajo za to dobo prispevek za invalidsko-pokojnin-sko zavarovanje, in sicer po najnižji osnovi zavarovanja iz prvega in drugega odstavka 11. člena te pogodbe v času plačila prispevka. Za čas, ko so bili prostovoljno pokojninsko zavarovani pri skladu za vzajemno pomoč obrtnikov, znaša prispevek 20°/o prispevka najnižje osnove zavarovanja, če zapadli prispevki za čas do 31. decembra 1964 niso bili dvignjeni.
Določbe tega člena ne veljajo za družinske člane iz 2. odstavka 1. člena te pogodbe.
11.	člen
Samostojni obrtniki in samostojni gostinci so pokojninsko in invalidsko zava'rovani za denarni znesek 445 N din.
Zavarovanci po tej pogodbi se lahko odločijo tudi za zavarovalne osnove, v katere so glede na davčno osnovo uvrščeni za zdravstveno zavarovanje (Uradni list SRS, št. 37 65). Zavarovanci po tem odstavku, ki imajo za preteklo leto davčno osnovo nad 3000 N din, se razvrstijo v zavarovalno osnovo 840 N din. Za takšno razvrstitev se lahko zavarovanci odločijo vsako leto najpozneje do 31. marca za tekoče leto.
Zavarovanci iz prvega odstavka 1. člena te pogodbe se na lastno zahtevo uvrstijo v izjemno osnovo zavarovanja 345 N din, če so že stari moški 55 oziroma ženske 50 let in če jim je občinska 'skupščina določila davčno obveznost v pavšalnem letnem znesku v smislu 74. člena zakona o prispevkih in davkih občanov. Zavarovanci, ki so se odločili za uvrstitev v izjemno osnovo, kasneje ne morejo biti več uvrščeni v osnovo zavarovanja po prvem ali drugem odstavku tega člena.
Zavarovanci, ki so uvrščeni v izjemno osnovo zavarovanja, plačajo tudi prispevek za priznanje časa opravljanja samostojne obrti oziroma samostojne gostinske dejavnosti do uvedbe obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v smislu 10, člena te pogodbe — od te izjemne osnove zavarovanja.
12.	člen
Denarni zneski zavarovalnih osnov iz 11. člena veljajo od 1. januarja 1965 dalje do konca leta 1966, potem pa se valorizirajo vsako leto s količniki iz 32. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju.
Denarni zneski zavarovalnih osnov se lahko drugače določijo tudi s spremembo pogodbe.
13.	člen	'
Prispevki za posamčzne panoge zavarovanja se plačujejo po osnovnih stopnjah prispevkov, kot so določene za osebe v delovnem razmerju, preračunano na neto stopnjo.
14.	člen
Prispevki zapadejo prvi dan v mesecu.
15.	člen
Obrtniki in gostinci poravnajo zaostale obveznosti iz prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v 12-mesečnih obrokih, računano od dneva podpisa pogodbe.
16.	člen
Za razvrstitev po drugem odstavku 11. člena se za leto 1965 in 1966 zavarovanci lahko odločijo v roku treh mesecev po objavi te pogodbe. Enak rok velja za razvrstitev po tretjem odstavku 11. člena te pogodbe.
17.	člen
Ta pogodba začne veljati z dnevom podpisa.
St. 191-49/66
Ljubljana, dne 1. julija 1966.
Za republiško skupnost socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Direktor
Republiškega zavoda za socialno zavarovanje:
Dr. Bo.ian Spicar 1 r.
Gospodarska zbornica SR Slovenije
Podpredsednik-:
Janez Nedog 1. r.
146.
7.	člen
Na podlagi 123. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51-704/64, št. 56-908/65 in št. 14-178/66), 154. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 10-169/65 in št. 14-179/66), 90. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 22-268/62 in št. 53-732/62, .ter Uradni list SFRJ, št. 15-316/65) in 35. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65 in št. 57-946/65) sklenejo Republiška skupnost socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije in Društvo slovenskih pisateljev, Društvo slovenskih likovnih umetnikov, Društvo slovenskih skladateljev, Društvo glasbenih umetnikov Slovenije, Združenje dramskih umetnikov Slovenije, Društvo književnih prevajalcev Slovenije, Društvo likovnih umetnikov uporabne umetnosti Slovenije in Društvo baletnih umetnikov Slovenije naslednjo
POGODBO
o izvajanju socialnega zavarovanja umetnikov
Zavarovancem, ki so pokojninsko zavarovani kot osebe v delovnem razmerju ali kot z njimi izenačeni zavarovanci, pa se ukvarjajo z umetniškim delom iz
2.	člena tega pogodbe, se lahko prizna svojstvo umetnika po postopku, določenem v 8. in 9. členu te pogodbe, vse do uveljavitve starostne oziroma invalidske pokojnine. V/ desetletno poprečje osnove se v takšnih primerih' upoštevajo razen denarnih zneskov, za katere so bili zavarovani kot umetniki od priznanja tega svojstva dalje, tudi osebni dohodki oziroma zneski, za katere so bili zavarovani kot osebe v delovnem razmerju ali kot z njimi izenačeni zavarovanci.
Ugotavljanje svojstva umetnika-zavarovanca
8.	člen
Svojstvo umetnika-zavarovanca ugotavlja v vsakem primeru posebej republiška komisija za socialno zavarovanje umetnikov iz 4. odstavka 153. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju.
9.	člen
Splošne določbe
-	1. člen
S to pogodbo se ureja izvajanje zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter otroškega dodatka za umetnike, ki jim je samostojno umetniško delo glavni poklic in niso zavarovani že kot osebe v delovnem razmerju ali z njimi izenačene osebe.
Pristojni komunalni zavod za socialno zavarovanje izda na podlagi sklepa republiške komisije iz 8. člena te pogodbe odločbo o socialnem zavarovanju prijavitelja.
V odločbi ugotovi komunalni zavod za socialno zavarovanje dan, s katerim začne zavarovanje, pokojninsko dobo in osnovo za plačevanje prispevkov in odmero pravic.
2. člen
Osnove za plačevanje prispevkov in odmero pravic
Za umetnike se štejejo: književniki, upodabljajoči umetniki, odrski umetniki, skladatelji, glasbeni umetniki — izvajalci in prevajalci znanstvenih in književnih del.
Za odrske umetnike se štejejo: dramski igralci, operni in operetni solisti, dramaturgi, režiserji (v drami, operi, opereti), scenografi, slikarji izvajalci, slikarji kostumov, slikarji mask ter kiparji kašerji (v drami, operi, opereti in baletu), baletni solisti, baletni koreografi ter koreografi poklicnega zbora narodnih plesov.
• •	3. člen
10.	člen
Osnove za plačevanje prispevkov in za odmerjanje pravic iz socialnega zavarovanja so osnove zavarovanja.
Glede na pokojninsko zavarovanja naslednje:
Pokojninska doba
do 10 let nad 10 do 20 let nad 20 do 30 let nad 30 let
dobo umetnika so osnove
Osnova zavarov. novih dinarjev
800
950
1100
1200
Umetnik ima pravico do zavarovanja po tej pogodbi od dneva, ko mu je priznano svojstvo umetnika.
4.	člen
Pravice iz zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter otroškega dodatka imajo umetniki in njihovi družinski člani v obsegu in pod pogoji, kot to predpisujejo temeljni zakon o zdravstvenem zavarovanju, temeljni zakon o invalidskem zavarovanju, temelji zakon o pokojninskem zavarovanju ter zakon o otroškem dodatku, kolikor ni v tej pogodbi drugače dofočeno.	'
5.	člen
Umetnik mora naznaniti po svojem stalnem prebivališču pristojnemu komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje in društvu tiste umetniške dejavnosti, ki mu umetnik pripada, vsako spremembo v okoliščinah, ki vpliva na pravico do zavarovanja ali na obseg pravic v smislu te pogodbe.
Prijavo po prejšnjem odstavku mora umetnik vložiti v osmih dneh od dneva, ko nastane sprememba.
6.	člen
Umetnikom se všteva v pokojninsko dobo poleg obdobij, naštetih v 121. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju oziroma v 148. členu temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju, tudi tisti čas opravljanja samostojne dejavnosti umetnika do 31. decembra 1957, ki ga ugotovi komisija iz 8. člena te pogodbe.
Na zahtevo umetnika lahko določi komisija za socialno zavarovanje umetnikov po zaslišanju ustreznega društva tiste umetniške panoge, ki ji umetnik pripada, in republiškega upravnega organa, pristojnega za kulturo, zaslužnim umetnikom z več kot 20 leti pokojninske dobe še izjemni osnovi, in sicer:
1500 N din 1800 N din
Osnove zavarovanja, določene v tem členu, se uporabljajo do 31. decembra 1966, od 1. januarja 1967 pa se povečajo z valorizacijskim količnikom iz 32. člena temeljnega zakona o pokojniskem zavarovanju, če se podpisniki te pogodbe ne sporazumejo za drugačne osnove.
Prispevki za socialno zavarovanje
11.	člen
Umetniki plačujejo prispevke za socialno zavarovanje od osnove zavarovanja, za katero so zavarovani, in sicer po splošnih stopnjah osnovnih prispevkov, kot jih določi skupščina komunalne oziroma Republiške skupnosti socialnega zavarovanja, preračunano na neto stopnje.
12.	člen
Prispevki dospejo v plačilo za vsak mesec prvi dan v mesecu.
Prispevki se plačujejo pristojnemu komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje.
13.	člen
Zavezanci za prispevke po tej pogodbi so zavarovanci sami.
Prispevki po tej pogodbi se lahko deloma ali v celoti zbirajo in plačujejo tudi preko društva tiste umetniške panoge, kateri umetnik pripada.
Zavarovanci sami so zavezanci le za tisti del prispevka, katerega plačilo ni prevzela družbeno-politična skupnost s svojimi predpisi.
Posebne določbe za zdravstveno zavarovanje
14.	člen
Pravico do nadomestila osebnega dohodka ob začasni nezmožnosti za delo imajo umetniki od enain-šestdesetega dne nepretrgane nezmožnosti za delo.
Nadomestilo osebnega dohodka se odmerja od poprečji osnov zavarovanja iz 10. člena te pogodbe v zadnjih šestih mesecih zavarovanja pred nastankom nezmožnosti za delo.
Ge zavarovanec ni plačal tistega dela prispevkov, katerega mora po 13. členu te pogodbe plačati sam za več kot šest mesecev, se mu odmeri nadomestilo osebnega dohodka od šestmesečnega poprečja zneskov, za katere plača prispevek družbeno-politična skupnost po svojih predpisih.
Določbe temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki se nanašajo na skrajšan delovni čas med začasno nezmožnostjo oziroma med hranjenjem otroka in na pravico do nadomestila osebnega dohodka v tem času ter na zadržanost v teku delovnega dne (členi 50, 51, 63 in 71 zakona), ne veljajo za umetnike.
Posebne določbe glede pravic iz invalidskega zavarovanja
15.	člen
Umetniki so zavarovani za vse primere invalidnosti iz temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju.
16.	člen
Za primer invalidnosti imajo umetniki v obsegu in ob pogojih, kot jih določa temeljni zakon o invalidskem zavarovanju, pravico: do invalidske pokojnine z dodatkom za pomoč in postrežbo, do invalidnine, do poklicne rehabilitacije, do zaposlitve na ustreznem delu z denarnimi dajatvami v zvezi s temi pravicami ter do povračila potnih in prevoznih stroškov.
Osnova za odmero oskrbnine in nadomestil v zvezi s pravicami po prejšnjem odstavku so osnove zavarovanja, po katerih je bil umetnik zavarovan, v koledarskem letu, preden je postal invalid.
17.	člen
Umetniki, ki so po 16. členu te pogodbe pridobili pravico do poklicne rehabilitacije, se usposobijo za delovna mesta oziroma dela, za katera se zahteva strokovna izobrazba, ki ustreza njihovi priznani strokovni izobrazbi. Če je priznana strokovna izobrazba nižja od srednje strokovne izobrazbe, se usposobijo za delovno mesto III. kategorije v smislu 3. točke 96. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju.
Umetnikom, ki so po 16. členu te pogodbe pridobili pravico do zaposlitve na ustreznem drugem delu brez poklicne rehabilitacije, se preskrbi zaposlitev na delovnem mestu, za katero je potrebna strokovna izobrazba, določena z ustrezno uporabo prejšnjega odstavka.
Posebne določbe za pokojninsko zavarovanje
18.	člen
Starostna pokojnina se odmerja od kateregakoli nepretrganega desetletnega poprečja osnov zavarovanja.
Če zavarovanec ni plačal vseh prispevkov za tisti del osnove, za katerega plačuje prispevek zavarovanec sam, se mu odmeri pokojnina le od zneskov, za katere plačuje prispevke družbeno-politična skupnost po svojih predpisih.
Določbe o otroškem dodatku
19.	člen
Pravico do otroškega dodatka uveljavljajo umetniki po predpisih o otroškem dodatku.
Prehodne ih končne določbe
20.	člen
Komunalni zavodi za socialno zavarovanje določijo po uradni dolžnosti zavarovalno osnovo za vsakega posameznega umetnika, ki je bil zavarovan na dan, od katerega se uporablja ta pogodba, in sicer na podlagi pokojninske dobe do dneva, od katerega se plačujejo prispevki po osnovah, določenih s to pogodbo.
21.	člen
Prispevki od osnov, določenih s to pogodbo, se plačujejo od 1. januarja 1966 dalje.
22.	člen
Dokler ne poteče 10 let od začetka uporabe temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (od 1. januarja 1965), se bo ob upokojitvi umetnika pokojninska osnova izračunala po osnovah, po katerih so bili umetniki zavarovani od 1. januarja 1965 dalje.
23.	člen
Ta pogodba začne veljati z dnem podpisa.
St. 191-91/1966
Ljubljana, dne 1. julija 1966.
Društvo
slovenskih pisateljev Predsednik:
Janez Menart 1. r.
Društvo
slovenskih likovnih umetnikov Predsednik:
Zoran Didek 1. r.
Društvo
slovenskih skladateljev Predsednik:
Dr. Danilo Švara 1. r.
Društvo
glasbenih umetnikov Slovenije Predsednik:
Ciril Cvetko 1. r.
Združenje
dramskih umetnikov Slovenije Predsednik:
Stane Sever 1. r.
Društvo
književnih prevajalcev Slovenije Predsednik:
Dr. Branko Vrčon 1. r.
Društvo
likovnih umetnikov uporabne umetnosti Slovenije Podpredsednik:
Ing, arh. Ivo Spinčič 1. r.
Društvo
baletnih umetnikov Slovenije Predsednik:
Metod Jeras 1. r.
Za Republiško skupnost socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Direktor
Republiškega zavoda za socialno zavarovanja:
Dr. Bojan Spicar 1. r.
147.
Na podlagi 87. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 22-268^62 in št. 53-732/62 ter Uradni list SFRJ, št. 15-316 65), 154. čl. temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 10-169/65 in št. 14-179/66), 123. čl. temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št 51-704/64, št. 56-908/65 in št. 14-178 C6), in v zvezi s 35. členom temeljiiega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440 65 in št. 57-946/65) skleneta Republiška skupnost socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije in Društvo slovenskih filmskih delavcev naslednjo
POGODBO
o izvajanju socialnega zavarovanja filmskih umetnikov in filmskih delavcev
Splošne določbe
1.	člen
S to pogodbo se ureja izvajanje zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter otroškega dodatka za filmske umetnike in filmske delavce.
2.	člen
Za filmske umetnike in filmske delavce v smislu te pogodbe se štejejo osebe, ki jim je delo pri filmu edini ali glavni poklic — ne glede na to, ali so člani Društva slovenskih filmskih delavcev ali ne.
Ta pogodba se ne nanaša na tiste filmske umetnike in filmske delavce, ki so med snemanjem in izdelovanjem filma socialno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju.
3.	člen
Filmski umetniki so zavarovani po tej pogodbi ves čas, dokler imajo priznano svojstvo filmskega umet-nika-zavarovanca.
Filmski delavci so zavarovani po tej pogodbi ves čas angažmaja oziroma dela v samostojni produkcijski enoti, kakor tudi še eno leto po prenehanju angažmaja oziroma dela v samostojni produkcijski enoti (varstveni rok), če niso v tem času oziroma v tem roku socialno zavarovani na kakšni drugi podlagi.
4.	člen
Pravice iz zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter otroškega dodatka imajo filmski umetniki in filmski delavci in njihovi družinski člani v obsegu in ob pogojih, kot to določajo temeljni zakon o zdravstvenem zavarovanju, temeljni zakon o invalidskem zavarovanju, temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju in zakon o otroškem dodatku, kolikor ni v tej pogodbi drugače določeno.
5.	člen
Za filmske umetnike-zavarovance se štejejo:
1.	pisec scenarija in režiser igranega filma, če Jima je priznano svojstvo umetnika-zavarovanca;
2.	glavni snemalec, skladatelj, scenograf, kostumograf in filmski igralec igranega filma; pisec scenarija in režiser dokumentarnega, lutkovnega in risanega filma, če jim je priznano svojstvo umetnika-zavarovanca;
3.	snemalec dokumentarnega in lutkovnega filma, risar značajev, scenograf in animator risanega filma, če jim je priznano svojstvo umetnika-zavarovanca;
za filmske delavce se štejejo:
4.	pisec scenarija in režiser igranega filma, kn terima ni priznano svoistvo umetnika-zavarovanca
5.	glavni snemalec, skladatelj, scenograf, kostumograf in filmski igralec israneaa filma, pisec scenarija in režiser dokumentarnega, lutkovnega in risanega filma, ki jim ni priznano svojstvo umetnika-zavarovanca;
direktor ekipe igranega filma;
6.	snemalec dokumentarnega in lutkovnega filma, risar značajev, scenograf in animator risanega filma, ki jim ni priznano svojstvo umetnika-zavarovanca;
snemalec zvoka, snemalec slike, prvi asistent režiserja, prvi asistent scenografa, pomočnik direktorja ekipe igranega filma in montažer;
7.	vodja snemanja, glavni masker, tajnica režije (skript), prvi asistent snemalca in glavni rekviziter igranega filma, organizator snemanja in montažer dokumentarnega in njemu podobnega filma; glasbeni sodelavec pri filmih vseh vrst;
8.	drugi asistent režiserja, drugi asistent snemalca, drugi asistent scenografa, asistent snemalca zvoka, asistent montažerja, glavni osvetljevalec, rekviziter, masker in fotograf igranega filma; asistent snemalca dokumentarnega filma, tajnica ekipe igranega filma, animator lutkovnega filma; snemalec, fazer in risar risanega filma;
9.	pomočnik vodje snemanja, frizer, šminker, garderober, osvetlevalec in kaskader igranega filma; ko-pist in kolorist risanega filma.
6.	člen
Svojstvo filmskega umetnika-zavarovanca ugotavlja v vsakem primeru posebej republiška komisija za socialno zavarovanje umetnikov iz 4. odstavka 153. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju.
7.	člen
Svojstvo filmskega delavca v smislu te pogodbe ugotovi v vsakem posameznem primeru posebna komisija pri Republiškem zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani, ki jo sestavljajo predstavniki Republiškega sekretariata za kulturo in prosveto, Republiškega zavoda za socialno zavarovanje, Društva slovenskih filmskih delavcev in republiškega sveta Zveze sindikatov.
Postopek za priznanje svojstva filmskega delavca se začne na zahtevo delavca. Zahteva se vloži pri Društvu slovenskih filmskih delavcev, ki mu predlagatelj da svoj obrazložen predlog.
8.	člen
Za filmskega delavca, za katerega je po 7. členu te pogodbe ugotovljeno, da je filmski vdelavec, in za člane njegove družine, začne teči s to pogodbo določeno zavarovanje od dneva, ki ga določi ustrezna komisija, vendar najprej od dneva, ko je bila vložena zahteva za priznanje svojstva filmskega delavca.
9.	člen
Pristojni komunalni zavod za socialno zavarovanje izda na podlagi sklepa ustrezne komisije odločbo o socialnem zavarovanju prijavitelja. V odločbi ugotovi komunalni zavod za socialno zavarovanje dan, s katerim začne zavarovanje, pokojninsko dobo in osnovo za plačevanje prispevkov in odmero pravic.
Filmski umetnik-zav^rovanec in filmski delavec morata naznaniti pristojnemu komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje vsako spremembo v osebnih ali dejanskih okoliščinah, ki \vpliva na pravico do zavarovanja ali na obseg pravic v smislu te pogodbe. Prijavo mora vložiti v 8 dneh od dneva nastanka spremembe.
10.	člen
Filmskim umetnikom-zavarovancem in filmskim delavcem se vštevajo v pokojninsko dobo obdobja, našteta v 121. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju oziroma 148. členu temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju, filmskim umetnikom pa tudi čas opravljanja samostojne dejavnosti filmskega umetnika do 31. decembra 1957, ki ga ugotovi komisija iz 6. člena te pogodbe.
Cas zavarovanja v varstvenem roku (drugi odstavek 3. člena) se všteva filmskim delavcem v pokojninsko dobo po temeljnem zakonu o pokojninskem zavarovanju.
Osnove za plačevanje prispevkov in za odmero pravic
11.	člen
Osnove za odmerjanje pravic iz socialnega zavarovanja in za plačevanje prispevkov so osnove zavarovanja.
Glede na priznano pokojninsko dobo filmskega umetnika in timskega delavca so osnove zavarovanja naslednje:
1.	za filmske umetnike iz 5. člena pod 1):
s pokojninsko dobo	osnova zavarovanja N din
do	10	let	1200
nad 10	dO'	20	let	1400
nad 20	do	30	let	1600
nad	30	let	1800
2.	za filmske umetnike iz 5. člena pod 2) in filmske
delavce pod 4):
s pokojninsko dobo
do 10 let nad 10 do 20 let nad 20 do 30' let nad 30 let
osnova zavarovanja N din
1050
1200
1400
1600
3.	za filmske umetnike iz 5. Člena pod 3) in filmske
delavce pod 5):
s pokojninsko dobo
do 10 let nad 10 do 20 let nad 20 do 30 let nad 30 let
osnova zavarovanja N din
900
1000
1150
1300
12.	člen
Zavarovanec, ki mu je priznano svojstvo filmskega umetnika-zavarovanca, se na zahtevo namesto po 11. členu te pogodbe razvrsti v zavarovalno osnovo po pogodbi o socialnem zavarovanju umetnikov, v vseh ostalih zadevah pa se zanj še nadalje uporabljajo določbe te pogodbe.
Zdravstveno zavarovanje
13.	člen
Pravico do nadomestila osebnega dohodka ob začasni nezmožnosti za delo imajo filmski umetniki, za izjemo od prvega odstavka 49. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju, od enainšestdesetega dne nepretrgane nezmožnosti za delo, filmski delavci pa od enaintridesetega dne dalje
Nadomestilo osebnega dohodka se odmerja od poprečja osnov zavarovanja iz 11. oziroma 12. člena te pogodbe v zadnjih šestih mesecih pred nastankom nezmožnosti za delo. Ce ob nastanku nezmožnosti za delo prispevek za socialno zavarovanje ni plačan za šest ali za več mesecev, gre nadomestno osebnega dohodka šere od naslednjega dne po plačilu vseh zapadlih prispevkov.
Ce zavarovanec — filmski umetnik ni plačal za več kot šest mesecev tistega dela prispevkov, katerega mora po 14. členu te pogodbe plačati sam, se mu odmeri nadomestilo osebnega dohodka od šestmesečnega poprečja zneskov, za katere plača prispevek družbenopolitična skupnost po svojih predpisih.
Določbe zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki se nanašajo na delo s skrajšanim delovnim časom med začasno nezmožnostjo za delo ali zaradi hranjenja otroka in na pravico do nadomestila osebnega dohodka za ta čas, ter določbe, ki se nanašajo na zadržanost od dela v teku delovnega dneva (členi 50, 51, 63 in 71 temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju), se ne uporabljajo za filmske umetnike In filmske delavce.
4. za filmske delavce Iz 5. člena pod 6)
Pokojninsko zavarovanje
s pokojninsko dobo	osnova zavarovanja N din
14. člen
do	10	let	750
. ad 10 do	20	let	850
nad 20 do	30	let	950
nad	30	let	1100
5. za filmske delavce Iz 5. člena pod 7):
s pokojninsko dobo	osnova zavarovanja N din
do	10	let	670
nad 10 do	20	let	750
nad 20 do	30	let	850
nad	30	let	950
6. za filmske delavce iz 5. člena pod 8):
s pokojninsko dobo
osnova zavarovanja N din
do	10	let	600
nad	10	do	20	let	670
nad	20	do	30	let	750
nad	30	let	850
7.	za filmske delavce Iz 5. člena pod 9):
Starostna pokojnina se odmerja od kateregakoli nepretrganega desetletnega poprečja osnov zavarovanja iz 11. in 12. člena te pogodbe, v katere je bil filmski umetnik oziroma filmski delavec razvrščen.
Ce filmski umetnik-zavarovanec ni plačal vseh prispevkov za tisti- del osnove, za katerega plačuje prispevek zavarovanec sam, se mu odmeri pokojnina le od zneskov, za katere plačuje prispevke družbeno-poli-tična skupnost po svojih predpisih.
Ce je bil filmski umetnik oziroma filmski delavec v desetletnem obdobju, po katerem se ugotavlja pokojninska osnova, v delovnem razmerju ali v drugem svojstvu, po katerem je bil obvezno pokojninsko zavarovan, deloma pa pri snemanju ali izdelovanju filmov, se Izračuna desetletno poprečje iz prvega odstavka tega člena na podlagi pokojninske osnovo iz temeljnega ' zakona o pokojninskem zavarovanju kot osebi v delovnem razmerju oziroma v drugem svojstvu in na podlagi osnov zavarovanja iz 11. in 12. člena te pogodbe za čas, ki ga je prebil v svojstvu filmskega umetnika oziroma filmskega delavca.
s pokojninsko dobo	osnova zavarovanja N din
do	10	let	540
nad 10	do	20	let	600
nad'20	do	30	let	670
nad	30	let	750
Te osnove zavarovanja se uporabljajo do 31. decembra 1966, za naprej pa se preračunajo z valorizacijskimi količniki iz 32. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, če se podpisniki ne sporazumejo za drugačne osnove.
15.	člen
Upokojenci, ki so dobili starostno pokojnino iz na-siova delovnega razmerja ali samostojne poklicne dejavnosti, pa so se po upokojitvi angažirali v svojstvo filmskega umetnika oziroma delavca, lahko pridobijo pravico do pokojnine po tej pogodbi, Če so bili kot filmski umetniki oziroma filmski delavci socialno zavarovani najmanj tri leta. To velja za upokojence, ki so pridobili pravico do starostne pokojnine pred dopolnitvijo pokojninske dobe 40 let (moški) oziroma 35 let (ženske), borci NOV pred 9. septembrom 1943 in španski
borci pa pred dopolnitvijo 35 let (moški) oziroma 30 let (ženske).	’	\
Starostna pokojnina se po prejšnjem odstavku na novo odmeri na zahtevo filmskega umetnika oziroma filmskega delavca po desetletnem poprečju osebnega dohodka oziroma osnov zavarovanja.
Namesto nove odmere pokojnine v smislu prejšnjih odstavkov lahko filmski umetnik oziroma filmski delavec zahteva, da se mu na podlagi let angažiranja v svojstvu filmskega umetnika oziroma filmskega delavca po upokojitvi za ustrezen odstotek poveča prejšnja pokojnina.
Invalidsko zavarovanje
16.	člen
Filmski umetniki in filmski delavci so zavarovani za vse primere invalidnost iz temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju.
17.	člen
Za primer invalidnosti imajo filmski umetniki in filmski delavci v obsegu in ob pogojih, ki jih določa temeljni zakon o invalidskem zavarovanju, pravico do invalidske pokojnine z dodatkom za pomoč in postrežbo, do invalidnine, do poklicne rehabilitacije, do zaposlitve na ustreznem delu z denarnimi dajatvami v zvezi s temi pravicami ter do povračila potnih in prevoznih stroškov.
Filmski umetniki in filmski delavci, ki so pridobili pravico do poklicne rehabilitacije, se usposobijo za delovna mesta oziroma dela, za katera se zahteva strokovna izobrazba, ki ustreza njihovi priznani strokovni izobrazbi. Ce je priznana strokovna izobrazba nižja od srednje strokovne izobrazbe, se usposobijo za delovno mesto III. kategorije v smislu 3. točke 96. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju.
Filmskim umetnikom in filmskim delavcem, ki so pridobili pravico do zaposlitve na ustreznem drugem delu brez poklicne rehabilitacije, se preskrbi zaposlitev na delovnem mestu, za katero je potrebna strokovna izobrazba, določena z ustrezno uporabo prejšnjega odstavka.
18.	člen
Za svoje delo v smislu 32. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju se štejejo vsi posli, ki jih opravlja filmski umetnik oziroma filmski delavec v smislu te pogodbe.
19.	člen
Invalidska pokojnina se odmeri filmskim umetnikom in filmskim delavcem od tiste osnove zavarovanja, od katere bi mu bila odmerjena starostna pokojnina, če bi ob nastanku invalidnosti pridobil pravico do starostne pokojnine.
20.	člen
Za odmero nadomestil in oskrbnine po temeljnem zakonu in invalidskem zavarovanju se vzame kot osebni dohodek poprečje osnov zavarovanja iz 11. oziroma 12. člena te pogodbe, po katerih je bil filmski umetnik oziroma filmski delavec zavarovan zadnje koledarsko leto pred nastankom invalidnosti.
Otroški dodatek
21.	člen
Filmski umetniki in filmski delavci, ki so zavarovani po tej pogodbi, imajo pravico do otroškega dodatka ob enakih pogojih, kot veljajo za osebe v delovnem razmerju.
Uživanje pokojnine
22.	člen
Upokojeni filmski delavec začne uživati priznano pokojnino, ko neha opravljati samostojno delavnost. Filmski umetnik, ki je uveljavil starostno pokojnino
s pokojninsko dobo 40 let (zavarovanec) oziroma 35 let (zavarovanka), začne uživati starostno pokojnino tudi brez dokaza, da je nehal opravljati dejavnost filmskega umetnika.
Prispevki za socialna zavarovanje
23.	člen
Zavezanec za prispevke za socialno zavarovanje po tej pogodbi je filmski umetnik oziroma filmski delavec sam.
Društvo slovenskih filmskih delavcev ali pa filmski proizvajalci lahko s pristopom k tej pogodbi prevzamejo dolžnost plačevanja prispevkov za socialno zavarovanje za zavarovane filmske umetnike in filmske delavce. S prevzemom plačevanja prispevkov po Društvu slovenskih filmskih delavcev oziroma po filmskih proizvajalcih ne prestane obveznost filmskih umetnikov in filmskih delavcev po prvem odstavku tega člena.
Obveznost plačevanja prispevkov za filmske umetnike lahko prevzame družbeno-politična skupnost s svojimi predpisi; za ta del prispevka neha obveznost zavarovanca po prvem odstavku.
Prispevki za socialno zavarovanje zapadejo v plačilo prvi dan v mesecu.
Prispevki za socialno zavarovanje se ne plačajo za čas) ko je filmski umetnik oziroma filmski delavec upravičen do nadomestila osebnega dohodka med začasno zadržanostjo.
Prispevki se plačujejo pristojnemu komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje.
24.	člen
Filmski umetniki in filmski delavci plačujejo prispevke za socialno zavarovanje od osnove zavarovanja, za katero so zavarovani, in sicer po stopnjah osnovnih prispevkov, kot jih določi skupščina komunalne skupnosti oziroma republiške skupnosti socialnega zavarovanja za osebe v delovnem razmerju — preračunanih na neto stopnje.
Postopek za uveljavljanje pravic
25.	člen
O pravicah, ki so določene v tej pogodbi, odloča komunalni zavod za socialno zavarovanje, pristojen za območje, na katerem ima sedež Društvo slovenskih filmskih delavcev.
26.	člen
Komunalni zavod za socialno zavarovanje uvrsti filmskega umetnika oziroma filmskega delavca v ustrezno osnovo zavarovanja po 11. in 12. členu te pogodbe z odločbo.
Zoper odločbo o uvrstitvi v osnovo zavarovanja ima filmski umetnik oziroma filmski delavec pravico do pritožbe po predpisih o postopku za uveljavljanje posameznih pravic iz socialnega zavarovanja'.
Prehodne in končne določbe
27.	člen	v
Filmske umetnike in filmske delavce, ki so bili na dan uveljavitve te pogodbe socialno zavarovani, uvrsti pristojni komunalni zavod za socialno zavarovanje v osnove zavarovanja iz 11. člena te pogodbe.
Uvrstitev po prvem odstavku tega člena se opravi uradno na podlagi dejstev, ugotovljenih v prejšnji odločbi o razvrstitvi.
28.	člen
Prispevki od osnov, določenih s to pogodbo, se plačujejo od 1. januarja 1966 dalje.
Za leto 1965 se plačajo prispevki po osnovah, določenih v sklepu o pokojninskih osnovah oseb. ki opravljajo samostojno dejavnost, po katerih se določajo pravice iz socialnega zavarovanja, prevedejo pokojnine in plačuieio prispevki za socialno zavarovanje (Uradni list SFRJ, št. 5-49/65).
29.	člen	v
Dokler ne poteče 10 let od začetka uporabe temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, to je od
1.	januarja 1965, se bo ob upokojitvi filmskih umetnikov in filmskih delavcev izjemno od določb 14. člena te pogodbe, pokojninska osnova izračunala po osnovah, po katerih so bili filmski umetniki in filmski delavci zavarovani od 1. januarja 1965 dalje.
30.	člen
Za izvajanje socialnega zavarovanja filmskih umetnikov in filmskih delavcev se bodo uporabljale, če ni v tej pogodbi drugače določeno, določbe temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju, temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju, temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, zakona o otroškem dodatku ter temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja.
31.	člen
Ta pogodba začne veljati z dnevom poapisa.
St. 191-87/1966
Ljubljana, dne 1. julija 1966.
Za Republiško skupnost socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Direktor
Republiškega zavoda za socialno zavarovanje:
Dr. Bojan Spiear 1. r.
148.
Na podlagi 123. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51-704/64, št 56-908 65 in št. 14-178/66), 154. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 10-169/65 in št. 14-179/66), 87. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 22-268/62 in št. 53-732/62, ter Uradni list SFRJ,, št. 15-316'65) in v zvezi s 35. členom temeljnega zhkona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65 in št. 57-946/65) Republiška skupnost socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije in Odvetniška zbornica Slovenije v Ljubljani skleneta naslednjo
POGODBO
o izvajanju socialnega zavarovanja odvetnikov Splošne določbe
1.	Člen
S to pogodbe se ureja izvajanje zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja odvetnikov.
2.	člen
Pravice in obveznosti odvetnika do socialnega zavarovanja po tej pogodbi nastanejo z njegovim vpisom v imenik odvetnikov.
Kot dan, ko začnejo teči pravice in obveznosti odvetnika do socialnega zavarovanja po tej pogodbi, se vzame dan, ko je bil odvetnik vpisan v imenik odvetnikov.
Kot dan, ko prenehajo obveznosti odvetnika do socialnega zavarovanja, se vzame dan, ko je bil odvetnik črtan iz imenika odvetnikov.
Odločbo o vpisu odvetnika v imenik odvetnikov in odločbo o izbrisu odvetnika iz Imenika odvetnikov mora poslati odvetniška zbornica v osmih dneh od dneva izdaje pristojnemu organu socialnega zavarovanja.
Kot čas opravljanja odvetništva se šteje čas, kolikor je bil odvetnik vpisan v imenik odvetnikov.
Odvetnik mora vložiti pri pristojnem organu socialnega zavarovanja prijavo zavarovanja v osmih dneh od dneva, ko dobi odločbo o vpisu v imenik odvetnikov.
Odločba o črtanju odvetnika iz imenika odvetnikov se šteje kot odjava zavarovanja.
3.	člen
Odvetnik mora naznaniti pristojnemu komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje spremembo v osebnih ali v dejanskih okoliščinah, ki vplivajo na pravico do zavarovanja ali na obseg pravic v smislu te pogodbe.
4.	člen
Pravice iz zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja imajo odvetniki in njihovi družinski člani v obsegu in ob pogojih, kot to določajo temeljni zakon o zdravstvenem zavarovanju, temeljni zakon o invalidskem zavarovanju in temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju, kolikor ni v tej pogodbi drugače določeno.
Predpisi teh zakonov, ki urejajo pravice borcev narodnoosvobodilne vojne in španskih borcev, se uporabljajo tudi za odvetnike, zavarovane po tej pogodbi.
5.	člen
Odvetnikom se vštevajo v pokojninsko dobo poleg obdobij, naštetih v 121. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju in 148. členu temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju, tudi druga obdobja posebne dobe, ki se štejejo zavarovancem v posebno dobo po določbah teh zakonov, razen časa, ko so opravljali trgovsko, trgovsko-proizvodno in gostinsko dejavnost, pa niso bili pokojninsko zavarovani po predpisih ali po pogodbi o socialnem zavarovanju.
Ce je pogoj za priznanje določenega obdobja v pokojninsko dobo po temeljnem zakonu o pokojninskem zavarovanju in temeljnem zakonu o invalidskem zavarovanju sklenitev delovnega razmerja ali določeno trajanje ali prenehanje delovnega razmerja, se šteje, da je ta pogoj izpolnjen z opravljanjem odvetništva ali javnega notarstva oziroma z določenim trajanjem ali prenehanjem opravljanja odvetništva oziroma javnega notarstva.
Osnove za plačevanje prispevkov za odmero pravic
6.	člen
Osnove za odmerjanje pravic iz socialnega zavarovanja in za plačevanje prispevkov so osnove zavarovanja.
Glede na pokojninsko dobo odvetnika so osnove zavarovanja naslednje:
Odvetniki s pokojninsko dobo	Odvetnice s pokojninsko dobo	Osnova zavarovanja N dinarjev
do 10 let	do 10 let	800
nad 10 do 20 let	nad 10 do 18 let	900
nad 20 do 30 let	nad 18 do 26 let	1000
nad 30 let	nad 26 let	1100
Te osnove zavarovanja se uporabljajo za invalidsko in pokojninsko zavarovanje od L januarja 1965, za zdravstveno zavarovanje pa od 1. julija 1966 dalje in do 31. decembra 1966, za naprej pa se preračunavajo z valorizacijskimi količniki iz 32. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju.
7.	člen
Odvetnik se lahko odloči, da se mu namesto osnove po 6. členu te pogodbe šteje za osnovo zavarovanja njegov celotni osebni letni dohodek, ki je bil podlaga za prispevek iz njegovega osebnega dohodka od odvetništva v prejšnjem koledarskem letu, znižan za eno tretjino.
Društvo slovenskih filmskih delavcev
Predsednik:
Dušan Povh 1. r.
Prijava za zavarovanje po tem členu velja najmanj za eno koledarsko leto, vložena pa mora biti najpozneje do konca januarja tekočega leta.
Zdravstveno Zavarovanje
8.	člen
Do nadomestila osebnega dohodka v primeru začasne nezmožnosti za delo iz 1. točke 1. odstavka 48. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju ima odvetnik pravico šele od enaintridesetega dne nepretrgane nezmožnosti.
Nadomestilo osebnega dohodka se odmerja od poprečja osnov zavarovanja iz 6. in 7. člena te pogodbe v zadnjih šestih mesecih pred nastankom nezmožnosti za delo.	'
Določbe temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki se nanašajo na delo s skrajšanim delovnim časom med začasno nezmožnostjo za delo ali zaradi hranjenja otroka in na pravico do nadomestila osebnega dohodka za ta čas, ter določbe, ki se nanašajo na zadržanost od dela v teku delovnega dneva (členi 50, 51, 63 in 71 temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju), se ne uporabljajo za odvetnike.
Pokojninsko zavarovanje
9.	člen
Starostna pokojnina se odmerja od kateregakoli nepretrganega desetletnega poprečja osnov zavarovanja iz 6. in 7. člena te pogodbe, v katere je bil odvetnik razvrščen.
Ce je prebil odvetnik v desetletnem obdobju, po katerem se ugotavlja pokojninska osnova deloma v delovnem razmerju ali v drugem svojstvu, po katerem je bil obvezno pokojninsko zavarovan, deloma pa v odvetništvu, se izračuna desetletno poprečje iz 1. odstavka tega člena na podlagi pokojninske osnove iz temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju kot osebi v delovnem razmerju oziroma v drugem svojstvu za čas, ki ga je prebil v rednem delovnem razmerju, in na podlagi osnov zavarovanja iz 6. in 7. člena te pogodbe za čas, ki ga je prebil v odvetništvu.
če se pri upokojitvi ugotovi, da je bil odvetnik napačno razvrščen zato, ker ni predložil dokazov o pokojninski dobi, so določi pokojninska osnova od osnov zavarovanja, po kateri je plačeval prispevke za socialno zavarovanje.
10.	člen
Upokojenci, ki so dobili starostno pokojnino iz naslova delovnega razmerja ali samostojne poklicne dejavnosti, pa so se po upokojitvi začeli ukvarjati z odvetništvom, lahko pridobijo pravico do pokojnine po tej pogodbi, če so bili kot odvetniki najmanj tri leta socialno zavarovani. To velja za upokojence, ki so pridobili pravico do starostne pokojnine pred dopolnitvijo pokojninske dobe 40 let (moški) oziroma 35 let (ženske), borci NOV pred 9. septembrom 1943 in španski borci pa pred dopolnitvijo 35 (moški) oziroma 30 let (ženske) pokojninske dobe.
Starostna pokojnina se po prejšnjem odstavku na novo odmeri na zahtevo odvetnika po desetletnem poprečju osebnega dohodka in osnov zavarovanja.
Namesto nove odmere pokojnine v smislu prejšnjih odstavkov lahko odvetnik zahteva, da se mu na podlagi let opravljanja odvetniške dejavnosti po upokojitvi za ustrezen odstotek poveča prejšnja pokojnina.
Invalidsko zavarovanje
11.	člen
Odvetniki so zavarovani za vse primere invalidnosti iz temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju.
12.	člen
Za primer invalidnosti imajo odvetniki v obsegu in ob pogojih, kot jih določa temeljni zakon o invalidskem zavarovanju, pravico: do invalidske pokojnine z dodatkom za pomoč in postrežbo, do invalidnine, do poklicne rehabilitacije, do zaposlitve na ustreznem delu z denarnimi dajatvami v zvezi s temi pravicami ter do povračila potnih in prevoznih stroškov.
13.	člen
Za svoje delo v smislu 32. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju se štejejo vsi posli, ki jih opravlja odvetnik po predpisih o odvetništvu.
14.	člen
Invalidska pokojnina se odmeri odvetniku od tiste osnove zavarovanja iz 6. in 7. člena te pogodbe, od katere bi mu bila odmerjena starostna pokojnina, če bi ob nastanku invalidnosti pridobil pravico do starostne pokojnine.
15.	člen
Za izračun nadomestil in oskrbnine po temeljnem zakonu o invalidskem zavarovanju se vzame kot osebni dohodek poprečje osnov zavarovanja iz 6. in 7. člena te pogodbe, po katerih je bil odvetnik zavarovan v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti.
Uživanje in izguba pravic
16.	člen
Odvetnik lahko uveljavi pokojnino na podlagi dobe zavarovanja po tej pogodbi šele, ko so plačani vsi zapadli prispevki.	'
Če zapadli prispevki niso plačani najkasneje do konca naslednjega meseca po mesecu, v katerem so zapadli v plačilo, gredo nadomestila iz zdravstvenega zavarovanja šele z naslednjim dnem po plačilu vseh zapadlih prispevkov.
17.	člen
Upokojeni odvetnik začne uživati priznano pokojnino, ko neha opravljati samostojno dejavnost.
18.	člen
Invalidsko upokojeni odvetnik znova postane zavarovanec zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če začne spet opravljati odvetništvo, čeprav ni bila pred tem po invalidski komisiji ugotovljena njegova delovna zmožnost. Na podlagi bolezni ali poškodbe, zaradi katere je bil invalidsko upokojen, pa mu ne gre nadomestilo osebnega dohodka.
Zaradi iste invalidnosti, zaradi katere je bil odvetnik invalidsko upokojen, ob ponovnem začetku samostojne dejavnosti pa ni bila ugotovljena njegova zmožnost za delo, odvetnik ne more pridobiti nove invalidske pokojnine.
Prispevki za socialno zavarovanje
19.	člen
Odvetniki plačujejo prispevke za socialno zavarovanje od osnove zavarovanja, za katero so zavarovani, in sicer po splošnih stopnjah osnovnih prispevkov, kot jih določi skupščina komunalne oziroma Republiške skupnosti socialnega zavarovanja za osebe v delovnem razmerju — preračunano na neto stopnje.
20.	člen
Prispevke za socialno zavarovanje po tej pogodbi plačuje odvetnik sam.
Prispevki zapadejo v plačilo prvi dan v mesecu.
Prispevki za socialno zavarovanje se ne plačujejo za čas, ko je odvetnik upravičen do nadomestila osebnega dohodka med začasno zadržanostjo.
Prispevki se plačujejo pristojnemu komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje.
Postopek za uveljavljanje pravic
21.	člen
Skupaj s prijavo zavarovanja mora predložiti odvetnik dokaze o času, ki se po tej pogodbi šteje v pokojninsko dobo.
22.	člen
rovanju, temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju in temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju ter temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja.
30.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pogodba, neha veljati pogodba o socialnem zavarovanju Odvetnikov z dne
12.	junija 1964.
31.	člen
Ta pogodba začne veljati z dnevom podpisa.
St. 191-167/1^66
Ljubljana, dne 1. julija 1966.
Za posle iz pristojnosti komunalnega zavoda za socialno zavarovanje je pristojen po tej pogodbi komunalni zavod za socialno zavarovanje, ki je pristojen za sedež odvetniške pisarne, če ni za katerega od teh poslov po tej pogodbi drugače določeno.
23.	člen
Komunalni zavod za socialno zavarovanje razvrsti odvetnika v ustrezno osnovo zavarovanja po 6. in 7. členu te pogodbe z odločbo.
V odločbi iz 1. odstavka tega člena se navede poleg drugega tudi osnova zavarovanja.
Zoper odločbo o uvrstitvi v osnovo zavarovanja ima odvetnik pravico pritožbe po predpisih o postopku za uveljavljanje posameznih pravic iz socialnega zavarovanja.
24.	člen
Postopek za uveljavljanje pravic iz socialnega zavarovanja se začne na zahtevo odvetnika oziroma na zahtevo družinskega člana umrlega odvetnika.
25.	člen
Pristojni zavod za socialno zavarovanje pošlje odvetniški zbornici v evidenco prepis odločbe o uvrstitvi odvetnika v osnovo zavarovanja ter odločbo o upokojitvi oziroma odločbo o odmeri družinske pokojnine, če za umrlega odvetnika ni bila izdana odločba o upokojitvi.
Odvetniške zbornice izdajajo potrdila o času opravljanja odvetništva in o odvetniški pripravniški dobi.
Odvetniška zbornica Slovenije
Predsednik:
Rudi Selih 1. r.
Za Republiško skupnost socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Direktor
Republiškega zavoda za socialno zavarovanje:
Dr, Bojan Špicar 1. r.
149.
Na podlagi 123. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51-704/64, št. 56-908/65 in št. 14-178 66), 154. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 10-169/65 in št. 14-179 66), 87. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 22-268/62 in št. 53-732'62 ter Uradni list SFRJ, št. 15-316/65) in v zvezi s 35. členom temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65 in št. 57-946/65), skleneta Republiška skupnost socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije in Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov SR Slovenije naslednjo
POGODBO
o izvajanju socialnega zavarovanja katoliških duhovnikov v SR Sloveniji
Splošne določbe
Prehodne in končne določbe
26.	člen
Odvetnike, ki so bili na dan uveljavitve te pogodbe socialno zavarovani po pogodbi o socialnem zavarovanju odvetnikov z dne 12. junija 1964, uvrstijo pristojni zavodi za socialno zavarovanje v ustrezne osnove zavarovanja iz 6. člena te pogodbe.
Uvrstitev odvetnikov po 1. odstavku tega člena se opravi uradno na podlagi dejstev, ugotovljenih v prejšnji odločbi o razvrstitvi.
1.	člen
S to pogodbe se ureja izvajanje zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja katoliških duhovnikov v SR Sloveniji, ki so člani Cirilmetodij-skega društva katoliških duhovnikov SR Slovenije CMD) ali se društvu prijavijo zaradi socialnega zavarovanja.
Pogodba zajema tiste duhovnike, omenjene v prejšnjem odstavku, ki opravljajo stalno cerkveno službo (župniki, kaplani in podobno).
2.	člen
27.	člen
Prispevki od osnov, določenih s to pogodbo, se plačujejo za invalidsko in pokojninsko zavarovanje od
1.	januarja 1965, za zdravstveno zavarovanje pa od 1. julija 1966 dalje.
28.	člen I
Dokler ne preteže 10 let od začetka uporabe temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, to je od 1. januarja 1965, se bo ob upokojitvi odvetnika — izjemno od določb 9 člena te pogodbe — pokojninska osnova izračunavala po osnovah, po katerih so bili odvetniki zavarovani od 1. januarja 1965 dalje.
29.	člen
Za izvajanje socialnega zavarovanja odvetnikov se bodo uporabljale, če ni v tej pogodbi drugače določeno, določbe temeljnega zakona o zdravstvenem zava-
Duhovniki imajo pravico do zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja, ko jim je priznano svojstvo zavarovanca po tej pogodbi.
Pravico iz prvega odstavka tega člena imajo duhovniki v obsegu in ob pogojih, kot to določajo temeljni zakon o zdravstvenem zavarovanju, temeljni zakon o invalidskem zavarovanju ter temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju, kolikor ni v tej pogodbi drugače določeno.
3.	člen
Duhovnik mora preko Cirilmetodijskega društva naznaniti pristojnemu zavodu za socialno zavarovanje vsako spremembo v osebnih ali v dejanskih okoliščinah, ki vpliva na pravico do zavarovahja ali na obseg pravic v smislu te pogodbe.
Prijavo po prejšnjem odstavku mora vložiti duhovnik v osmih dneh od dneva, ko nastane sprememba.
4.	člen
Duhovnikom se vštevajo v pokojninsko dobo obdobja, našteta v 121. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju in 148. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju; razen teh obdobij se vštevajo v pokojninsko dobo duhovnikom tudi naslednja obdobja:
a)	duhovnikom, navedenim v 1. členu te pogodbe, ki so se prijavili v zavarovanje do 31. decembra 1964, ves čas opravljajo duhovniške službe od nastopa duhovniške službe do prijave v zavarovanje;
b)	duhovnikom, članom CMD, ki so postali člani društva po 1. januarju 1985, čas opravljanja duhovniške službe od nastopa duhovniške službe od 1. marca 1952, to je do sklenitve pogodbe o socialnem zavarovanju; čas opravljanja duhovniške službe po 1 marcu 1952 pa do 31 decembra 1964 se tem zavarovanim duhovnikom lahko prizna, če plačajo za ta leta prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
c)	duhovnikom, ki niso člani CMD, prijavili pa so se v zavarovanje po 1. januarju 1965, se čas opravljanja duhovniške službe do 31. decembia 1964 lahko šteje pod pogojem, da plačajo za ta leta prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Prispevki za čas opravljanja duhovniške službe pred 1. januarjem 1965 se piačajo od najnižje osnove zavarovanja v času plačila prispevkov, in sicer po splošni stopnji prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Osnove za plačevanje prispevkov in odmero pravic
5.	člen
Osnove za plačevanje prispevkov in za odmerjanje pravic iz socialnega zavarovanja so osnove zavarovanja.
Glede na pokojninsko dobo duhovnika so osnove zavarovanja naslednje:
Invalidsko zavarovanje
8.	člen
Duhovniki so zavarovani za vse primere invalidnosti iz temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju.
9.	člen
Za primere invalidnosti imajo duhovniki v obsegu in ob pogojih, kot jih določa temeljni zakon o invalidskem zavarovanju, pravico do invalidske pokojnine z dodatkom za pomoč in postrežbo, do invalidnine, do poklicne rehabilitacije, do zaposlitve na ustreznem delu z denarnimi dajatvami v zvezi s temi pravicami ter do povračila potnih in prevoznih stroškov.
10.	člen
Za svoje delo v smislu 32. člena temeljnega zakona o invalidskem, zavarovanju se štejejo vsi posli, ki jih opravlja duhovnik v svojem poklicu.
11.	člen
Invalidska pokojnina se odmeri duhovniku od tiste osnove zavarovanja i^ 5. oziroma 6. člena te pogodbe, od katere bi mu bila odmerjena starostna pokojnina, če bi ob nastanku invalidnosti pridobil pravico do starostne pokojnine.
12.	člen
Za izračun nadomestil in oskrbnine po temeljnem zakonu o invalidskem zavarovanju se vzame kot osebni dohodek poprečje osnov iz 5. oziroma 6. člena te pogodbe, po katerih je bil duhovnik zavarovan v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti.
Prispevki za socialno zavarovanje
13.	Člen
. Pokojninska doba
do 10 let nad 10 do 20 let nad 20 do 30 let nad 30 let
Osnova zavarovanja N din
420
480
540
590
Duhovniki plačujejo prispevke za socialno zavarovanje od osnove zavarovanja, za katero so zavarovani, in sicer po splošnih stopnjah osnovnih prispevkov, ki jih določi skupščina komunalne oziroma Republiške skupnosti socialnega zavarovanja za posamezne panoge zavarovanja in sicer preračunano'na neto stopnje.
v Te osnove zavarovanja se uporabljajo do 31. decembra 1966, za naprej pa se avtomatično preračunajo z valorizacijskimi količniki iz 32. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju.
6.	člen
Izvršilni odbor skupščine Republiške skupnosti socialnega zavarovanja lahko določi škofom oziroma apo-> stolskim administratorjem na njihov predlog tudi višjo osnovo, kot je določena v 5. členu te pogodbe.
Zdravstveno zavarovanje
7.	člen *
Pravico do nadomestila oselviega dohodka ob začasni nezmožnosti za delo imajo duhovniki, za izjemo od prvega odstavka 49. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju, začenši z enaintridesetim dnem nepretrgane delovne nezmožnosti.
Nadomestilo osebnega dohodka se odmerja od poprečja osnov zavarovanja iz 5. oziroma 6. člena te pogodbe v zadnjih šestih mesecih pred nastankom nezmožnosti za delo.
Določbe temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju. ki se nanašajo na skrajšan delovni čas med začasno nezmožnostjo za delo in na pravico do nadomestila osebnega dohodka v tem času ter za zadržanost v teku delovnega dne (členi 50, 51 in 63 temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju) ne veljajo za duhovnike.
14.	člen
Zavezanci za prispevke za socialno zavarovanje so zavarovanci sami.
Namesto zavarovanca lahko plačuje prispevke deloma ali v celoti Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov SR Slovenije.
Prispevki zapadejo v plačilo prvi dan v mesecu.
Prispevki za socialno zavarovanje se ne plačujejo za čas, ko je duhovnik upravičen do nadomestila osebnega dohodka med začasno zadržanostjo.
Prispevki se plačujejo pristojnemu komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje.
Prehodne in končne določbe
15.	člen
Duhovnike, ki so bili na dan uveljavitve te pogodbe socialno zavarovani po pogodbi o socialnem zavarovanju duhovnikov z dne 26. februarja 1964. uvrstijo pristojni komunalni zavodi za socialno zavarovanje v ustrezne nove osnove zavarovanja iz 5. člena te pogodbe.
Uvrstitev duhovnikov po 1. odstavku tega člena se opravi uradoma na podlagi dejstev, ugotovljenih v prejšnji odločbi o razvrstitvi.
16.	člen
Prispevki od osnov, določenih s to pogodbo, se plačujejo od 1. januarja 1966 dalje.
17.	člen ,
Dokler ne preteče 10 let od začetka uporabe temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, to je od
1.	januarja 1965, se bo ob upokojitvi duhovnika izračunala pokojninska osnova po osnovah, po katerih so bili duhovniki zavarovani od 1. januarja 1965 dalje.
18.	člen
'Prijavo po prejšnjem odstavku mora duhovnik vložiti v osmih dneh od dneva, ko nastane sprememba.
'	4. člen
Duhovniku se vštevajo v pokojninsko dobo obdobja, našteta v 121. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju in v 148, členu temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju.
Z dnem, ko začne veljati ta pogodba, neha veljati pogodba o socialnem zavarovanju katoliških duhovnikov v SR Sloveniji z dne 26. februarja 1964 (Uradni list SRS, št. 25-163 64).
19.	člen
Ta pogodba začne veljati z dnevom podpisa.
St. 191-88 1966
Ljubljana, dne 1. julija 1966.
Osnove za plačevanje prispevkov in odmero pravic
5.	člen
Osnove za plačevanje prispevkov in za odmerjanje pravic iz socialnega zavarovanja so osnove zavarovanja.
• Glede na šolsko izobrazbo in pokojninsko dobo duhovnika so osnovne zavarovanja naslednje:
1.	duhovniki z visokošolsko izobrazbo (fakulteta in njej enake šole):
Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov SR Slovenije
Predsednik:
Anton Ravšl 1. r. Tajnik:
Dr. Maks Miklavčič 1. r.
Za Republiško skupnost socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Direktor
Republiškega zavoda za socialno zavarovanje:
Dr. Bojan Špicar 1. r.
Pokojninska doba
do 10 let nad 10 do 20 let nad 20 do 30 let nad 30 let
Osnova zavarovanja N din
500
600
650
700
2.	duhovniki s srednjo šolo oziroma s šolsko izobrazbo, ki ustreza srednješolski:
150.
Pokojninska doba
Osnova zavarovanja N din
Na podlagi 123. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51-704/64, št. 56-908/65 in št. 14-178 66), 154. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 10-169/65 in št. 14-179/66), 87. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 22-263/62 in št. 53-732 62, ter Uradni list SFRJ, št. 15-316/65) in v zvezi s 35 členom temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440'65 in št. 57-946/65) skleneta Republiška skupnost socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije in Evangeličanski seniorat v SR Sloveniji naslednjo
do 10 let	400
nad 10 do 20 let	500
nad 20 do 30 let	550
nad 30 let	600
3. duhovniki z nižjo šolsko	izobrazbo:
Pokojninska doba	Osnova zavarovanja N din
do 10 let	400
nad 10 do 20 let	450
nad 20 do 30 let	500
nad 30 let	550
POGODBO
o izvajanju socialnega zavarovanja duhovnikov Evangeličanskega seniorata v SR Sloveniji
Splošne določbe
1.	člen
S to pogodbo se ureja izvajanje zdravstvenega, invalidskega ',n pokojninskega 'zavarovanja duhovnikov Evangeličanskega ^eniorata v SR Sloveniji.
Za duhovnika evangeličanskega seniorata se štejejo: senior, duhovniki in pridigarji, kolikor jim je ta služba edini ali glavni poklic.
Te osnove zavarovanja se uporabljajo do 31. decembra 1966, za naprej pa se avtomatično preračunajo z valorizacijskimi količniki iz 32. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju.
6.	člen
Izvršilni odbor skupščine Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev lahko določi seniorju in častnemu seniorju na njun predlog ne glede na izpoljnjeno pokojninsko dobo tudi osnovo zavarovanja 850 N din.
Zdravstveno zavarovanje
2.	člen
Duhovniki imajo pravico do zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja, ko jim je priznano svojstvo zavarovanca.
Pravico iz L odstavka tega člena imajo duhovniki v obsegu in ob pogojih, kot to določajo temeljni zakon o zdravstvenem zavarovanju, temeljni zakon o invalidskem zavarovanju ter temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju, kolikor ni v tej pogodbi drugače določeno.
3.	člen
Duhovnik mora preko seniorata naznaniti pristojnemu zavodu za socialno zavarovanje vsako spremembo v osebnih ali v dejanskih okoliščinah, ki vpliva na pravico do zavarovanja ali na obseg pravic v smislu te pogodbe.
7.	člen
Pravico do nadomestila osebnega dohodka ob začasni nezmožnosti z^ delo imajo duhovniki, za izjemo od prvega odstavka 49. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju, začenši z enaintridesetim dnem nepretrgane delovne nezmožnosti.
Nadomestilo osebnega dohodka se odirierja od poprečja osnov zavarovanja iz 5. oziroma 6. člena te pogodbe v zadnjih šestih mesecih prod nastankom nezmožnosti za delo.
Določbe temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki se nanašajo na skrajšan delovni čas med začasno nezmožnostjo za delo in na pravico do nadomestila osebnega dohodka v tem času ter za zadržanost v teku delovnega dne (členi 50, 51 in 63 temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju), ne veljajo za duhovnike.
Invalidsko zavarovanje
8.	člen
Duhovniki so zavarovani za vse primere invalidnosti iz temeljnega zakona o invalidskem zavarovaju.
9.	člen
Za primer invalidnosti imajo duhovniki v obsegu m ob pogojih, kot jih določa temeljni zakon o invalidskem zavarovanju, pravico do invalidske pokojnine z dodatkom za pomoč in postrežbo, do invalidnine, do poklicne rehabilitacije, do zaposlitve na ustreznem delu z dajatvami v zvezi s temi pravicami ter do povračila potnih in prevoznih stroškov.
17.	člen
Dokler ne preteče 10 let od začetka uporabe temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, to je bd 1. januarja 1965, se bo ob upokojitvi duhovnika izračunala pokojninska osnova po osnovah, po katerih so bili duhovniki zavarovani od 1. januarja 1965 dalje.
18.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pogodba, nehata veljati pogodba o socialnem zavarovanju duhovnikov evangelijske cerkve v L.R Sloveniji z dne 29. decembra 1959 in dopolnilna pogodba z dne 25. maja 1964.
19.	člen
10. člen
Ta pogodba začne veljati z dnevom podpisa.
Za svoje delo v smislu 32. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju se štejejo vsi posli, ki jih opravlja duhovnik v svojem poklicu, pri čemer se za ugotovitev kategorije delovnega mesta upošteva izobrazba, ki je bila po 5. členu te pogodbe podlaga za določitev osnove zavarovanja.
11.	člen
Invalidska pokojnina se odmeri duhovniku od tiste osnove zavarovanja iz 5. oziroma 6. člena te pogodbe, od katere bi mu bila odmerjena starostna pokojnina, če bi ob nastanku invalidnosti pridobil, pravico do starostne pokojnine.
12.	člen
Za izračun nadomestil in oskrbnine po temeljnem zakonu o invalidskem zavarovanju se vzame kot osebni dohodek poprečje osnov zavarovanja iz 5. oziroma 6. člena te pogodbe, po katerih je bil duhovnik zavarovan v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti.
Prispevki za socialno zavarovanje
13.	člen
Duhovniki plačujejo prispevke za socialno zavarovanje od osnove zavarovanja, za katero so zavarovani, in sicer po splošnih stopnjah osnovnih prispevkov, kot jih določi skupščina komunalne oziroma Republiške skupnosti socialnega zavarovanja za posamezne panoge zavarovanja, in sicer preračunano na neto stopnje.
14.	člen
Zavezanci za prispevke za socialno zavarovanje so zavarovanci sami.
Namesto zavarovanca lahko plačuje prispevke deloma ali v celoti Evangeličanski seniorat v SR Sloveniji.
Prispevki za socialno zavarovanje se ne plačujejo za čas, ko je duhovnik upravičen do nadomestila osebnega dohodka med začasno zadržanostjo.
Prispevki se plačujejo pristojnemu komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje.
Prispevki zapadejo v plačilo prvi dan v mesecu.
Prehodne in končne določbe
15.	člen
Duhovnike, ki so bili na dan uveljavitve te pogod-oe socialno zavarovani po pogodbi z dne 29. decembra 1959 in dopolnilni pogodbi z dne 25. maja 1964, uvrstijo pristojni komunalni zavodi za socialno zavarovanje v ustrezne nove osnove zavarovanja iz 5. člena te pogodbe.
Uvrstitev duhovnikov po prejšnjem odstavku tega člena se opravi uradno na podlagi dejstev, ugotovljenih v prejšnji odločbi o razvrstitvi.
16.	člen
Prispevki od osnov, določenih s to pogodbo, se plačujejo od 1. januarja 1966 dalje.
St. 191-86 1966
Ljubljana, dne 1. julija 1966.
Evangeličanski seniorat v SR Sloveniji
Senior:
Aleksander Kerčmar 1. r.
Za Republiško skupnost socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Direktor
Republiškega zavoda za socialno zavarovanje: Dr. Bojan Spicar 1. r.
151.
Na podlagi 123. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51-704/64, št. 56-908/65 in št. 14-178 66), 154. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 10-169/65 in št. 14-179/66), 87. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list FLRJ. št. 22-263 62 in št. 53-732/62, ter Uradni list SFRJ, št. 15-316/65) in v zvezi s 35. členom temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št, 24-440/65 in št. 57-946 65) skleneta Republiška skupnost socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije, in Zveza za telesno kulturo Slovenije naslednjp
POGODBO
o izvajanju socialnega zavarovanja športnikov Splošne določbe
1.	člen
S to pogodbo se ureja izvajanje zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja športnikov.
2.	člen
Pravice iz zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja imajo športniki in njihovi družinski člani v obsegu in ob pogojih, kot to določajo temeljni zakon o zdravstvenem zavarovanju, temeljni zakon o invalidskem zavarovanju in temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju, kolikor ni v tej pogodbi drugače določeno.
3.	člen
Svojstvo športnika v smislu te pogodbe ugotovi z ustrezno listino v vsakem posameznem primeru Zveza za telesno kulturo Slovenije ali organizacija, ki jo za to pooblasti Zveza za telesno kulturo Slovenije.
4.	člen
Športnik je dolžan predložiti pristojnemu komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje prijavo v zavarovanje za sebe in svoje družinske člane v osmih dneh od dneva, ko mu je priznano svojstvo športnika, nato pa redno naznaniti vsako spremembo v osebnih ali dejanskih okoliščinah, ki vpliva *na pravico do zavarovanja ali na obseg pravic v smislu te pogodbe.
5.	člen
Športnikom se vštevajo v pokojninsko dobo poleg obdobij, naštetih v 121. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju oziroma 148. členu temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju, tudi druga obdobja po določbah omenjenih zakonov, razen časa, ko so opravljali trgovsko, trgovsko-proizvajalno ali gostinsko dejavnost.
Ce je pogoj za priznanje določenega razdobja v pokojninsko dobo po.temeljnem zakonu o pokojninskem zavarovanju ali temeljnem zakonu o invalidskem zavarovanju sklenitev delovnega razmerja ali določeno trajanje ali prenehanje delovnega razmerja, se šteje, da je ta pogoj izpolnjen z dnem pridobitve svojstva športnika v smislu te pogodbe ali prenehanja takega svojstva.
Osnove za plačevanje prispevkov in za odmero pravic
6.	člen
Denarni zneski pravic iz socialnega zavarovanja se obračunavajo od zavarovalne osnove, ki znaša 600 N din.
Zdravstveno zavarovanje
\
7.	člen
Pravico do zdravstvenega’ zavarovanja po tej pogodbi pridobi športnik, ko dopolni 15. leto starosti.
Športniki imajo naslednje pravice iz zdravstvenega zavarovanja: zdravstveno varstvo, povračilo potnih stroškov v zvezi z uživanjem zdravstvenega varstva, opremo za otroka, pogrebnino in posmrtno pomoč, športnice pa tudi pravico do nadomestila osebnega dohodka v času porodniškega dopusta.
Invalidsko zavarovanje \	8. člen
Pravico da invalidskega zavarovanja imajo športniki od 18. leta starosti, a za primer nesreče na delu ali poklicne bolezni od 15. leta starosti dalje.
Športniki so zavarovani za vse primere invalidnosti iz temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju.
9.	člen
Za primer invalidnosti Imajo športniki v obsegu In ob pogojih, ki jih določa temeljni zakon o invalidskem zavarovanju, pravico: do invalidske pokojnine z dodatkom za pomoč in postrežbo, do invalidnine, do poklicne rehabilitacije, do zaposlitve na ustreznem delu z denarnimi dajatvami v zvezi s temi pravicami ter do povračila potnih in prevoznih stroškov.
10.	člen
Kot svoje delo se šteje dejavnost, na podlagi katere je športnik zavarovan po tej pogodbi, in delo, za katero se je izučil.
11.	člen
Šteje se, da je postal športnik invaliden v smislu določb temeljnega zakona o Invalidskem zavarovanju, kadar se zaradi bolezni, poškodbe izven dela, nesreče na delu ali poklicne bolezni, kakor tudi zaradi neposredne nevarnosti, da postane invalid, ne more ali ne sme več baviti s športom in če je zaradi takšne invalidnosti izgubil zmožnost za delo, za katero je izučen.
12.	člen
Za nesrečo na delu in poklicno bolezen se v smislu določb temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju štejejo vse poškodbe oziroma bolezni, ki so nastale v času zavarovanja po tej ali prejšnjih pogod-
bah med rednim športnim delovanjem po obveznem programu.
13.	člen
Športniki, ki so pridobili pravico do poklicne re-nabilitacije in zaposlitve na ustreznem drugem delu, se usposobijo za delovno mesto oziroma delo, za katero se zahteva strokovna izobrazba, ki ustreza njihovi priznani strokovni izobrazbi.
Ce je priznana strokovna izobrazba nižja od srednje strokovne izobrazbe, se usposobijo oziroma se jim preskrbi zaposlitev na delovnem mestu IV. kategorije v smislu 96. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju.
14.	člen
Preden da invalidska komisija svoje mnenje, si mora priskrbeti preko ustrezne športne organizacije obrazloženo mnenje zdravnika, ki nadzira zdravstveno stanje športnikov te organizacije, o tem, ali se zavarovanec more ali sme baviti s športom, na podlagi katerega je zavarovan po tej pogodbi.
15.	člen
Osnova za odmero denarnih zneskov posameznih pravic (6. člen te pogodbe) se šteje tudi kot znesek osebnega dohodka za odmero nadomestil zaposlenemu invalidu.
Pokojninsko zavarovanje
16.	člen
Pravico do starostne in do družinske pokojnine pridobijo športniki v obsegu in pod pogoji temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju.
Od obdobij športnega delovanja, ko so športniki zavarovani po tej pogodbi, se jim štejejo v pokojninsko dobo obdobja zavarovanja od 18. leta starosti dalje.
Prispevki za socialno zavarovanje
17.	člen
Zavezanec za prispevke za socialno zavarovanje po tej pogodbi je športnik sam,
Namesto športnika lahko plačuje prispevke deloma ali v celoti Zveza za telesno kulturo Slovenije ali pa društvo, katerega član je zavarovani športnik.
Prispevki za socialno zavarovanje zapadejo v plačilo prvi dan v mesecu.
Prispevki se plačujejo pristojnemu komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje.
18.	člen
Športniki plačujejo prispevke za socialno zavarovanje od osnove zavarovanja, za katero so zavarovani, in sicer po stopnjah osnovnih prispevkov, kot jih določi skupščina komunalne oziroma Republiške skupnosti socialnega zavarovanja za osebe v delovnem razmerju — preračunanih na neto stopnje. Za zdravstveno zavarovanje plačujejo športniki za 15 odstotkov znižan prispevek.
19.	člen
Športniki v starosti do dopolnjenega 17. leta, ki so samo zdravstveno zavarovani in invalidsko za primer nesreče na delu ali poklicne bolezni (prvi odstavek 8. člena te pogodbe), plačujejo poleg prispevka za zdravstveno zavarovanje še prispevek za zavarovanje zaradi nesreče na delu ali poklicne bolezni, in sicer po stopnji, ki je določen-, za takšno zavarovanje.
*	20. člen
Zavarovanci po tej pogodbi morejo uveljaviti nadomestilo osebnega dohodka in pravico do pokojnine, če so vsi zapadli prispevki v celoti plačani.
Prehodne in končne določbe
21.	člen
O pravicah, ki so določene v tej pogodbi, odloča komunalni zavod za socialno zavarovanje, pristojen za Območje, na katerem ima sedež društvo, katerega član je zavarovani športnik.
22.	člen
Prispevki od osnov, določenih s to pogodbo, se plačujejo od 1. januarja 1966 dalje.
23.	člen
Dokler ne poteče 10 let od uveljavitve temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, to je od 1. januarja 1965, se bo ob upokojitvi športnikov pokojninska osnova izračunala po osnovah, po katerih so bili športniki zavarovani od 1. januarja 1965 dalje.
24.	člen
Za izvajanje socialnega zavarovanja športnikov se bodo uporabljale, če ni v tej pogodbi drugače določeno, določbe temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju, temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju, temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju ter temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja.
25.	člen
Z dnem. ko začne veljati ta pogodba, preneha veljati pogodba o socialnem zavarovanju športnikov z dne 10. septembra 1962:
26.	člen
, Ta pogodba začne veljati z dnevom podpisa.
St. 191-89 1966
Ljubljana, dne 1. julija 1966.
Zveza za telesno kulturo Slovenije
Podpredsednik:
Stane Lavrič 1. r.
Za Republiško skupnost socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Direktor
Republiškega zavoda za socialno zavarovanje:
Dr. Bojan Špicar 1. r.
152.
postreščkov), ki jim je delo postreščka edini ali glavni poklic ter so člani Zadruge prvih ljubljanskih postreščkov v Ljubljani.
2.	člen
Postreščki imajo praVico do zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja, ko jim je priznano svojstvo zavarovanca po tej pogodbi; svojstvo zavarovanca pa se prizna s pridobitvijo članstva v zadrugi in rednim opravljanjem dela postreščka.
Pravico iz prvega odstavka tega člena imajo postreščki v obsegu in ob pogojih, kot to določajo temeljni zakon o zdravstvenem zavarovanju, temeljni zakon o invalidskem zavarovanju ter temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju, kolikor ni v tej pogodbi drugače določeno.
3.	člen
Postrešček mora preko svoje zadmge naznaniti pristojnemu zavodu za socialno zavarovanje vsako spremembo v osebnih ali v dejanskih okoliščinah, ki vpliva na pravico do zavarovanja ali na obseg pravic v smislu te pogodbe.
Prijavo po prejšnjem odstavku mora postrešček vložiti v osmih dneh od dneva, ko nastane sprememba.
4.	člen
Postreščku se vštevajo v pokojninsko dobo obdobja, našteta v 121. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju in 148. členu temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju
Osnove za plačevanje prispevkov In odmero pravic
5.	člen
Osnove za plačevanje prispevkov in odmerjanje pravic iz socialnega zavarovanja so osnove zavarovanja Glede na pokojninsko dobo postreščka so osnove zavarovanja naslednje:
Pokojninska doba
Osnova zavarovanja N din
do	10	let	400
od 10	do	20	let	460
od 20	do	30	let	50C
nad 30	let	560
Te osnove zavarovanja se uporabljajo do 31. decembra 1966, za naprej pa se avtomatično preračunajo z valorizacijskimi količniki iz 32. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju.
Na podlagi 123. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51-704/64, št. 56-908/65 in št. 14-178/66), 154. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 10-169/65 in št. 14-179/66), 87. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 22-268 62 in št. 53-732/62, ter Uradni list SFRJ, št. 15-316/65), in v zvezi s 35. členom temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65 in št. 57-946/65) skleneta Republiška skupnost socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije in Zadruga prvih ljubljanskih postreščkov v Ljubljani naslednjo
POGODBO
o izvajanju socialnega zavarovanja uličnih prtljažnih nosačev v Sloveniji
Splošne določbe
1.	člen
S to pogodbo se ureja izvajanje zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja uličnih prtljažnih nosačev v Sloveniji (v nadaljnjem besedilu:
Zdravstveno zavarovanje
6.	člen
Pravico do nadomestila osebnega dohodka ob začasni nezmožnosti za delo imajo postreščki, za izjemo od prvega odstavka 49. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju, začenši z enaintridesetim dnem nepretrgane delovne nezmožnosti.	,
Nadomestilo osebnega dohodka se odmerja od poprečja osnov zavarovanja iz 5. člena te pogodbe v zadnjih šestih mesecih pred nastopom nezmožnosti za delo.
Določbe temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki se nanašdjo na delo s skrajšanim delovnim časom med začasno nezmožnostjo za delo ali zaradi hranjenja otroka in na pravice da nadomestila osebnega dohodka v tem času ter na zadržanost v teku delovnega dne (členi 50, 51, 63 in 71) ne veljajo za postreščke.
Invalidsko zavarovanj«
7.	člen
Postreščki so zavarovani za vse primere invalidnosti iz temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju.
8. člen
17.	člen
Za primer invalidnosti imajo postreščki v obsegu m ob pogojih, ki jih določa temeljni zakon o invalidskem zavarovanju, pravico do invalidske pokojnine z dodatkom za pomoč in postrežbo, do invalidnine, do poklicne rehabilitacije, do zaposlitve na ustreznem delu z denarnimi dajatvami v zvezi s temi pravicami ter do povračila potnih in prevoznih stroškov.
9.	člen
Kadar uveljavlja postrešček pravico do zaposlitve oziroma do poklicne rehabilitacije po predpisih o invalidskem zavarovanju, se šteje, da je zaposlen na delovnem mestu, za katero se ne zahteva strokovna izobrazba (V. kategorija v smislu 5. točke 96. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju).
10.	člen
Invalidska pokojnina se odmeri postreščku od tiste osnove zavarovanja iz 5. člena te pogodbe, od katere bi mu bila odmerjena starostna pokojnina, če bi ob nastanku invalidnosti pridobil pravico do starostne nokojnine.
Za izračun nadomestil in oskrbnine po temeljnem zakonu o invalidskem zavarovanju se vzame kot osebni dohodek poprečje osnov zavarovanja iz 5. člena te pogodbe, po katerih je bil postrešček zavarovan v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti.
Prispevki za socialno zavarovanje 12. člen
Postreščki plačujejo prispevke za socialno zavarovanje od osnove zavarovanja, za katero so zavarovani, in sicer po splošnih stopnjah osnovnih prispevkov, kot jih določi skupščina komunalne oziroma Republiške skupnosti socialnega zavarovanja za posamezne panoge zavarovanja, in sicer preračunano na neto stopnje.
Z dnem, ko začne veljati ta pogodba, nehata veljati pogodba o socialnem zavarovanju uličnih prtljažnih nosačev v Sloveniji z dne 24. maja 196i) in dopolnilna pogodba z dne 28. aprila 1964.
18.	člen
Ta pogodba začne veljati z dnevom podpisa.
St. 191-90 1966
Ljubljana, dne 1. julija 1966.
Zadruga prvih ljubljanskih postreščkov v Ljubljani
Predsednik:
Franc Škofič 1. r.
Za Republiško skupnost socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Direktor
Republiškega zavoda za socialno zavarovanje:
Dr. Bojan Špicar 1. r.
153.
Na podlagi 123. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51-704'64, št. 56-908/65 in št. 14-178/66), 154. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 10-169 65 in št. 14-179/66), 87. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 22-268 62 in št. 53-732/62, ter Uradni list SFRJ, št. 15-316 65) in v zvezi s 35. členom temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65 in št. 57-946/65) skleneta Republiška skupnost socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije in Zadruga komisionarjov z omejenim jamstvom v Ljubljani naslednjo
POGODBO
13.	člen
Zavezanci za prispevke za socialno zavarovanje so zavarovanci sami.
Namesto zavarovanca lahko plačuje prispevke deloma ali v celoti Zadruga prvih ljubljanskih postreščkov v Ljubljani.
Prispevki zapadejo v plačilo prvi dan v mesecu.
Prispevki za socialno zavarovanje se ne plačujejo za čas, ko je postrešček upravičen do nadomestila osebnega dohodka med začasno zadržanostjo.
Prispevki se plačujejo, pristojnemu komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje.
Prehodne in končne odločbe
14.	člen
Komunalni zavodi za socialno zavarovanje določijo po uradni dolžnosti novo osnovo zavarovanja za vsakega postreščka, ki je bil zavarovan ob uveljavitvi te pogodbe, na podlagi pokojninske dobe do dneva, od katerega se plačujejo prispevki po osnovah, določenih s to pogodbo.
15.	člen
Dokler ne preteče 10 let od začetka uporabe temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, to Je od 1. januarja 1965, se bo ob upokojitvi postreščka pokojninska osnova izračunala po osnovah, po katerih so bili postreščki zavarovani od 1. januarja 1965 dalje.
16.	člen
Prispevki od osnov, določenih s to pogodbo, se plačujejo od 1. januarja 1966 dalje.
o izvajanju socialnega zavarovanja železniških prtljažnih nosačev v Sloveniji
Splošne določbe
1.	člen
S to pogodbo se ureja izvajanje zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja železniških prtljažnih nosačev v Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: nosačev), ki jim je delo nosača edini ali glavni poklic ter so člani Zadruge komisionarjev z omejenim jamstvom v Ljubljani.
2.	člen
Nosači imajo pravico do zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja, ko jim je priznano svojstvo zavarovanca po tej pogodbi; svojstvo zavarovanca pa se jim prizna s pridobitvijo članstva v zadrugi in rednim opravljanjem dela nosača.
Pravico iz prvega odstavka tega člena imajo nosači v obsegu in ob pogojih, kot to določajo temeljni zakon o zdravstvenem zavarovanju, temeljni zakon o invalidskem zavarovanju ter temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju, kolikor ni v tej pogodbi drugače določeno.
3.	člen
Nosač mora preko svoje zadruge naznaniti pristojnemu zavodu za socialno zavarovanje vsako spremembo v osebnih ali v dejanskih okoliščinah, ki vpliva na pravico do zavarovanja ali na obseg pravic v smislu te pogodbe.
Prijavo po prejšnjem odstavku mora nosač vložiti v osmih dneh od dneva, ko nastane sprememba.
4.	člen
Nosačem se vštevajo v pokojninsko dobo obdobja, našteta v 121. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju in 148. členu temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju.
Osnove za plačevanje prispevkov in odmero pravic
l
5.	člen
Osnove za plačevanje prispevkov in za odmerjanje pravic iz socialnega zavarovanja so osnove zavarovanja.
Glede na pokojninsko dobo nosača so osnove zavarovanja naslednje:
Pokojninska doba
Osnova zavarovanja N din
do 10 let 400 od 10 do 20 let 460 od 20 do 30 let 500 nad 30 let 560
Te osnove zavarovanja se uporabljajo do 31. decembra 1966, za naprej pa se avtomatično preračunajo z valorizacijskimi količniki iz 32. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju.
Zdravstveno zavarovanje
6.	člen
Pravico do nadomestila osebnega dohodka ob začasni nezmožnosti za delo imajo nosači, za izjemo od prvega odstavka 49. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju, začenši z enaintridesetim dnem nepretrgane delovne nezmožnosti.
Nadomestilo osebnega dohodka se odmerja od poprečja osnov zavarovanja iz 5. člena te pogodbe v zadnjih šestih mesecih pred nastopom nezmožnosti za delo.
Določbe temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki se nanašajo na delo s skrajšanim delovnim časom med začasno nezmožnostjo za delo ali zaradi hranjenja otroka in na pravico do nadomestila osebnega dohodka v tem času ter na zadržanost v teku delovnega dne (členi 50, 51, 63 in 71) ne veljajo za nosače.
Invalidsko zavarovanje
7.	člen
Nosači so zavarovani za vse primere invalidnosti iz temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju.
t	8. člen
Za primer invalidnosti imajo nosači v obsegu in ob pogojih, kot jih določa temeljni zakon o invalidskem zavarovanju, pravico do invalidske pokojnine z dodatkom za pomoč in postrežbo, do invalidnine, do poklicne rehabilitacije, do zaposlitve na ustreznem delu z denarnimi dajatvami v zvezi s temi pravicami ter do povračila potnih in prevoznih stroškov.
A
9.	člen
Kadar uveljavlja nosač pravico do zaposlitve oziroma do poklicne rehabilitacije po predpisih o invalidskem zavarovanju, se šteje, da je zaposlen na delovnem mestu, za katero se ne zahteva strokovna izobrazba (V. kategorija v smislu 5. točke 96. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju).
10.	člen
Invalidska pokojnina se odmeri nosaču od tiste osnove zavarovanja iz 5. člena te pogodbe, od katere bi mu bila odmerjena starostna pokojnina, če bi ob
nastanku invalidnosti pridobil pravico do starostne pokojnine.
11.	člen
Za izračun nadomestil in oskrbnine po temeljnem zakonu o invalidskem zavarovanju se vzame kot osebni dohodek poprečje osnov zavarovanja iz 5. člena te pogodbe, po katerih je bil nosač zavarovan v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti.
Prispevki za socialno zavarovanje
12.	člen
Nosači plačujejo prispevke za socialno zavarovanje od osnove zavarovanja, za katero so zavarovani, in sicer po splošnih stopnjah osnovnih prispevkov, kot jih določi skupščina komunalne oziroma Republiške skupnosti socialnega zavarovanja za posamezne panoge zavarovanja, in sicer preračunano na neto stopnje.
13.	člen
Zavezanci za prispevke za socialno zavarovanje so zavarovanci sami.
Namesto zavarovanca lahko plačuje prispevke deloma ali v celoti Zadruga komisionarjev z omejenim jamstvom v Ljubljani.
Prispevki zapadejo v plačilo prvi dan v mesecu.
Prispevki za socialno zavarovanje se ne plačujejo za čas, ko je nosač upravičen do nadomestila osebnega dohodka med začasno zadržanostjo.
Prispevki se plačujejo pristojnemu komunalnemu zavodu za s^ialno zavarovanje.
Prehodne in končne določbe
14.	člen
Komunalni zavodi za socialno zavarovanje določijo po uradni dolžnosti novo osnovo zavarovanja za vsakega posameznega nosača, ki je bil zavarovan ob uveljavitvi te pogodbe, na podlagi pokojninske dobe do dneva, od katerega se plačujejo prispevki po osnovah, določenih s to pogodbo.
15.	člen
Dokler ne preteče 10 let od začetka uporabe temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, to je od 1. januarja 1965, se bo ob upokojitvi nosača pokojninska osnova izračunala po osnovah, po katerih so bili nosači zavarovani od 1. januarja 1965 dalje.
16.	člen
Prispevki od osnov, določenih s to pogodbo, se plačujejo od 1. januarja 1966 dalje.
17.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pogodba, nehata veljati pogodba o socialnem zavarovanju železniških prtljažnih nosačev v Sloveniji z dne 10. maja 1960 in dopolnilna pogodba z dne 28. aprila 1964.
18.	člen
Ta pogodba začne veljati z dnevom podpisa.
St. 191-92'1966
Ljubljana, dne 1. julPa 1966.
Zadruga komisionarjev z omejenim jamstvom v Ljubljani
Predsednik:
Alojz Žnidaršič 1. r.
Za Republiško skupnost socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Direktor
Republiškega zavoda «a socialno zavarovanje:
Dr. Bojan Spicar 1. r.
Predpisi republiških organov
154.
Na podlagi 16. in 17. člena zakona o organizaciji in delu Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 20-219/65) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil:
1.	Ustanovi se komisija za reševanje aktualnih organizacijskih in sistemskih vprašanj v organih za notranje zadeve v SR Sloveniji kot začasna komisija Izvršnega sveta.
2.	Naloga komisije je, da prouči vprašanja obsega, vsebine, sistema in metod dela službe državne varnosti in drugih služb organov za notranje zadeve v SR Sloveniji in predlaga na podlagi ustavnih določil in zakonskih predpisov njihovo reorganizacijo ter zagotovi dejansko družbeno kontrolo nad njihovim delom.
3.	V komisijo se imenujejo:
za predsednika:
Janko Smole, predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;
za člane:
Dušan Barbič, predsednik skupščine občine Koper;	,
Branko Bračko, politični sekretar občinskega komiteja ZKS Ptuj;
ing. Marko Bulc, politični sekretar univerzitetnega komiteja ZKS, Ljubljana;
dr. Darko C e r n e j, sodnik Ustavnega sodišča SR Slovenije;
Marjan Javornik, predsednik skupine za kulturo in tisk glavnega odbora SZDL Slovenije;
Janez Hočevar, predsednik Organizacijsko- političnega zbora Skupščine SR Slovenije;
Riko Kolenc, republiški sekretar za notranje zadeve;
ing.Tone Kovič, šef jeklolivarne — »Litostroj«, Ljubljana;
Andrej Miklavčič, politični sekretar občinskega komiteja ZKS Postojna;
Lojze Piškur, predsednik Vrhovnega sodišča SR Slovenije;
Bojan Škrk, republiški javni tožilec;
Boris V a d n j a 1, predsednik skupščine občine Maribor-Center;
Andrej Verbič, podpredsednik republiškega sveta za Slovenijo Zveze sindikatov Jugoslavije;
Milan Vižintin, predsednik odbora za trgovino, gostinstvo in turizem Republiškega zbora Skupščine SR Slovenije;
dr. Bojan Zabel, docent pravne fakultete v Ljubljani;
Mirko Žlender, član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
St. 020-26'66
Ljubljana, dne 29. julija 1966.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Janko Smole 1. r.
155.
Na podlagi 2. člena uredbe o ustanovitvi komisije SR Slovenije po 195. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 13-142/65) jč Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil:
1.	Stane Bizjak, sekretar Zveze združenj borcev NOV Slovenije, se na svojo prošnjo razreši dolžnosti predsednika komisije SR Slovenije po 195. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju;
2.	Viktor Stopar, Ljubljana, se imenuje za predsednika komisije SR Slovenije po 195. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju.
St. 021-25/65
Ljubljana, dne 29. julija 1966.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Janko Smole 1. r.
156.
Na podlagi prvega in drugega odstavka 7. člena v zvezi z drugim odstavkom 8. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-16,00) izdaja republiški sekretar za urbanizem
. ODREDBO
o zavarovanju določenih zemljišč na območju občine Radovljica in občine Jesenice
1
Na območju občine Radovljica in občine Jesenice se iz turističnih in urbanističnih razlogov za čas, dokler ne bo sprejet in potrjen urbanistični program, razglasijo za zavarovana zemljišča, ki ležijo v naslednjih katastrskih občinah:
1.	Vsa zemljišča v katastrskih občinah: Bled, Bohinjska Bela, Bohinjska Bistrica, Bohinjska Češnjica, Bohinjska Srednja vas, Gorjuše, Nemški rovt, Nomenj, Podhom, Polšica, Rečica, Ribno, Savica, Selo pri Bledu, Spodnje Gorje, Studor, Višelnica, Zasip, Zgorpje Gorje, Želeče, z izjemo zemljišč, ki ležijo na območju Triglavskega narodnega parka;
2.	zemljišča, ki ležijo v katastrskih občinah Hraše, Zabreznica in Žirovnica znotraj meje, ki poteka med strugo Save Dolinke, cesto lil A Naklo—Jesenice—Reteče in cesto 11/315 Lesce-Bled.
2
Iz zavarovanja po 1. točki so izločena posamezna zemljišča, ki so potrebna za gradnjo družbenih objektov in za organizirano stanovanjsko izgradnjo.
Zemljišča iz prejšnjega odstavka določi republiški sekretar za urbanizem s posebno odločbo na predlog komisije, ki jo imenuje.
3
Na zavarovanih zemljiščih se smejo dovoliti samo take gradnje, ki so potrebne za vzdrževanje, zavarovanje ali uporabo teh zemljišč.
Na zavarovanih zemljiščih se smejo prezidavati ali obnavljati samo takšni gradbeni objekti, ki so potrebni za zavarovanje, vzdrževanje ali uporabo teh zemljišč.
Drugi gradbeni objekti na zavarovanih zemljiščih se ne smejo niti prezidavati, niti obnavljati, smejo se pa na njih izvrševati redna vzdrževalna dela.
4
Ne glede na določbe te odredbe se lahko gradijo, prezidavajo ali obnavljajo takšni gradbeni objekti, za katere je bila izdana odločba o lokaciji oziroma izdano izjemno dovoljenje za gradnjo na nezazidljivem zemljišču izven gradbenega okoliša, kolikor ni odločba o lokaciji oziroma izjemnem dovoljenju za gradnjo že prenehala veljati.
5
Odredba o zavarovanju zemljišč ob Bohinjskem jezeru (Uradni list LRS, št. 9/61) preneha veljati z dnem, ko začne veljati ta odredba.
6
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v -Uradnem listu SRS-.
St. 350-11/66.
Ljubljana, dne 2. avgusta 1966.
Republiški sekretar za urbanizem:
Ermin Kržičnik 1. r.
Predpisi občinskih skupščin
MESTNI SVET LJUBLJANA
121.
Na podlagi 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Uradni list SRS, št. 11/64 in 36 65), odloka mestnega sveta o odstotkih sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine (Glasnik, št. 58/65), 27. in 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38 64) je mestni svet Ljubljana na 19. redni seji dne 22. junija 1966 sprej.el
račun za kritje razlik v stanarini na območju mesta. Obveščamo vplačnike — izplačevalce osebnih dohodkov, da nakažejo sredstva za kritje razlik v stanarini za območje mesta Ljubljana na račun št. 501-840-998.
Mestni svet Ljubljana
SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA
SKLEP
122.
Sredstva za subvencijo stanarin, ki se zbirajo od delovnih organizacij, družbenih pravnih oseb in državnih organov na območju mesta Ljubljane, se zbirajo na enotnem računu pri službi družbenega knjigovodstva, pri katerem uveljavljajo svojo pravico za izplačilo razlike med revalorizirano in ekonomsko stanarino vsa stanovanjska podjetja in stanovanjske enote pri delovnih organizacijah na območju mesta.
Administrativne in finančne posle za kontrolo obračuna in izplačil subvencije pri enotnem računu se poveri Kreditni banki in hranilnici, Ljubljana, kar se uredi s posebno pogodbo med mestnim svetom in Kreditno banko in hranilnico, Ljubljana. V pogodbi se določi, da je Kreditna banka in hranilnica, Ljubljana dolžna voditi ažurno evidenco nad uporabo sredstev subvencije in izdelati bilanco navedenih sredstev za tekoče leto. Zaključni račun mora dati Kreditna banka in hranilnica, Ljubljana v potrditev skupščinam ljubljanskih občin in mestnemu svetu. Enako se v pogodbi določi, da ima katerakoli skupščina ljubljanskih občin ali mestni svet pravico zahtevati podatke o trenutnom stanju sredstev za subvencijo v tekočem letu.
Skupščine ljubljanskih občin lahko na podlagi sklepa pristojnega sveta za finance usmerijo sredstva za subvencijo na isti enoten račun pri službi družbenega knjigovodstva, tudi tista sredstva, ki se zbirajo na njihovem izvenmestnem območju, s tem da se iz teh sredstev krije razlika v stanarini na izvenmestnem območju.
St. 010-042/66
Ljubljana, dne 22. junija 1966.	»
Na podlagi 65. in 66. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) in 90. člena statuta občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. junija 1966 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1965
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1965.
2.	člen
Predvideni in doseženi dohodki ter predvideni in dejanski jzdatki po zaključnem računu občine Cerknica za leto 1965 so znašali:
Predvideno	Doseženo
starih din	starih din
I. Dohodki................. 590,730.000	596,969.120
II.	Izdatki . ............. 590,730.000	570,817.317
Ul. Presežek dohodkov nad
izdatki.................. —	26.151.803
Predsednik mestnega sveta Ljubljana:
Ing. Marjan Tepina 1. r.
Na podlagi tega sklepa bo služba družbenega knjigovodstva, podružnica 501, Ljubljana odprla skupni
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna občine v znesku 26,151.803 stare dinarje se prenese kot dohodek proračuna občine za leto 1966.
4.	člen
Zaključni račun rezervnega sklada občine za leto 1965 izkazuje:
Starih din
1.	Dohodki	59,181.907
2.	Izdatki............................ 29,915.857
3.	Presežek dohodkov nad izdatki . 29,266.050 ki se prenese kot dohodek sklada za leto 1966.
5.	člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 1'1-400-9/66	/
Cerknica, dne 30. junija 1966.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica: Franc Kavčič 1. r.
Pregled predvidenih in dejanskih dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Cerknica za leto 1965
Vrsta dohod kov	Dohodki	Predvideno starih din	Doseženo starih din
i	Prispevki		280,211.000	289,774.539
2	Davki		 .	148,675.000	146,850.385
3	Takse			7,994.000	12,090.132
5	Dohodki po posebnih predpisih		531.000	659.820
6	Dohodki organov in raz-ni dohodki		4,417.000	3,786.446
7	Dopolnilna sredstva . .	113,426.000	104,935.665
3	Prenesena sredstva . .	35,476.000	38,875.133
_______________________________________
Skupaj..................... 590,730.000 59G 969.120
namena' KazP°‘ed dohodkov		Predvideno starih din	Doseženo starih din
01	Dejavnost šol ....	153,000.000	153,000.000
02	Kulturno prosv. dejav.	13,550.000	12,340.935
03	Socialno skrbstvo .• . .	63,438.000	62,735.341
04	Zdravstveno varstvo .	30,900.000	28,836.518
05	Komunalna dejavnost .	83,906.400	83,806.400
06	Delo državnih organov	141,687.600	139,962.697
11	Dejavnost krajevnih skupnosti		2,000.000	1,800.000
12	Dejavnost družbeno-po-litičnih organizacij in društev			18,150.000	17,540.015
13	Negospodarske investicije ........	37,095.000	28,731.190
14	Gospodarski posegi . .	1,570.000	945.954
15	Vlaganja v rezervni sklad		15,070.000	15,271.852
16	Proračunske obveznosti iz prejšnjih let ... .	100.000	—
17 18	Gospodarske investicije Nerazporejeni dohodki .	157.000 30,056.000	157.000 25,689.415
	Skupaj		590,730.000	570,817.317
	Presežek dohodkov nad izdatki			26,151.803
SKUPŠČINA OBČINE VRHNNKA 123.
Na podlagi 56. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26/65), 2. in 11. člena zakona o organih za kaznovanje prekrškov (Uradni list SRS, št. 13-63/66) je Skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. junija 1966 v soglasju s Skupščino občine Logatec (št. 021-3/66 z dne 10. junija 1966) in Skupščine občine Idrija (št. 402-19/66-1 z dne 10. junija 1966) izdala
ODLOČBO
o ustanovitvi skupnega organa za kaznovanje prekrškov
1
Za območje občin Idrija, Logatec in Vrhnika se
ustanovi samostojni skupni organ za koznovanje prekrškov s sedežem na Vrhniki.
2
Sredstva za delo organa za kaznovanje prekrškov zagotavljajo sorazmerno skupščine občin — ustanoviteljice — po odobrenem finančnem načrtu tega organa.
3
Samostojni skupni organ za kaznovanje prekrškov začne z delom 1. julija 1966.
St. 1/1-022-04/66
Vrhnika, dne 27. junija 1966.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika: Franci Širok 1. r.
Izdaja Časopisni zavod »Uradni list SRS« — Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurad — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča«, vsi v Ljubljani — Naročnina letno 36 din (3600 starih din) — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Veselova 11, poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20-701, prodaja, preklici in naročnine 23-579 — Čekovni račun 501-3-60

URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Št. 26
Razglasni del z dne 4. avgusta 1966
Leto XXIII
Register
podjetij in obrtov
Spre m e in h e
Okrožna gospodarska sodišCa razglašajo:
Besedilo: Splošno trgovsko podjetje, Radeče.
Pri poslovalnici št. 6. trgovini z mešanim blagom, Jagnjenica 13 se izbriše poslovodja Dominik Bau in vpiše Vekoslava Kostevc. poslovod-kinja.
Celje. 27. junija 1966.
Rg VII 31/7	1469
Besedilo: Gostinsko podjetje »Turist«, Mozirje.
Pri poslovni enoti gostilni »Savinja«, Nazarje se razširi poslovni predmet še na prodajo vina. alkoholnih in brezalkoholnih pijač, na malo, od enega litra naprej čez cesto.
Rg III 205/11	1552
Besedilo: Gostinsko podjetje »Sloga«, Šoštanj.
Izbriše se poslovna enota »Pri Čoku« v Družmirju.
Rg III 192/7	1548
Celje, 15. julija 1966.
Register zavodov
Vpisi
Okrožna gospodarska sodišCa In tajništva občinskih skupščin razglašajo:
Besedilo: Zavod za rehabilitacijo invalidov, Celje (Ipavčeva ulica).
Naloge zavodu so profesionalna in socialna rehabilitacija, habilitacija, prekvalifikacija in zaposlovanje invalidnih oseb, ugotavljanje psihofizični!! sposobnosti invalidov, funkcionalna analiza in adaptacija delovnih mest za zaposlitev invalidov, pomoč delovnim organizacijam Pri zaposlovanju in poklicnem usposabljanju invalidov, izdelovanje !n popravljanje ter prodaja ortopedskih pripomočkov, obutve, pro-fez in opornih npnratov. Za reali-Zacijo vseh teh svojih nalog ima za-vod v svojem sestavu: sektor zn Profesionalno' rehabilitacijo, habilitacijo in prekvalifikacijo invalidnih nseb z lesno galanterijo, šivalnico in kovinsko'galanterijo: ortopedske delavnice z ortopedsko čevljarno, nrtopedsko mehaniko in bandažo. Delovno področje i zavoda obsega Področje celjskega bazena.
Direktor: Radoslav Jonak, ki zastopa zavod in zanj podpisuje v polnem obsegu, poleg njega pa še podpisujejo Ljubo Zelič, pomočnik direktorja, vse akte, v odsotnosti direktorja, Štefka Tanšek, računovodkinja, sopodpisuje finančne listine in Erna Gologranc, referentka za splošne zadeve, sopodpisuje finančne listine v odsotnosti računovodje.
Ustanovitelj: OLO Celje, odločba št. 01/3-13549/1-58 z dde 22. XII. 1958.
Celje, 15. julija 1966.
Rgz X 19/1	1576
besedilo: Osnovna šoja, Boštanj (Boštanj ob Savi 15).
Naloga zavoda je osnovna vzgoja in izobrazba mladine, izobrazba odraslih in šolska kuhinja.
Ravnateljica: Marinka Hafner, ki zastopa zavod in zanj podpisuje v polnem obsegu, sopodpisujeta pa še Milena Bilc. tajnica in računovodkinja, vso računske listine, in Anka Slapšak, predmetna učiteljica, računske listine v odsotnosti ali zadržanosti ravnateljice.
Ustanovitelj:	Občinski ljudski
odbor Sevnica, odločba št. 022-6'62--2 z dne 17. I. 1963.
Celje. 18. julija 1966.
Rgz X 22/1	1577
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča In tajništva občinskih skupščin razglašajo:
Besedilo: Dom počitka, Salek pri Velenju.
Dom se vpiše v register zavodov pri tem sodišču.
Izbriše se podpisovalec Slavko Vrtačnik.
Celje, 15. julija 1966. Rgz X 21/1
1550
Izbrisi
okrožna gospodarska sodišča in tajništva občinskih skupščin razglašajo;
Besedilo: Zavod za pravno pomoč, Grosuplje, » v likvidaciji«.
Zaradi končanega postopka redne likvidacije.
Ljubljana, 7. julija 1966.
Rgz II 185/2	(542
Razglasi sodišč
Dražbeni oklici
I 402/65	5280
Dne 1. oktobra 1966 bo pri tem sodišču v sobi št. 2/II dražba nepremičnine vi. št. 620 k. o. Zalog. Cenilna vrednost je 1635,45 novih din,
najmanjši ponudek je 1090,30 novih din, varščina pa 163,54 novih din.
Pravice, ki v tem primeru ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, ker se drugače ne borjo mogle več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdraži-telja, ki je ravnal v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski sodišča.
Občinsko sodišče v Žalcu, dne 16. julija 1966.
Oklici dedičem
O 127/66-7	5214
Sočak Marija roj. Prelog, kmetica iz Prosenjakovcev 1 je'umrla 11. II. 1966 in zapustila oporoko. Do dediščine ima pravico med drugimi tudi zakoniti dedič Prelog Franc, ki je zdaj nekje v Argentini in ki naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave. Dpdiču je postavljen za skrbnika Rus Anton iz Dolenjega Logatca 190. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika, in podatkov, s katerimi razpolaga.
Občinsko sodišče v Murski Soboti, dne 18. juli ja 1966.
O 340/66-6	5252
Gujtman Marija roj. Forjan, kmetica iz Lipovcev 79 je umrla 11. VI. 1966 in zapustila oporoko. Do dediščine ima pravico tudi hči Gujtman Ana, ki živi v Nemčiji in je njeno bivališče neznano in ki naj se priglasi sodišču v enem letu bd te objave. Dedinji je postavljen za skrbnika Erjavec Jožef, kmet iz Lipovcev. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika, in podatkov, s katerimi razpolaga.
O 369/66-4	5254
Sinic Franc, kmet iz Vanče vasi 46 je umrl 18. VI. 1966 brez oporoke. Do dediščine ima pravico tudi hči Marchand Terezija roj. Sinic, ki je zdaj nekje v Franciji in ki naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave. Dedinji je postavljen za skrbnika Kerčmar Evgen, kmet iz Vanče vasi 51. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika, in podatkov, s katerimi razpolaga. Občinsko sodišče v Murski Soboti, dne 23. julija 1966.
O 311/66-7	5253
Flisar Janez, kmet iz Dolnjih Slaveč 96 je umrl 25. ITT. 1966 in zapustil oporoko. Do dediščine imata pravico, med drugimi tudi otroka
Krpič Pavla roj. Flisar, zdaj nekje v Avstraliji in Flisar Matija, zdaj nekje v Kanadi, ki naj se priglasita sodišču v enem letu od te objave. Dedičema je postavljen za skrbnika Sabo Alojz, kmet iz Dolenjih Slaveč. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika, in podatkov, s katerimi razpolaga.
Občinsko sodišče v Murski Soboti, dne 26. julija 1966.
O 88/66-4	5186
Pri tem sodišču je v teku zapuščinski postopek po pok. Bizjaku Andreju pok. Jakoba iz Postojne, Ljubljanska 20, ki je umrl 5. maja 1966. Ker je bivališče dedinje Be-ber Jerice roj. 13. III. 1911 neznano, pozivamo Beber Jerico naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave. Če se dedinja po preteku enega leta od te objave ne bo priglasila, bo sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi izjav postavljenega skrbnika, in podatkov, s katerimi sodišče razpolaga.
O 92/66-4	5185
Pri tern sodišču je v teku zapuščinski postopek po pok. Kukcu Silvestru pok. Ivana iz Postojne, Kolodvorska 3a, ki je umrl 1. maja 1966. Ker je bivališče dediča Kukca Silvestra pok. Silvestra, roj. 4. XI. 1925 neznano, pozivamo Kukca Silvestra naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave. Če se dedič po preteku enega leta od te objave ne bo priglasil, bo sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi izjav postavljenega skrbnika, in podatkov, s katerimi sodišče razpolaga.
Občinsko sodišče v Postojni, dne 14. junija 1966.
Amortizacije
vrednotnic, katerih imetniki se pozivajo, naj v danem roku priglasijo sodišču svoje pravice, sicer se bodo vrednotnice izrekle za neveljavne
Rnp 185/66	4651
Seljak Stanka iz Ljubljane, Cankarjeva 14 prosi za amortizacijo hranilne knjižice, štv 251294, izdane od Mestne	hranilnice	ljubljanske
na ime Seljak Stana s saldom 138,90 novih din. Predlagateljica je hranilno knjižico izgubila. Prigla-sitveni rok je dva meseca od te objave.
Občinsko sodišče I v Ljubljani, dne 27. junija 1966.
Rnp 298/66	5048
Mitar Luka iz Ljubljane, Rojčeva 21 prosi za amortizacijo hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. št.	28507	s	saldom	504,57
novih din na ime Mitar Miran. Pri-glasitveni rok je dva meseca od te objave.
Občinsko sodišče I v Ljubljani, dne 7. julija 1966.
Razne objave
Razpisi
javnih natečajev za graditev investicijskih objektov
5314
Podjetje »Avtopopravl jalnica«, VW servis, Ljubljana, Celovška 95 razpisuje po temeljnem zakonu o graditvi investicijskih objektov (Uradni list FLRJ, št. 45/61) in pravilniku o postopku pri oddaji investicijskih objektov in del v graditev (Uradni list LRS, št. 8/63)
I. javni natečaj za oddajo gradbenih in obrtniških del za zgraditev novih delavniških prostorov VVV servisa v Ljubljani. Lokacija novega VW servisa je v Ljubljani ob Celovški cesti na par. št. 406, 407, 408, deloma k. o. Dravlje. Projektantska vrednost je 146.389.115 starih din. Rok za dokončanje objekta je 31. X1I. 1966, začetek pa je mogoč takoj. Predmet natečaja je industrijska hala za avtomehanično, avtokleparsko it) avto-električarsko delavnico z skladiščem ter aneks z obratno pisarno ter sanitarijami. Rok za predložitev ponudb je vključno 15. dan po tej objavi. Licitacija bo naslednji dan ob 8. uri na sedežu investitorja, kamor naj se ponudbe tudi predložijo. Popis dei s predizmerami lahko dobijo interesenti na sedežu investitorja, kjer je na razpolago celoten projekt objekta.
»Avtopopravljalnica« VW servis Ljubljana
St. 1-40/15-1966	5364
Stanovanjsko podjetje »Bežigrad«, Ljubljana, Vojkova ulica 1 razpisuje na podlagi določb temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list FLRJ, št. 43/61) ter pravilnika o postopku pri oddajanju investicijskih objektov in del v graditev (Uradni list LRS, št. 8/63)
javni natečaj o oddaji gradbenih, obrtniških in instalacijskih del v graditev za garažni objekt »Triplex« v soseski S-VI oh Hubadovi ulici na zemljišču pare. št. 246/3 k. o. Brinje. Vrednost investicijskih, gradbenih, obrtniških in instalacijskih del je po projektantskem predračunu 1,256.376 novih din. Posebni pogoji: čim krajši rok dograditve objekta. Odpiranje ponudb bo v prostorih stanovanjskega podjetja »Bežigrad«, Ljubljana, Vojkova 1 v sobi št. 7 dne 19. VIII. 1966 ob 8. uri. Elaborat o javnem natečaju lahko dobite na vpogled oziroma ga lahko dobite proti plačilu njegove vrednosti v tehničnem oddelku stanovanjskega podjetja. Vsa morebitna pojasnila interesenti lahko dobijo po telefonu, št. 311-344, int.
Stanovanjsko podjetje »Bežigrad«, Ljubljana
St. VP1966	5279
Kmetijsko industrijski kombinat »Pomurka«, Murska Sobota, Titova cesta 5/1 razpisuje
javno- licitacijo
za graditev žitnega skladišča v Murski Soboti. Razpisujejo se dela pri graditvi silosa, podnoga skladišča in montaža strojne opreme in sicer:
a) podno skladišče: gradbena dela 1,015.760 novih din, obrtniška dela 95.197 novih din, elektroinstala-cija 93.498 novih din in vodovodna ter centralna kurjava 30.379 novih din;
t>) silos: gradbena dela 1,127.196 N din, elektrika, strelovod in trato postaja 207.105 novih din in strojna oprema 902.494 novih din. Ponudbe sestavile na podlagi enotnih cen in izračunajte ceno za celotni objekt po količinah iz ponudbe. Možna je licitacija posameznih del, tako obrtniških kot instalaeijsikh. Licitacija bo 29. Vlil. 1966 ob 8. uri v prostorih podjetja. K ponudbi, ki jo pošljite v zaprti kuverti z označbo vrste dela, priložite: a) izvleček iz registracije podjetja; b) pooblastilo predstavnika. da prisostvuje in odloča o sprejetju obvez podjetja na licitaciji. Boki za dokončanje: gradbena in obrtniška dela s tem, da se pravočasno omogoči delo strojne montaže, do 30. 111. 1967; strojna oprema do 30. VJ. 1967. Ponudbeni elaborat lahko dobite v podjetju vsak dan od 10. VIII. 1966 naprej.
Kmetijsko industrijski kombinat »Pomurka«, Murska Sobota
St. 10/1966	5363
Kmetijski kombinat, Ptuj, tel. št. 215, 216 razpisuje na podlagi temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list FLRJ, št. 45/61). zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list LRS, št. 5/63) in pravilnika o postopku pri oddajanju investicijskih objektov in del v graditev (Uradni list LRS, št. 8/63)
I. natečaj
o sposobnosti izvajalcev za graditev silosnih skladišč s kapaciteto 10.000 ton z vsemi pomožnimi objekti, v Turnišču pri Ptuju. Skupna vrednost vseh gradbenih, obrtniških in insta-lacijskili del brez opreme, je 4,500.000 novih din. Posamezni ponudnik, ki želi prevzeti dela, mora poleg pogo-jevj določenih v 27. členu pravilnika o postopku pri oddajanju investicijskih objektov in del v graditev, izpolniti še tele pogoje: 1. obvezo, da bo začel graditi v 8 dneh po podpisu pogodbe in da bo dokončal objekte za montažo opreme do 1. VII. 1967, z vsemi deli pa do 1. IX. 1967: 2. da prevzame škodo, ki bo nastala investitorju na pridelku, ker nima ustreznih skladiščnih prostorov, če izvajalec ne dokonča del v pogodbenem roku. Prednost ima ponudnik, kj b<> sodeloval s sredstvi za garancijski
polog. Interesenti dobijo potrebne obrazce za priglasitev o sposobnosti izvajalca v upravi Kmetijskega kombinata. Ptuj, Muzejski trg 2, II. nadstropje, soba št. 26 ali 31. Rok za vrnitev predpisanih obrazcev je 20 avgust 1966 do 7. ure. Ponudbe morajo biti oddane v zapečateni kuverti v upravi Kmetijskega kombinata, Ptuj, soba št. 26.
Kmetijski kombinat, Ptuj
izgubljene lis?me
preklicujejo
Alt Jožef, Ptuj, Mestni vrh 18, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 446747.	4949
Anderlič Ivana. Hajndl 13. p. Velika Nedelja, zdravstveno izkaznico, št. 481619.	5232
Asanaj Elez, Ljubljana, Moše Pi-jade 22, zdravstveno izkaznico, št. 376644.	5240
Baranja Marija, Murska Sobota, Klavniška 2, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 347478.	5255
Bedrač Janko, Slivnica 1, p. Orehova vas, delovno knjižico, številka 792793/8833.	5323
Bergant Draga, Medvode 137, spričevalo o končani osnovni šoli, matična knjiga, št. 1957/58, zap. št. 1, delov. št. 2, izdano 15. VI. 1965 od Osnovne šole heroja »Franca Bukovca«, Medvode — Preska.	5208
Bilič Vitomir, Ljubljana, Nade Ovčakove 4, zdravstveno izkaznico, št. 436566 na ime Bilič Ivan. 5301 Blagovič Gizela, Ormož, Ptujska 23c, zdravstveno izkaznico, številka 301995.	5358
Bolčina Amalija, Maribor, Ob jarku 4, zdravstveno izkaznico. Številka 8448.	5324
Bonča Ivanka, Podgora 19, p. Ljub-Ijana-Šentvid, zdravstveno izkaznico.	5302
Čakič Mirko, GP »Megrad«, Ljubljana, delovno knjižico, izdano v Bosanskem Grahovem.	5353
Černi Justina, Ljubljana, Cesta na Brdo 23, delovno knjižico, izdano v Ljubljani.	5264
Clekovič Mladen, Maribor, Tvrše-va 18. študentsko izkaznico, številka 01/299/65.	5325
Đordević Obrad, Rakek, Ljubljanska 7, zdravstveno izkaznico, št. 16268.	5190
Fajdiga Danilo. Šempeter pri Gorici 259,' spričevalo tretjega letnika elektrogospodarske šole »Branko Brelih« v Novi Gorici in prepustnico. št. 50746/21455.	4709
Filipič Dušan. Maribor, Ljubljanska 43, delovno knjižico, št. 697546/ /6929.	5326
Flegar Nevenka. Liubljana. Gestri-nova 5. delovno knjižico, št. 380/55 in spričevalo o končanem izpitu vajenske šole trgovinske stroke letnika 1954/55.	5303
Florjan Vida, Kranj, Savska 2, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico, št. 454849.	5191
Franc Franc, Jesenice, Cesta že-lezarjev 23, zdravstveno izkaznico, št. 322056.	‘	5077
Gaši Žumer. »Gostol«, Nova Gorica, zdravstveno izkaznico. 4933 Gasparič Ivan, dovodni kanal »Tehnogradnje«, Zrkovci, p. Maribor, zdravstveno	izkaznico,	številka
004617.	5327
Gašper Ivan. Vuzenica 223, pomočniško spričevalo obrtne šole za leto 1958, št. 89/58.	5328
Gojčič Jože, Zlatoličje 37, p. Starše, zdravstveno izkaznico, številka 65637.	, 5329
Golob Martin, Mengeš, Kersnikova 5, zaključno spričevalo osemletke v Mengšu, izdano leta-1965.	5304
Grabar Viktor, Maribor, Sarhova
19.	vojaško	knijžico,	izdano v
Nišu.	5330
Grabljevec Marija. Ljubljana. Bohinčeva 25,	zdravstveno	izkaznico.	5265
Gregl Franc, Ormož, Vrazova 1, zdravstveno	izkaznico,	številka
816640.	5195
Grm Slavko, Tlaka, p. Gabrovka pri Litiji, zdravstveno izkaznico, št. 194856.	5266
Grobovšek Irena, Maribor, Partizanska 59, zdravstveno izkaznico, št. 972454.	5331
Grum Matevž, Tomišelj 42, p. [g pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 041029.	5305
Hercigonja Julijana, Ljubljana, Djakovičeva 11, zdravstveno izkaznico, št. 111526.	5267
Hercigonja Jure, Ljubljana, Šar-hova 16, zdravstveno izkaznico. 5219 Herug Eva, Fokovci 81, zdravstveno izkaznico.	5359
Hofbaner Alojz, Nazarje, zdravstveno izkaznico, št. 844735 (Šoštanj).	5079
Horvatič Franc, Ljubljana, Poljanska 66, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Zemunu, k 5119 Horvatiček Bojan, Maribor. Prežihova 5, zdravstveno izkaznico, št. A-287563.	5332
Isakovski Sabid, Ljubljana, Jamova 2, zdravstveno izkaznico, številka 80758. '	5241
Jaksetič Slavko, Trpčane 9, p. Ilirska Bistrica, zdravstveno izkaznico, št. 091226/10.	5196
Jerina Ivan, Senožeti 48, p. Kresnice, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico.	5306
Jesih Karolina, Ljubljana, Dolenjska 154, delovno knjižico, številka 373681/95252.	5242
Jozič Mato, sekcija za vzdrževanje proge, Ljubljana, zdravstvene izkaznice, na ime Jozič Mato, Jozič. Anda in Jozič Stipe.	5307
Kajtczovič Alagan. Ljubljana, Tržaška 30, zdravstveno izkazni-
Kalijarič Štefanija, Vinica 20. p. Izola, zdravstveno izkaznico, številka
A-248504.	5197
Kaljevič Vlado, Petrovče 93 pri Celju, zdravstveno izkaznico, štev. 022682.	5243
Kasimovič šefik, Maribor, Mladinska 4, zdravstveno izkaznico, štev. 640378.	5333
Kavčič Katarina, Podkoren 19, p. Kranjska gora, zdravstveno izkaznico.	5209
Knafeljic Domine, Sneberje 24, p. Ljubljana-Polje, zdravstveno izkaznico.	5354
Kogovšek Franc, Velika Loka 43, p. Višnja gora, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, štev. 061927.	5308
Kopitar Anton, Medvode 52, de-lonvo knjižico, št. 10579/65.	5309
Korže Rina, Ljubljana, Bežigrad 18, zdravstveno izkaznico.	5221
Kosin us Jože, Jesenice Pod gozdom 2, zdravstveno izkaznico, št. 333472.	5360
Kovačevič Duško, Ljubljana, Mis-lejeva 3, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico, št. 706982/950 (Bos. Gradiška).	5268
Knez Anton, Trnje 14a, p. Brežice, vojaško knjižico.	k 5059
Krajnc Roman, Maribor, Cesta XIV. divizije 1, delovno knjižico, št. 6284.	5334
Kranjec Franc, Pristava 10. p. Križe, zdravstveno izkaznico, številka 280195.	529(
Križan Marija, Gabrnik 52, zdravstveno izkaznico, št. 809359.	5316
Laboš Marija, Močila 66, p. Koprivnica, zdravstveno izkaznico, št. 348990.	5335
Leben Marija, Cvetkovci 79, p. Podgorci, zdravstveno izkaznico, št. 478599.	5235
Legat Anton, Hraše 31, p. Lesce, potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped, št. 529 (Radovljica).	5009
Lorber Jože, Partinje 144, p. Ju-rovski dol, potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped, št. 368. 5200 Lulič Djulaga. Ljubljana, Krimska 17, delovno knjižico, izdano od občine Ljubljana-Vič-Rudnik. 5244 Maduni Isof, Maribor. Betnavska 6, bančno knjižico Kreditne banke, Maribor, št. 90273.	5336
Mahmutovič Hasan, Ljubljana, Cesta na Brdo 96, zdravstveno izkaznico, št. 237020.	5210
Maljevac Marja, Novokračine 39, p. Jelšane, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 242841.	5236
Mesec Albin, Golica 14, p. Selca, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 122365.	3957
Mlakar Maks. Maribor, Pivkova 7, delovno knjižico, št. 749.
Mostar Ivan, Ljubljana, Peruzzijeva 95, potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped. št. 1/1706. 5269 Mucič Marijan, SGP »Primorje«, Idrija, p. p. 50, zdravstveno izkaznico. št. 689836.	_	_ 5361
Muha Cvetka roj. Kocjančič, delovno knjižico, reg. št. 91, ser. št. 445022 (Hrpelje-Kozina).	^ 4937
Mujkič Muharem. »Gradis«, Koper, zdravstveno izkaznico.	5293
Najdič Meta, Ljubljana, Rozmanova 6, zdravstveno izkaznico. 5245 Nesimović Vahid GP »Megrad«, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	5270
Nikočević Rado, »Slovenija ceste«, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 245942.	5222
Novak Marija, Vnanje gorice 49, p. Brezovica, zdravstveno izkaznico, št. 012836.	5223
Oreški Andrija,- Klenovnik 92, zdravstveno izkaznico, številka 68975.	5338
Osolin Frančiška, Domžale, Ljubljanska 76. spričevalo enoletne trgovske šole »Krištofov zavod« v Ljubljani, letnik 1929/30.	5224
Pavlin Ana, Grgar 129, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 16169.	5044
Petrovič Rajko, GP »Megrad«, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	5271
Piber Stanko, Bled, Partizanska 5, zdravstveno izkaznico, številka 189011.	f 5225
Planinc Nada, Velenje, Tomšičeva 14. delovno knjižico, reg. št. 299/ /57.	.	4956
Poberaj Anton, Nova Gorica, Ulica IX. korpusa 41, zdravstveno izkaz-.nico, št. A-272828	4778
Pohar Ivanka, Šempeter pri Gorici 252, zdravstveno izkaznico, štev, 081543.	5294
Polhar Valentina, Ihan 50, p. Domžale, potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped.	5246
Prosenjak Terezija, Maribor, Ruška 3. zdravstveno izkaznico, številka 947209.	5339
Pustotnik Majda, Zgornji Peteli-njek 4, p. Blagovica, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 058992.	5226
Rajšp Ivan, Trnovska vas 62, zdravstveno izkaznico, številka 033356.	5045
Redepovič Sefulah, Ljubljana, Gubčeva 19, zdravstveno izkaznico, št. 200945.	5272
Repič Bratislav, Ljubljana, Majde Vrhovnikove 10, zdravstveno izkaznico, št. 209663 na ime Repič Bratislav, zdravstveno izkaznico, številka 209664 na ime Repič Miroslav in zdravstveno izkaznico, št. 209665 na ime Repič Vera.	5273
Rifelj Marija, Šentvid pri Stični 42 zdravstveno izkaznico, številka 23i176.	5310
Ritlop Jože, Dom učencev IKS, Maribor, Zolajeva 17, zdravstveno izkaznico, št. 101443.	5340
Rojak Stojan, Jesenice, Prešernova 5, zdravstveno izkaznico, štev. 019390.	5163
Rovn Marija, Ljubljana, Šentvid, Poljane 45, zdravstveno izkaznico.	!	5311
Ruparčič Majda, Ljubljana, Za vasjo 24, zdravstveno izkaznico. 5274 Savulič Nikola, škofije 52, osebno izkaznico, izdano v Vrbasu. 5295
Savski Andrej, Ljubljana, Tesarska 12, delovno knjižico, št. 90881/ /17633.	5355
Simšič ing. Alfonz, Postojna, Tržaška 15, zdravstveno izkaznico, štev. 145319 (Ljubljana).	5094
Smolej Alenka por. Stanič, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, številka 031034.	5356
Smrekar Jožef, Podgorje 6, vojaško knjižico, izdano na Prevaljah leta 1945.	5362
Sobočan Marija, Gomilice 68, p. Turnišče, zdravstveno izkaznico, št. 159223.	5052
Stanič Janez, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 003725.	5357
Stare Emilijana, Ljubljana, Prešernova 30, zdravstveno izkaznico, štev. 054347.	5247
Staruik Terezija, Pristava 2^ p. Crna na Koroškem, zdravstveno izkaznico, št. 455930.	5206
Stojanovič Vlado, Majibor, Plečnikova 6, diplomo IKS, št. 27/1467, izdano v Mariboru.	5341
Strajnar Milan, Ljubljana, Ravnikarjeva 14, potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped, številka 8376.	5227
Sutljan Ermin, Hrvatini 145, p. Ankaran, potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped. št. 893. 5296 Šabec Aleksander, Ilirska Bistrica, Gregorčičeva 30, zdravstveno izkaznico, št. 789749.	5238
Sega Roman, Preska 30, p. Medvode, delovno knjižico, izdano v Ljubljani.	5275
Sik Zvezdan, Rižana 2, p. Crni kal, spričevalo 8. razreda, izdano v Dekanih.	5297
Šileč Karel, Maribor, Nova ulica 23, odločbo o stalni nesposobnosti za službo v JLA, izdano v Mariboru.	5342
Skerbinek Boris, Maribor. Trg revolucije 1, spričevalo I. letnika GTS, št. 32.	5345
Škerjanec Janez, Žiganja vas 47, p. Križe, zdravstveno izkaznico, št. 351615.	5207
Špauring Hilda, Maribor, Ruška 71, delovno knjižico, št. 7945.	5344
Šporar Stana, Ljubljana, Aljaževa 25, zdravstveno izkaznico, številka 235126.	^	5248
Štefanič Adolf, Maribor, Koroška 71, zdravstveno izkaznico, številka 975313.	5345
Štojs Francka, Ljubljana, Jenkova 13a, zdravstveno izkaznico. 5211 Štumbergar Karel, Rošnja 54, p. Starše, delovno knjižico, št. 661660/ /5054.	5346
švarc Ivan, Zg. Senarska 22, p. Gradišče v Slov. goricah, vojaško knjižico, izdano v Bihaču.	5347
Tišler Anton, Maribor, Pirnatova 5, spričevalo o kvalifikaciji, št. 2713, izdano od IKS.	5348
Tokič Vinko, »Luka«, Koper, zdravstveno izkaznico.	5298
Tomič-Stefanovič Raško, GP JJub-Ijana-Crnuče, zdravstveno izkaznico.	5249
Udovič Anica, Jelšane 47, zdravstveno izkaznico, št. 792485.	4939
Udovič Ljudmila, Jelšane 4, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 241579.	'	5262
Ugrin Urša, Olika 7, p. Slovensko Gračišče, (zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 257924.	5299
Urbančič Ljuba, Trzin 137, p. Mengeš, zdravstveno izkaznico, št. 025005 na ime Urbančič Ljuba, zdravstveno izkaznico, št. 09761/11 na ime Urbančič Srečko in ■ zdravstveno izkaznico, št. 141373 na ime Urbančič Miroslav.	5228
Vaindorfer. Ana, Krog 14. p. Murska Sobota,, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 391000.	5321
Veberič Katarina, Veržej 126. zdravstveno izkaznico, številka 270376.	5155
Veberič Zofija, Starešine! 48, p. Sp. Ivanjci, spričevalo IV. letnika učiteljišča za leto 1964/65.	5349
Vojkovič Franjo, Ljubljana, Belokranjska 12, zdravstveno izkaznico na ime Vojkovič Alenka.	5212
Vojkovič Franjo. Ljubljana, Belokranjska 12, potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped. 5213 , Volčič Mojca, Ortopedska bolnica, oddelek c, Valdoltra, p. Ankaran, zdravstveno izkaznico.	5300
Vresnik Dragica, Maribor, Heroja Šlandra 9, spričevalo tretjega letnika I. gimnazije v Mariboru, št. 30 za leto 1964/65.	5350
Zajc Kristina por. Likar, Ljubljana, Poljanski nasip 14, maturitetno diplomo, izdano leta 1963 od šole za sanitarne tehnike in medicinske laborante v Ljubljani.	5312
Zavodnik Vlado, Ljubljana, Gornji trg 23, zdravstveno izkaznico. 5250 Zemljič Marija. Ljubljana, Tržaška 51/III, zdravstveno izkaznico, št. 642246.	5229
Zupan Martina, Ljubljana, Jamova 66, zdravstveni izkaznici, izdani leta 1956 in 1961 v Ljubljani.	5313
Zver Jože, Novo Mostje 89, p. Lendava, zdravstveno izkaznico, številka 401453.	4640
Žakelj Stanislav, Log 62, p. Brezovica, zdravstveno izkaznico. 5277 Žakelj Terezija, Log 62, p. Brezovica, zdravstveno izkaznico. 5278 Zargi Jolanda, Ljubljana, Emonska 10. zdravstveno izkaznico.	5276
Žbogar Miha, Kanal 6, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 06239.	4940
Žigart Milan, Polana 21, p. Hoče, zdravstveno izkaznico, številka 000501.	5351
Zigart Milan, Polana 21, p. Hoče, vojaško knjižico, izdano na otoku Lastovo.	_ 5352
Žnidar Štefan, Tovarna kovinskega okovja, Tacen, p. Ljubijana-šent-vid, zdravstveno izkaznico, številka 336848.	5251
Izdaja »Uradni Ust SRS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože JuraS — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani