Leto XIX.	1979
AVGUST	ŠT. 15
GLASILO DELAVCEV D ELOVN E ORGA N I ZA C I J E ŽELEZARNE ŠTORE
PROIZVODNJA SLOVENSKIH ŽELEZARN V JUNIJU IN PRVEM POLLETJU
V letošnjem gospodarskem načrtu 1 so proizvodne naloge precej zahtevne, vendar sprejete po temeljitem preverjanju osnov in možnosti za izvršitev. Proizvodni načrti upoštevajo 'tudi vključevanje novih proizvodnih naprav in postopno dviganje proizvodnje v novih obratih in na novih napravah, ki so pričele z delom v zadnjem. ali predzadnjem letu. Preden steče na novih napravah vse tako kot je treba, je pogosto potrebno dosti časa in naporov, da se odpravijo vse pomanjkljivosti im da se posadka privadi delu. Iz-gotovitev investicij v . načrtovanem roku je redkost. Upoštevana velika popravila proizvodnih naprav so večkrat krajša, kot je predvideval načrt; neredko se pa zaradi nepredvidenih del zavlečejo. Pri načrtovanju proizvodnje upoštevamo normalno kakovost surovin in uporabljenih materialov. Nabavne možnosti nas večkrat silijo uporabiti Surovine.in materiale, ki niso po kakovosti najboljši in povzročajo nižjo proizvodnost ter nepredvidena popravila. Seštevek iviseh dejavnikov, ki lahko vplivajo na delo, da naposled rezultate, ki niso vedno neposreden odraz prizadevanj in vloženega ,truda. Vse to mi navedeno v opravičilo rezultatov dela v juniju, saj so' dobri. Pri ocenjevanju poletnih uspehov pa je treba pravilno ¡upoštevati tudi o-perativne možnosti, vendar pregled polletnih .rezultatov dela, ki v primerjavi z linearnim.načrtom izdatno zaostaja, ne kaže nobenega napredka v primerjavi z večino podatkov iz polletja v preteklem letu in to lahko imamo za neuspeh.
Proizvodnja surovega železaje bila v. juniju zopet nekaj nižja kot pretekli' mesec in ni bila dosežena povprečna, mesečna načrtovana količina, Plavži na Jesenicah so izdelali le 88 % načrtovane količine surovega železa. Slaba kakovost železove rude iz Ljubije ne samo da siromaši vsip, povzročila je nasadline V peči in zastoje. Okvare na ¡mlinih so vzrok, da ni bilo mogoče uporabiti ' dovolj kvalitetnejše, uvožene rude, ki je v zadnjem mesecu že prihajala, V prvih šestih mesecih letošnjega leta so na jeseniških plavžih proizvedli okoli 4.200 ton surovega železa manj,, kot v enakem obdobju lani. Nižja proiz-' vodnja, če je bila nižja vsebnost Železa v vsipu, je opravičljiva; drugo jé pa zadeva priprave vsi-
pa in nihče ne dvomi, da imajo na Jesenicah dovolj zmogljivosti za ustrezno pripravo vsipa, seveda če so za to vse potrebne naprave v redu.
V	Železarni Štore' so v juniju visoko presegli mesečno načrtovano količino proizvodnje surovega železa. Okoli ,1j1 00 ton so proizvedli nad mesečnim načrtom ali /34 % preseženi načrt ni kar ¡tako. V zbirnem rezultatu so z uspehom v zadnjem mesecu popravili podatek iz maja kar za 13 %. Kljub vsemu je proizvodnja'surovega železa v prvih šestih mesecih 9 % nižja, kot je bila v enakem obdobju lani. Letošnji zastoj zaradi načrtovanega rednega popravila je bil. daljši kot lanski zastoj zaradi okvare transformatorja in to je tudi o-pravioljivo za letošnji proizvodni uspeh ,po šestih mesecih.
Letošnja proizvodnja surovega železa v SŽ je 6 % mamijša kot je bila lanskoletna v polletju in zaostanek za planom znaša 11'%= Pri normalnem obratovanju peči, saj.je za .drugo polletje z uvozom bogatejše, rulde zagotovljen tudi bogatejši vsip, so dani pogoji za dosego letnega načrta.
Proizvodnja surovega jekla je bila v juniju še slabša kot v maju, čeprav so ibili dani pogoji za boljši rezultat. V jeseniški jeklarni so močno zaostali za linearnim načrtom, ki so. ga izvršili 86 %, pa tudi svojega operativnega plana'niso 'izpolnili. Okvare na. žerjavih, nepredvideni zastoji, dolgi časi trajanja šarž, zgrešene kvalitete, pomanjkanje delavcev, vse to so vzroki za manjšo proizvodnjo od načrtovane in možne,
V	ravenski jeklarni so mesečni plan surovega jekla dosegli; ;.v ,stepski jeklarni pa . so delali ¡dobro, čeprav so linearni načrt izvršili le 69 %. Kakšni so polletni rezultati dela pri proizvodnji surovega jekla? V primerjavi z lanskimi je povprečna ocena — zelo dobri, saj znaša izvršitev 98 % pri- ¡tem, da je v Štorah ena SM .peč manj. Na ¡prvi pogled je vse prav, vendar so v Štorah letos v prvih šestih mesecih izdelali celo okoli 2% ali približno 780 ton več jekla, kot v enakem obdobju lani. Takšno delo zasluži oceno odlično. V jeseniški jeklarni so v prvih šestih mesecih letošnjega leta proizvedli okoli 4.700 ton j ek-la manj, kot do polletja lani.’ Zaostanek v SM jeklarni znaša okoli 4 % in ¡v elefctrojeklarni 10%. Tolikšna. količina jekla bi pome-
nila zmanjšanje potrebe nakupa polizdelkov za več kot 4,000 ton, .kat ni malo im ni ravno lahko oskrbeti. V drugem polletju se bo stanje spremenilo toliko, da bo vključena ,v proizvodnjo nova električna obločna peč v Železarni Štore. Prej ko bo, -bolje bo; vendar bo obratovala manj časa, 1 kot. je predvideval gospodarski načrt. Ob polletju je količinski zaostanek za. linearnim zbirnim načrtom proizvodnje jekla okoli
29.000	ton ali nekaj malega manj, kot je znašala polovica proizvod-. nje surovega jekla v juniju.
Izvršitev blagovne proizvodnje je bila.,v juniju dobra;v železarnah _in pri predelovalcih žice. Oboji so proizvedli več za tržišče kot v maju in oboji so dosegli in presegli mesečno načrtovano količino. Značilnost letošnje junijske blagovne proizvodnje je tudi v tem, da so prav v vseh delovnih organizacijah dosegli ali presegli mesečni načrt in tako znaša skupni rezultat lOil %, kar tudi kaže, da nobena delovna organizacija ni 'bistveno izstopala. Polletni rezultati žal niso tako razveseljivi. V Železarni Jesenice so ¡dosegli mesečni načrt, po šestih mesecih pa zaostajajo za o-koli 4 % in so na ravni lanskoletne polletne blagovne proizvodnje.
V	Železarni Ravne so letos do polletja proizvedli’ 6% več za prodajo kot v enakem obdobju lani, mesečni načrt za junij so izvršili 101 % in tuidi zbirni polletni načrt dosegajo<101 %. V Železarni Štore iso mesečni načrt izvršili 103 %, polletni načrt dosegajo 94 % in 5 % zaostajajo za lansko ¡proizvodnjo v polletju.
Skupni podatki blagovne proizvodnje za vse IB železarne so: polletna proizvo'drij a je na ravni lanskoletne, mesečni načrt je bil za ,1 % presežen, za šestmesečnim načrtom pa Znaša zaostanek okoli 12.000 ton.
Predelovalci žice so v zadnjih mesecih izboljšali in umirili proizvodnjo, ki. ijo ne samo dosegajo, temveč presegajo toliko, da je letošnja poletna proizvodnja 7 % večja kot v enakem obdobju lani, mesečni plan za junij so presegli za 8 % in zbirno so za nekaj deset ton presegli polletno načrtovano količino.
V	izvrševanju polletnega načrta ima manjši zaostanek 4 % za načrtom samo , Žična, v Plamenu so polletni plah presegli za 1 %, v Verici za 19 % in v Toviiln za 9%.
Skupen .rezultat izvrševanja blagovne proizvodnje v Slovenskih železarnah je po polletju: jpri mesečni izvršitvi 101 % je zbirna polletna izvršitev 97 %, kar je 1 % več kot v poletju lani.
Kaj išb 'glavni vzroki, ida je blagovna proizvodnja nižja, kot je bdila načrtovana? Velika načrtovana popravila iso bila, ta bodo tudi v drugem polletju in posebnih izstopanj'ni bilo. Veliko popravilo/ ki pride na vrsjo vsakih 8 ali 10 let, je bilo le na elCktro-' redukcijski peči v železarni štore. Pomanjkanje vložka, ali bolje rečeno občasno pomanjkanje, je gotorvo motilo proizvodnjo. Pogosto je bilo v mesečni proizvodni problematiki navedeno pomanjkanje delovne isile. Občasno so nastopale težave pri oskrbovanju s propan-butanom in kurilnimi olji. Vse to je res, vendar navedeni vzroki, Id iso opravičljivi, niso edini dejavniki, ki so vplivali na polletne rezultate dela. Mogoče dobimo delne odgovore že s tem, da pregledamo, pri katerih proizvodih nastopajo (glavni zaostanki pri izvrševanju ¡polletnega načrta.
Zakaj je prišlo na trg okoli 5.400 iton manj sivega surovega železa iz.Železarne Štore, smo že poročali. Proizvodnja toplo valjanega jekla je bila 5 % pod načrtovano količino, kar znaša okoli
10.200	ton. Od te količine se nanaša Okoli 3.000 ton na polizdelke, -2.200 ton na debelo pločevino, za katero ¡vemo, da je nižja, ker je ¡bilo opravljeno glavno letno popravilo valjarne; vsa preostala količina zaostanka pri vroče valjanih izdeikjh pa se nanaša na srednjo in tanko pločevino. Tu je bilo pomanjkanje vložka,-poglavitni vzrok, nižje proizvodnje za prodajo. Pri vseh valjarnah (ponekod več, drugje nekaj ¡manj) pa je bilo vzdrževalnih zastojev več, kot iso jih načrtovali.
V nadaljnji predelavi je bilo nekaj zaostanka pri proizvodnji hladno oblikovanih profilov predvsem zaradi pomanjkanja vložka. Kasnila je dobava toplovaljanih trakov iz MK Sisaik. Količinsko sicer izdatno manjši, po vrednosti pa močno pomembni zaostanki iso nastali pri proizvodnji elektrod, strojev in strojilih delov, pnevmatskega orodja, rezilnega orodja, konfekcioniranih izdelkov-in traktorjev. Razen pri elektrodah, kjer je samo nekaj odstot-' (Nadaljevanje na 2. strani)
Sledimo 352. ëlemi ZZD
Delavci imajo pravico in dolžnost organizirati del delovne organizacije kot temeljno organizacijo pod naslednjimi pogoji:
1.	če je tak del delovna celota.
2.	če se da rezultat skupnega dela delavcev v delovni celoti, ki se organizira kot temeljna organizacija, samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu.
3.	Če lahko delavci kot temeljna samoupravna skupnost delavcev v tej delovni celoti uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice.
Dogodek izpred več kot mesec dni, ko so se na zborih delovnih ljudi v temeljni organizaciji jek-lame-valjame delavci odločali o prihodnji organiziranosti, je šel skoraj neopazno mimo nas. Da na ta dogodek ne bomo pozabili, naj v naslednjem sestavku na
(Nadaljevanje s l. 'Strani)
kov zaostanka, so pri drugih naštetih izdelkih, tudi zaostanki, ki presegajo četrtino polletno načrtovane proizvodnje. Nekateri teh proizvodov so celo pod lani doseženimi količinami, čeprav vemo, da so ¡bili od lami vključeni v proizvodnjo nekateri novi stroji im naprave.
Takšna podoba proizvodnje v prvem poletju se zrcali tudi v realizaciji vrednosti prodaje in izvoza.
Vrednost prodaje je bila dosežena za SOZD Sž v juniju 106 %. V vseh rtreh železarnah so mesečni načrt eksterne realizacije presegli in tako nekaj popravili tudi polletne dosežke, kar še zdaleč me zadošča za dosego polletnega načrta, kjer znaša zaostanek 4 %, torej več, kot je količinski zaostanek. Da je letošnja realizacija vrednosti prodaje" daleč,nad lanskoletno Ob koncu junija, je bolj rezultat popravka cen 'kot delovnih zaslug. 'Pri 'eksterni realizaciji ¡zaostajajo vse tri železarne za načrtovano vrednostjo, in sicer: Železarna Jesenice 4 %, Železarna Ravne 3 % in železarna Štore 8 %.
Pri predelovalcih žice imata zaostanek za načrtovano vrednostjo prodaje 'Plamen im Veriga; v izpolnjevanju poletnega načrta pa samo Veriga 9 %, pri čemer so poletni količinski načrt proizvodnje celo visoko presegli: Pri drugih predelovalcih je stanje o-bratno, pri njih je izvršitev načrtovane vrednosti prodaje višja od količinske. Sezona snežnih verig se šele pričenja in prodaja drugih višje vrednih proizvodov bo tudi v Verigi popravila stanje.
V juniju je bila še ena, sicer zelo redka značilnost; načrtovana količina izdelkov, ki so bili odpravljeni za izvoz, je .bila dosežena. Ob koncu junija je letošnji izvoz v železarnah 34 % višji, kot je M ob pbletjiu lani in pri predelovalcih žice za 1 %; skupno je letošnji izvoz 31 % večji od lanskoletnega v enakem obdobju. Pohvalno je tudi to, da prednjači izvoz na konvertibilno' področj e,
kratko zapišemo, o čem in zakaj so se delavci odločali v obratih te temeljne organizacije.
Pred leti ustanovljena temeljna organizacija jeklame-valijame, je predstavljala (kar je še danes) eno izmed največjih temeljnih organizacij v Železarni Štore.
V tej . temeljni organizaciji, združuje svoje delo skoraj 800 delavcev . v., obratih: - elektro-jek-lamna,- valjarna I, valjarna II in jekloviak. Že ob. samem nastajanju te temeljne organizacije je bilo razumljivo, da se bo potrebno v bližnji prihodnosti odločiti o tem, kako velika naj bo ta temeljna organizacija, oziroma koliko novih temeljnih organizacij naj bi nastalo ob njeni reorganizaciji. -
Veliko je bilo razmišljanj, posvetov in oblikovanj, o prihodnjih temeljnih organizacijah, dokler
saj je na klirinško podfočje letos celo manjši kot je bil po šestih mesecih lani. Načrtovana raven izvoza pa še nd bila dosežena, ker je količinski zaostanek še vedno 9 %.
Rezultati pri vrednostih prodaje v izvoz so daleč slabši. Junijski mesečni načrt je bil dosežen 91 °/o. Polletni načrt vrednosti izvoza je bil dosežen 78°/o, kar po- -meni, da je razlika med dosežkom ¡količine izvoza in vrednosti izvoza celih 13 %. Tudi v primerjavi z lansko strukturo 'izvoza je ta letos slabša, ker je pri 31 % večji količini izvoza letos vrednost izvoženih izdelkov le 20%. večja.
Poletje je za nami in v vseh TOZD So narejeni obračuni šestmesečnega dela in poslovanja. Delovni kolektivi so pričeli z analizami dosedanjega dela, da bi v drugem polletju delali bolje. Veliko je takih, ki ne izpolnjujejo načrta in vzroke bo treba podrobno ¡pregledati in odstraniti. Prav povsod je treba pregledati, 'kako je s porabo energije, pred vsem-energetskih medijev, za katere je trdba odštevati devize. Le-te se da prihraniti tudi pri surovinah in drugih materialih tako z varčevanjem kat . z nadomestilom z domačimi. Čeprav so Včasih domači viri kvalitetno nekaj slabši ih običajno tudi dražji, ¡jih bo treba uporabljati. Na ta nadomestila je treba pravočasno misliti in se pripraviti, ker se da tudi ob nekoliko slabših pogoj|ih oh-primernih ukrepih in pazljivosti doseči dobre -proizvodne rezultate. Nujnost' varčevanja z devizami in drugi stabilizacijski Ukrepi 'bodo prinesli s seboj več težav pri oskrbovanju' in delu. Rezultati prvega .polletja niso bili ¡posebej u-godni; ker pa so bili pogojj. dela verjetno boljši, kot bodo v drugam polletju, bo treba, da bo sleherni dal ¡svoj-prispevek, da bi do konca leta izvršili letni ¡gospodarski načrt, ali vsaj izdatno .popravili proizvodne in druge rezultate déla iz prvega .polletja.
■ Milan Marolt
ni Obvladala odločitev, da je po-’trebno dosledno upoštevati določila ustave in zakon, o združenem delu. Po večmesečni intenzivni pripravi študije o novi organiziranosti je bilo ugotovljeno, da so podani vsi človeški, tehnološki, e-konomski, družbenopolitični, tržni in organizacijski, pogoji za u-stanovitev temeljnih organizacij -iz že obstoječih Obratov.
Tak poseg v obstoječo organiziranost' delovne'organizacije železarne Štore prinaša s sabo do-doloeeno spremembo v sistemu poslovanja, ki se nanaša predvsem na medsebojne ekonomske oidnose in funkcionalne povezave, medtem ko se.sam obseg in,način dela bistveno ne bosta spremenila.
Visi našteti obrati oziroma prihodnje temeljne organizacije v formiranju bodo vsaka zase predstavljale samostojno tehnološko in ekonomsko organizacijsko zaključeno celoto, ki so v nadaljnji členitvi z ozirom na specializacijo dela in sam tehnološki postopek deljene še na nižje organizacijske enote, v katerih se kot cilj odvijajo glavne in stranske dejavnosti.
V predlogu je podana naslednja oblika organiziranosti in poslovne -dejavnosti; ■
TOZD JEKLARNA:
. 'Glavna dejavnost: proizvodnja surovega jekla
—	elektropeč,
—	'konti naprava,
—	'priprava vložka in
—■ priprava ognjeodpomega in repromateriala.
Kolo napredka se neusmiljeno vrti in melje pod Seboj vse, kar je zastarelo. Tokrat je prišel na vrsto zadnji plinski generator, ki je prenehal obratovati 15. .julija letos, medtem ko je drugi prenehal delovati že decembra lani.
V	Železarni Štore sta bila prva plinska generatorja postavljena že v latih. 1‘912/T3. Po osvoboditvi je bila-leta 1946 zgrajena nova generatorska postaja s. štirimi generatorji sistema Koller. Vendar jev železarni že leta ,1954 generatorski plin začel izgubljati .svojo vrednost kot gorivo. Omenjenega leta .je bil namreč zgrajen elek-troplavž, kjer je kot stranski produkt nastajal tudi plin (TH plin), ki smo ga najprej uporabljali v jeklarni kot dodatno gorivo za SM peč,, pozneje pa tudi' v stari kotlarni ¡in ostalih 'obratih kot dodatno kurjavo.
Leta 1961 je bil v Železarni Štore izdelan projekt plinskega sistema, ki je predvideval kot .glavni ¡kurilni plin mešani plin pro-pan-toutan-zrak in TH plin kot dodatni plin. Po tem projektu naj bi 'generatorski plin kot gorivo odpadel.
V	letu 1967 je bila zgrajena mešalna' postaja za mešanico pro-
TOZD VALJARNA I
Glavna dejavnost: proizvodnja toplovalijanih profilov
—	priprava vložka in adjusta-ža,
—	proge,
. — armaturna delavnica.
TOZD VALJARNA II
a) Glavna-dejavnost: proizvodnja toplovaljanih profilov
ib) Stranska dejavnost: struženje oziroma kalibriranje valjev, izdelava armatur in toplotna obdelava jekel
—	priprava vložka,
—	proge,
—	adjustaža in žarilnica ter
—	armaturna delavnica.
TOZD JEKLOVLEK
Glavna dejavnost: vlečenje, brušenje, luščenj ej j e ki a
—	oddelek orodja-in opreme;
—	oddelek priprave predprofi-lov in
—	oddelek predelave;
Nova oblika organiziranosti glavne in stranske dejavnosti ter nadaljnji razvoj f posamezne temeljne Organizacije vse do leta 1985 so bili predmet razprav na zborih delovnih ljudi v Času od 28. junija do 3. julija 1979. Na teh zborih so se delavci odločili, da se naj izvede referendum 27. avgusta 1979 o oblikovanju novih temeljnih organizacij. Izvolili so vse potrebne organe in nosilce posameznih nalog za dejavnosti pred TefeftiV^~ccn' fii za izvedbo referenduma.
V kolikor-bo referendum uspel, v kar ne dvomimo, bo v Železarni Štore 15 temeljnih organizacij in 6 delovnih skupnosti.	KF
pan-butam-zrak;: ustrezno je bil dopolnjen tudi plinski, sistem za oskrbovanje potrošnikov v Što--rah m in II. Tega leta sta bila ustavljena prva dva od štirih generatorjev. Zaradi zastarelosti SM peči v jeklarni in plamenič-ne peči- v- valjarni nista bila že tedaj -ustaiviLjena. ostala dva generatorja. :
V omenjenih pečeh se generatorski plin ni mogel Oidipraviti zaradi regeneralivnega načina kurjenja.
Odprava slednjih ¡dveh plinskih generatorjev pomeni veliko pridobitev ne le v tehničnem ¡pogledu, ampak tudi s -stališča humanizacije delovnih pogojev in zaščite okolja. Odpravljeni so bili, težki, -delovni pogoji, predvsem težko fizično in zdravju - škodljivo delo. Z okrnitvijo generator--jev bo čistejše tudi - ozračje v Štorah. Prav tako so nehale odtekati’ v "kanalizacijo fenolne vode in katran. To bo bistveno pripomoglo, da se izpolni program, po katerčm naj se očistijo odpadne vode iz železarne I, ki odteka-, jo v Voglajno.
Janko' Jazbinšek
PROIZVODNJA SLOVENSKIH ŽELEZARN V JUNIJU IN PRVEM POLLETJU
Ugasnil je zadnji plinski generator
Pričetek
Valjarna I je v Železarni Štore naj starejši obstoječi metalurški Obrat, saj v letošnjem letu praznuje ilOOletnico isvojega obstoja..
Celo ¡stoletje je obdobje, v katerem 'so štorski valjarji s svojim delom gradili Železarni štore, širši družbeni skupnosti .sin* sebi boljši .jutrišnji dan.
Zadnji ¡posnetek ¡peči pred ruše-: njem 14. julija 1979
iNi bilo malo truda/odrekanja -in požrtvovauja potrebno, ko so se ob tem naj starejšem obratu, 'zlasti v povojnem obdobju, gradili novi, sodobnejši, bolj meha-• nizirani to.' z večjimi zmogljivostmi. Pogled v ¡zgodovino'nam pove, da so tudi-v valjarni I (zlasti po 2. svetovni vojni)-- pristopili k posodabljanju obstoj ečih agregatov. Tu je mišljena zlasti’-elektrifikacij a pogonov vseh treh prog v letli 1953 do 1960, dograditev nove potisne peči I (Cust-odis) za .ogrevanje'ingotov iv letu 1956 ter mehanizir ani e adjustaže valjarne (dovodna valjčoi-ea, ¡škarje-in žer-javna proga), ki je bila zaključena do leta 1973.
■ Kljub- tem najnujnejšim posodobitvam v času 'hitrega met-alur-•Škddehinienega razvoja na področju valja-rstva je- ostalo v obratu precej nemehanizaranih-opra-, vil, ki ' so zahtevala veliko nekvalificirane delovne sile im izredno težke pogoje za to delo. ¡Sem spadajo zlasti najtežja opravila pri dvigovanju ¡ingotov oziroma ¡gredic ¡na progi- premeta 425* ročno zakladanje » plameoiene \ peči in ročno ravnanje valjancev na hladilni’ klopi.
¡Z ozirom na nejasno perspektivo nadaljnjega obratovanja valjarne I med leti' 1960 do 1970, ko "je med drugim predvidevala ,- že ustavitev obratovanja valj atme I, je ibilo nadaljnje, posodabljanje obrata, v tem ubddbjuv. pbvtšem -zavrto.
■ Kljub temu je ¡obrat ravno v tem nekcnjunkturnem obdobju
Obstali ¡so, ker jib je’prehitel čas napredka — zgornji ustroj
rekostrukcijskih del v valjarni 1
pokazal svojo izredno elastičnost v hitrih menjavah programov, prilagodljivosti za kupce -z manjšima količinami dimenzijskih naročil in ¡možnostjo specializacije obrata na področju drobnih in srednjih specialnih profilov.
Postalo je jasno, ¡pa tudi izkušnje v drugih državah v tem času kažejo, da je ¡možno Obrat, kakršen je valjarna I, z investicijskim - posegom posodobiti, ¡mehanizirati najtežja delovna ¡mesta, odpraviti vire. onesnaževanja o-kolja ter zmanjšati število zaposlenih do te meje, da je rentabilnost obrata zagotovljena.
Danes ¡smo v fazi, ko je investicijski program rekonstrukcij e' izdelan in potrjen, ko so sredstva za prvo ‘fazo ¡rekonstrukcije že zagotovljena in ko obrat'v času rednega remonta dd 15. do 30. 7. 1979 doživlja s pričetkom rekonstrukcijskih del v nekem ¡smislu svoj preporod.
Rekonstrukcija obrata se bo izvajala v dveh fazah,'in sicer -bo posamezna faza vsebovala naslednja dela:
I.	FAZA
—	Postavitev nove koračne peči z.zakladalnim delom , in odvodno valj onico do. ogrodja predpro-ge. .
—	Postavitev žerjavne proge in
dvigala. :	-. ,
—	Izdelava zbiralnega žepa za gredice za ¡škarjami grobe proge.
II.	FAZA
—t .Skrajšanje potisne, peči I. (Custpdis) za eno cono. z možnostjo stranskega iztiskovanja gredic.
—	Vgradnja dvižnih miz na _o-grodj-ib ¡grobe proge in .spremljajočih dovodno odvodnih valjonic.
—	Nabava novih mehanskih Škarij za razrez toplih gredic na grobi progi. •
|$gg*
«I Í «iHI
«Hiili -
Nadomestna peč, ki -bo v ¡naslednjih mesecih nadomeščala podrto ¡plamenično peč
— Vgradnja’ mehanizirane koračne hladilne klopi v- adjustaži valjarne.
Ta investicijska dela zahtevajo spremembe, ostalih spremljajočih dejavnosti, kot npr. transporta.in energije, ‘ki so v rekonstrukciji prav talko zajeti.
Razmišljati o, rekonstrukcij i je ves čas pomenilo razmišljati se o vprašanju, kako .premostiti to obdobje .izgradnje, zlasti v prvi
mestno peč dn jo z ozirom na najugodnejšo lokacijo (¡daljša tehnološka pot) na nek način povezati s: predprago.
Za nadomestilo .podrti ¡plame-nični peči smo adaptirali staro potisno peč II, ki je ¡bila skrajšana in od temeljev na- novo postavljena.
Posebno , priznanje za realizacijo adaptacije peči in tehnoloških poti od peči do predproge gre ključavničarjem armaturne delavnice valjarne I ¡pod vodstvom njihovega delovodje, tov, Čehovina. Opravili so velliko delo v -kratkem, času, tki. je bil na razpolago.
Kdor bo v teh ali naslednjih mesecih šel skozi valjarno, bo lahko videl dve delovišči. Na enem gradbenike in ¡monterje pri rekonstrukcijskih delih, na drugem pa še zadnje napore valjarjev, da v oteženih pogojih, v boju za . planske zadolžitve, dočakajo svoj boljši jutri. 1
-Ing. Stanislav Verbič
fazi, ki predvideva porušitev pla-menične peči.
V času rednega letnega remonta je bilo potrebno zgraditi nado-
Nič več ropota in (smradu — spodnji ustroj
še zadnje ostanke plamenične -peči natovarjajo, nato pa bodo nadaljevali z izkopom temeljev za ¡novo peč
Sedmo srečanje borcev
Po sklepu koordinacijskega odbora Zveze -združenj borcev -NOB Slovenskih železarn ibo letošnje sedmo srečanje borcev NOB na Svetini nad Štorami dne 25. avgusta 1979.
Organizator ¡letošnjega srečanje -je železarna štore, ki bo prevzela tudi celotno organizacijo tega srečanja. Tako se bomo zopet srečali borci vseh -Slovenskih železarn.
Aktiv ZB bo naknadno obvestil vse borce in ostalo javnost o programu in ¡drugih informacijah, ki se nanašajo na to ¡srečanje.
Aktiv ZB NOB Železarne Štore
Srečanje upokojencev
Svet konference osnovnih organizacij sindikata Železarne štore pripravlja za ¡1. ¡september 1979 SREČANJE UPOKOJENCEV ŽELEZARNE ŠTORE.
Program:
1.	Ogled naših obratov in razgovor,
2.	Družabno srečanje -na Svetini.
' Vsi upokojenci 'bodo z ¡vabili ¡seznanjeni o podrobnejšem programu.

Kaj kmalu sem spoznal vrednost
Na pobudo aktivov Združenja zveze borcev NOV pri Slovenskih železarnah je aktiv Železarne Jesenice pred sedmimi leti organiziral zelo uspešno prvo srečanje borcev NOV na Pokljuki.
Letos sledi že isedmo srečanje, ¡tokrat v ¡organizaciji našega aktiva ZZB NOV, iki je (tako že idrugič organizator srečanja. Srečanje vseh borcev bo iv Isoboto, dne 25. 8. 1979 na Svetini — kraju, ki leži na robu Kozjanskega, kjer ¡sta delovala Prva celjska četa in Kozjanski odred, skratka na kraju, kjer so gostoljubne domačije okusile vse grenkobe okupatorja.
Srečanje borcev NOV slovenskih železarn je postalo že tradicionalno. Kaj pomeni, da se po tolikih letih prijateljsko snidejo nekdanji borci, da se vidijo, pozdravijo in obudijo spomine, je tov. Starc takole na kratko povedal:
»Ta srečanja naim ¡borcem pomenijo veliko, saj se ob teh prilikah enkrat letno srečujemo borci, ki smo se borili na vseh področjih naše ožje in širše domovine. Priložnost je tudi za to, da sklepamo prijateljstva oziroma jih obnavljamo ter končno izmenjamo izkulšhje o našem vsakdanjem delu. Ta srečanja so med drugim pripomogla, da so se srečevali borci po tridesetih in več letih.
Res je, da je aktivno zaposlenih faorcev vedno manj, delež borcev hitro pada, zato bo potrebno v prihodnje najti nove oblike teh prijateljskih srečanj. Iz tega razloga na vsako 'srečanje povabimo predstavnike družbenopolitičnih organizacij in našo Mladino.«
Tovariš Milko Starc je prišel v našo železarno 1951. leta, kot pravi naravnost iz visokošolskih klopi in je ostal • zvest našemu delovnemu kolektivu vse do danes. Takrat smo lahko na prste preštevali, koliko imamo tehničnega
Tako Šempeter in vsa Okoliška naselja so kar tekmovala, kdo bo bolje postregel zapornikom, kajti tudi to je bilo delo za OF, za narodnoosvobodilni boj in za zmago revolucije.
Najbolj je bil seveda tega obrata v dogodkih vesel Janez. Zdaj so mu seveda v glavnem vsi verjeli, čeprav je morda posebno pri Blisku le še glodal kakšen šum, da je . vse skupaj le provokacija. Janezu pa je bilo tega malo mar in kar odleglo mu je.
Ta stik z zunanjostjo se je kmalu razvil im kljub natančnim Ne-dičevskim preiskavam vsega, kar je prihajalo v zapor, So-ženice le uspele .s hrano vred vtihbtapiiti tudi cigarete, žganje, arniko in tudi denar. To je bila potem o-snova drznega načrta, ki je zapornikom prinesel svobodo.. .
¡Počasi So si zaporniki namreč začeli s tem, da so jim odstopali del hrame, ki je sami niso mogli pojesti, in da so jim daj ali-tudi po nekaj denarja. Predvsem so seveda pripomogle lire, da so si kupili naklonjenost nekaterih Stražarjev.
Milko Starc, ¡borec brigade Simona Gregorčiča
kadra, ki smo ga še kako potrebovali za izgradnjo porušene domovine, za izgradnjo- novih in modernizacijo starih objektov. S prihodom tovariša' Starca ’ smo pridobili veliko. Bil je eden izmed -prvih diplomiranih inženirjev.
»V tistem času se je 'dokončevala 'izgradnja sedanje stare livarne, začele ;s.o se priprave za izgradnjo elefctroplavža, modernizacijo stare jeklarne in valjarne ter delna posodobitev: transporta. Takrat nas je bilo malo, lahko bi rekel nekaj srčnežev, ' ki smo se marsičemu odpovedali, gradili in delali prav po parti-
19
. Prvi dan je torej bilo. vse v redu in zaporniki so se lepo najedli ter zaouda niti niso bili več tolike pozorni na divjaško obnašanje policaja v dežnem plašču, ki jim je skušal zagreniti vsak grižljaj s svojim vpitjem in pretepanjem. Spravil se je seveda tudi .nad ženici, ki sta prinesli brano in potočili sta prenekatero solzo med razdeljevanjem hrane izmučenim jetnikom. Vendar pa sta vse junaško prenesli in ko sta odšli, je za njima ostalo veliko upanje. Izguibil se je nekam tudi policaj v dežnem plašču in zaporniki so talko prvič po dolgem času siti lahko legli sipat, kareje: pripomoglo, da so po dolgem času spet z novim upanjem pričakovali jutrišnji dan,	:
Toda (jetnikom ' ni bilo 'sojeno, da bodo ¡tisto moč ¡uživali v ¡spanju mn-lepih .¡sanjah. Komaj so namreč ¡dobro zaspali, prvič'¡siti po dolgem času, je po hodnikih nastal peklenski trušč, vpitje in znano :sjlb',sko preklinjanje, ki je že samo po. 'sebi naznanjalo hudo uro, Nenadoma so se vrata zapora odprla in med jetnike je pri-frčal pod vplivom brc in udarcev nov ¡stanovalec — partizanski hu-
zansko. Nismo gledali na ure, kdaj bo konec dela; delali smo, dokler ni bilo. opravljeno. Povsod je ¡prevladovalo težko, nevarno in fizfiono delo pod nemogočimi ¡pogoji, brez prestanka, neprekinjeno ob sobotah in nedeljah,«
Tov. Milko Starc se je z nekaterimi tovariši po končanem šolanju zaposlil v naši železarni, ki je že takrat slovela po uspehih, in udarniških akcijah-. Bil je dodeljen v jeklarno I Povedati maramo mlajšim, da takrat nismo mogli zbirati delovnih mest; bil si enostavno dodeljen tja, kjer je bila potreba največja, še posebej po tehničnem kadru.
»Nemogoče je pozabiti na tiste pristne, tovariške odnose in stike, M ,so prevladovali med vsemi zaposlenimi v Obratu, kar danes v precejšnji meri 'pogrešamo. Tistikrat-je vsakdo vedel za. probleme in težave sodelavca in vedno je prišlo, spontano do solidarnostne ¡pomoči v primeru potrebe in sile.«
¡Staričeva pot je šla iz jeklarne v takratno kapitalno izgradnjo in po izgradnji ter dokončni montaži elefctroplavža je postal prvi obratovodja novega obrata. Z bogatimi izkušnjami je kmalu napredoval in prevzel odgovornost glavnega inženirja (proizvodnje, kasneje pa je postal tehnični'direktor. Danes,-po- Skoraj tridesetih letih plodovitega, marljivega ¡n aktivnega dela je tehnični svetovalec v delovni, skupnosti za investicije in razvoj.
Tov. Milko Starc je Primorec. Izdaja ga govorica kljub temu, da je že trideset let na Štajer-
rir Anton Malovec, prav- ¡tako ¡doma ¡s Suhorja. Nedičevci so ga tisti dan ujeli' med ¡svojim hajfca-njem po Brkinih in ga ¡seveda takoj hoteli izrabiti kot vabo, ki naj bi ji pomagala ¡razrešiti ¡nemogoč položaj, v katerem so se znašli preiskovalci ¡spričo trdnosti dotlej ujetih (borcev in aktivistov. Fant ije bil dovolj mlad in neizkušen, da 'je rbudi res' nasedel spretnemu policaju v dežnem plašču, ki je ibuldno pazil na vse njegovo reagiranje ob konfrontaciji ¡z Bliskom inr tovariši. Zafau-ljiil.'se je namreč predvsem v Bliska,?- v njegovo okrvavljeno in podpluto iglarvo
— Ja kakšen ¡pa si! Kaj te čet-., nik-i živega režejo?
To je bilo ¡seveda dovolj policaju v- dežnem ¡plašču, da se. je, takoj vrgel- ¡na mladega' partizana, pa-na Bliska* ,na vse ..tri ujete tovariše, in končno kar na vše zapornike v sobi. Strahotno je mlatil na vse strani, pri čemer ‘sta mu, izdatno ¡pomagala dva njegova ¡spremljevalca ¡iz ¡specialne policije, ki ¡sta privedla Toneta v, zapor.
Ko ¡so se is pretepanjem, vse križem po ¡sobi toliko Upehali, da že ruso mogli več -držati- palic ih pasov, so po' tri in tri vodili iz sobe v bunker poleg, ¡ki jim je sicer Služil koit mučilnica, in ¡trojko tam ¡prisilili, da' so se pretepali med ¡seboj. Kdor ni ubogal,, kot na primer Blisk in še nekateri, so mahali po njem in ga pretepali do nezavesti policaj v dežnem
Pričevanje iz NOB
TRN V PETI
svobode
Skem.. Slovenski ljudje, ki so_ dolga stoletja bili pod oblastjo tujca, v svojem narodnem zanosu in narodno zavestjo niso nikdar klonili in padli na kolena. Kraševci so trdni, kleni in ponosni. In tak je tudi tov. Starc. Sicer, pa je njegova mladost bila...
«Malo časa si vzamem za obu-' janje spominov na rosna, mlada leta. Morda je to napak, kajti' spomini na- mlada leta, kljub takratnim ¡razmeram, so vseeno lepa; . preživel sem jih ¡v, rojstnem kraju, na Kontovelu pri Trstu. Življenje na mali kmetiji, na kateri se je naša številna družina, borila ¡za ¡prepotrebni vsakdanji kruh in proti fašističnemu pritisku, ni bilo prav nič zavidljivo. Kaj kmalu sem spoznal vrednost svolbode, zlasti narodnostne Svobode.«
- Želja staršev, da'bi vsaj eden. od štirih otrok nadaljeval šolanje, je bila velika. Izbran je bil Milko, ostali'otroci so ¡se žr-tvo-.vali in šli . v razne poklice, on pa v srednjo šolo. Tu je spoznal tovariše, S katerimi je navezal poznanstva v antifašističnih krogih; tu so širili lepo slovensko besedo ■ in slovenske knjige v Trstu, okolici in po Krasu.: Takšno organi-, zi-rano protifašistično delovanje ni bilo všeč oblastem in kmalu ; so sledile aretacije. Milko je imel vseg-la sedemnajst let, ko so -zaprli tov. Finka Tomažiča in druge tovariše,. nosilce akcij za - narodnostne pravice in mlade borce za svobodo. Ob prelomnici 1941. na 1-942. leto in po ustrelitvi tov. Tomažiča in tovarišev na Opčinah se je začel organiziran boj piroti fašističnemu -nasilju in tu (Nadaljevanje na 7. strani)
plašču in njegova opričnika. Nezavestne So natp polivali z vodo in ijih napol.mrtve metali kot polena nazaj v ¡skupni ¡zapo-r. To se je vleklo kake tri ure, nakar ¡so ponovno ¡začeli zasliševati -vse od kraja, ker so mislili, ¡da so v -svojih jetnikih'zatrli vsako iskro odpornosti. Vračali ¡so iše na ¡stara vprašanja in predvsem na radio-odidajnik v Brkinih in vse že Stokrat ožete -probleme — a zaman!' Kljub ¡strahotnemu mučenju so jetniki vzdržali in nihče ni zinil ničesar> ., ¡Pobesneli zločinci- >so končno odnehali in zapustili zapor Spet praznih rok. Mučenci pa so ‘si hladili rane in.podplutbe z vodo iz sobnega'vrča, zaspati ,p:a ni mogel nihče več
Zgodaj zjutraj so zločinski mu-čitelji spet pridrveli in odvedli domala vse na zaslišanje. Odgnali so vseh pet žensk, in končno ' še Bliska in Albina. V Zaporu je ostal. Janez, sam in vše ¡dopoldne tuhtal, kaj bo zdaj ¡ž ojim.
Tn res se mu ni nič Ikaj ¡dobrega obetalo’. Popoldne je prišel pomij nemški stražar in. ga ¡spet odpeljal ha nemško fcornandaturo k nadporočniku, is katerim je bila seveda- tudi njegova tajnica — Slovenka iz Celja, Vse je bilo kot na prejšnjem zaslišanju, le >da je takrat imel nadporočnik pred seboj na mizi ¡kupček vojaških knjižic nemških vojakov, ki ¡so jih Nedičevci našli v bunkerju na Suhorju, ko so ¡ga po zavzetju temeljito preiskali.
NOVOSTI IZ KS ŠTORE
Občani Celja praznovali na našem
V celi vrsti prireditev, ki so se avrsltile na območju celjske Občine od H9 do 22. julija, je bilo pričakovati največji; abisk na o-sradnji proslavi občinslkega praznika dne 20. julija ob 4. uri popoldne na Svetini. Talko ie tudi bilo.	■
Kljub dežju, ki je .vztrajno padal skoraj vse popoldne, je bila svetinska koča v pričakovanju izboljšanja vremena nabito polna. Malo po 16. uri ,se je zunaj zjasnilo in godbeniki 'Pihalnega orkestra ŽŠ so v idiličnem prostora
ob gozdu poleg koče na improvizirani tribuni zaigrali nekaj koračnic sami, nato pa skupaj z nekaj Sto pevci izvajali revolucionarne pesmi. Slavnos tni govornik je bil predsednik Združenja zveze borcev ' Celje, tov. Peter Špraje, -ki je govoril tudi v, imenu Občinske Skupščine in vseh družbenopolitičnih organizacij celjske občine, Poleg (okrog) petsto navzočih Občanov so bili .na proslavi tudi vidni vodje naše Občine, njenih institucij in .organizacij, kot npr..tovariši Marolt, Vólfand,
Špraljc, Zdlazina, Ocvirikova itd. Tovariš Šprajic je-jv govoru poudaril, da je treba nenehno gojiti domoljubno misel, razvijati ideje revolucije, se zavzemati za naš samoupravni, delegatski sistem. Občina Celja, je v. zadnjem letu dosegla velike uspehe. Komunalni objekti v Krajevni skupnosti Svetina so samo eden v vrsti mnogih dosežkov delovnih ljudi. Ta kraj, je . poudaril tovariš Šprajic, je dal med NOB svoj delež revoluciji. Temu so priča spominska obedažj a v sami vasi Svetina, in njeni neposredni okolici. Program proslave so popestrili gledališki igralci s Pavletom Jeršinom na ičdlu, končali pa naši godbeniki z intoniranjem proletarske himne. Uradni del je bil s tem končan, celjski instrumentalisti in naš TOZD DPG pa so p8-skrbeli za 'neuradni del (se pravi za zabavo in prebrano). Partizanski golaž je bil odličen, le škoda, da ga je toliko ostalo. Vseeno gre zahvala prizadevnemu kolektivu DPG za njihovo delo. Kot navadno, so se tudi tokrat izkazali. Ko sem proti večeru pešačil po cesti proti Štoram (prepoved ža neparne), Sem bil kljub ‘temu zadovoljen, čeprav sem bil -pri prihodu na Svetino do kože premočen, kot še mnogi drugi. Pac smola — brez »nalepke«!
Andrej Videc, neutrudljiv družbenopolitični delavec iz Svetine, je prerezal trak im is tem predal objekt v uporabo
Kljub slabemu vremenu je na slavnostnem prostoru vztrajalo nekaj sto občanov Celja in krajanov KS Svetina
I
lit. -V..	f I - i®|	__
' I HHB
Pogled na slavnostno tribuno ob govoru tov. šprajca
ASFALTNA CESTA NA SVETINO — STVARNOST
Dan pred občinsko proslavo Ua Svetini je v Šentjanžu nad Pungertom kmetovalec Andrej Videc, neutrudljiv družbeni' delavec, prerezal trak in na ta simboličen način odprl novo 5 m široko asfaltirano cesto za promet. Trak ceste popelje »turista« v vas Svetino prav do pokopališča, pri spomeniku pa se odcepi in gre do Doma železarjev. Ta del je investirala Železarna Štore, Predvsem v 'zimskem času bo 'koristen velik parkirni prostor za kakšnih 40—50 osebnih avtomobilov v neposredni bližini smučarske. Vlečnice. ;
' .Svečanost, ob predaji objekta njegovemu namenu je popestrila vaška godba pod vodstvom znanega . kapelnika, Vrhovškovega Amizfca. Predsednik odbora SZDL, tov. Gradišnik,! je v uvodnem govora opisal pomeri ceste za njihov kraj, kakor tudi za vso' celjsko občino. Nato se je dolga ko-' Iona avtomobilov ■ popelij ala po novi, za praznik posebej okrašeni cesti'do. šole na Svetini, kjer so krajani te vasice proslavljali svoj krajevni praznik.
¡KS Svetina je ne le ena najmanjših -krajevnih skupnosti naše :/Občine, temveč tudi ena najmlajših. Delegati so'zelo aktivni, prebivalstvo je vedno pripravljeno za akcijo. Vodovod so si napeljali, elektrika je v redu, na cesto so kar se da ponosni. Do naslednjega krajevnega praznika' bodo zgradili še. dom, kjer bodo dobili Svoj prostor gasilci in organizacije vaške in krajevne skupnosti. Celjski Merx že ima; lokacijo za ¡gradnjo samopostrežne trgovine. na Svetini. S turističnega vidika : je postala ta majhna, a-lepa vasica,'zelo zanimiva.
območju
AVTOBUSNA POSTAJALIŠČA
Lične hišice — postaje v mo-' dro-rumenkasti ¡kombinaciji barv lahko vidimo na vseh avtobusnih postajah (ali Skoraj vseh) območja štorske KS. Napotil sem se in pobaral, na avtobus čakajoče ljudi, kaj mislijo o tej novi praidio-
Prepdtrebni objekti ¡na avtobusnih postajališčih
bitvi krajanov. Odgovore vseh, s katerimi sem ise pogovarjal, bi lahko strnil v ugotovitev stare ženice, ki mi je dejala: »Ja, res je lepo, da smo dobili potniki streho nad glavo, - saj avtobus predvsem v zimskem času .večkrat zamudi in je treba čakati -v Slabem vremenu na planem. Sl-■ cer se ne vozim redno, vsak dan, vendar še kar pogosto. Tudi mokra sem bila. tukajle že velikokrat. Zato sam tembolj vesela . »hišice«. Bil- je tudi že čas, da so jih postavili.«
Da, bil je že čas.- Nedvomno. Ker. pa se vse dejavnosti v KS planirajo (srednje iri daljnoroč-no) in so odvisne od investicij, je včasih, kar težko krajevnim možem odločati, katera stvar ima prioriteto in katera »naj 'še malo počaka«. Takih problemov, »(ki naj še malo počakajo«, pa imamo vsaj na območju štorske krajevne Skupnosti v izobilju.
Telest in foto: JOK
Janez! Roke proč! Najprej z rokami v lavor, jih posuši, potem ...
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE
Na svoji 11. redni seji dne .12. junija 1979 se je DS sestal in po običajnem preglediu nerealiziranih sklepov obravnaval predlog .sanacijskega programa ža Sam-' ski dom Teharje. Sklenil je, da ‘ je potrebno čkniprej pristopiti k sanaciji in zadolžil pristojne ' službe, da ugotovijo možnost financiranja programa v obsegu, ki bo zagotavljal vsaj minimalne življenjske pogoje stanovalcev. Komisiji za družbeni standard je priporočil, da prioritetno reši stanovanjski problem tov. Gajška, da bi lahko prostore/ v katerih stanuje, usposobili za družabne namene.
Zaradi pomanjkanja sredstev je DS sprejel sklep, da pričnemo z zmanjšanim programom Hortikultura 80 in ga postopno nadaljujemo.'
Pri izvajanju dbloeil samoupravnih aktov ije DS DO dal pravni službi in disciplinski komisiji vso. podporo.
Ob obravnavi rezultatov poslovanja v mesecu juniju in obdobju januar—junij 1979 so se prisotni na tej seji seznanili z }ik-. vidnoštno situacija, ki v zadnjem obdobju ni nič kaj vzpodbudna. Delavski svet meni, da je potrebno likvidnostnim problemom po-; svetiti večjo pozornost ter glede ' na to podpira istališča odbora po-’ sebne finančne službe, ki jih je .zavzel na svoji deveti seji za pre-. mostitev nastale situacije.
- Na tej, seji je DS obravnaval in ..se seznanil s poročilom o izkor-i-. šeenofsti; kapacitet. ter agregatov , v letu 1979 ter poročilo- o izkori-. ščenosti -koledarskega in delovnega fonda v razdobju I:—V. 1979.
Seznanil se je tudi s poročilom o oceni stanja in izvajanja občin-. skega odloka o varstvu okolja m -Sklenili, da je; potrebno: izdelati SiS o varstvu okolja v železarni Stope in določiti odgovorne za izvajanje teh določil. Ker je izdvajanje . programa izboljšanja varstva okolja vezano ha finančna . sredstva, DS apelira na temeljne organizacije, da pristopijo k razpravi o reševanju teh obveznosti.
_. Seznanil se je.tudi s poročilom o oceni- stanja in izvajanja občinskega odloka o varstvu o-kclja in Sklenil, da je potrebno .izdelati .SS. o varstvu.okolja v železarni Štore in določiti odgovorne za izvajanje teh določil. Ker je izvajanje programa izboljšanja varstva okolja vezano na finančna sredstva, DS apelira na temeljne organizacije, da pristopijo k razpravi o reševanju teh obveznosti.
Podprl je predloge komisije za prcimetho varnost, katere je le-ta ' predložila na svoji drugi seji, in ugotovil, da je realizacija možna v skupni akciji s krajevno skupnostjo in službo- za p-romet Celje. Zadolžil je tov; Žmaharja, da poskrbi za izvajanje teh sklepov.,
DS'je potrdil predlog razdelitve posojil , za individualno gradnjo 'in • adaptacijo stanovanj ža leto 1979, ki'ga predlaga komisija za družbeni standard, in stanovanjske zajdave.
Prav tako se strinja z odločitvijo komisije, da se posojilo ne dodeli prosilcem, ki kakorkoli ne .izpolnjujejo razpisnih pogojev.
Ob tem je posebej obravnaval specifičen primer odobritve posojila tov. Milanu Senici v višini 25:000 din ih Sklenil, da se mu ta znesek dodeli.
Razpravljal je o oceni infonma-: tivne dejavnosti in sistema informiranja v delovni. organizaciji ' železarni štore, vendar o predlaganih Ukrepih in nalogah ni dokončno odločil, ker meni, da jih je potrebno realno obdelati in nakazati, realne možnosti.
Zadolžil. je kolektivni' poslovodni odbor, da Skliče sestanek predstavnikov služb, ki imajo vpliv na izdajanje informacij.
Zatem je Obravnaval in potrdil poročilo, o izdajateljski dejavnosti glasila Š-tdrsiki železar v letu 1978. '
Oh koncu seje se je Seznanil še .,2 informacijo o. zasedanju sedme seje DS SOZD Sž, ki je bila dne 27. 6. 1979 v Kropi.
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
Odbor se je sestal dne 10. 7. 1979 na svoji sedmi seji. Pregledal je izvrševanje sprejetih■ skle: pov na prejšnji — šesti seji in ugotovil, da je Sklep št. 2. h realiziran, dočiim je sklep št. 3. b o-
-	stal nerealiziran. Člani odbora sp
-	zahtevali,. da odgovorna služba . prouči možnost boljšega nadzora
pri prihodih. in odhodih iz podjetja. Ponovno so sklenili, da je potrebno poimenski seznam kršiteljev delovnega reda--pošiljati vodjem TOZD in odboru samoupravne delavske kontrole. -
DELAVSKI SVET TOZD JEKLARNE IN VALJARNE
Na seji dne 10. 7. 1979 je DS temeljne -organizacije temeljito proučil rezultate- poslovanja v mesecih maju, juniju in obdobju 'januar—maj letošnjega leta. Pri tem je ugotovil, da je bila TOZD jeklarne in valjarne v mesecu juniju pri izpolnjevanju planskih obveznosti manj uspešna, 'predvsem v Obeh valjarnah. Razčlenil, je vzroke za nižjo doseženo proizvodnjo, ki so naslednji: sprememba programa valjanja, neprimerni delovni pogoji, .pogosti zastoji na napravah in veliko pomanjkanje delavcev z ozirom na število in Ustrezno znanje.
Dosežen rezultat meseca maja ni vzpodbuden; prav tako ne v .obdobju januar—maj, ko je .TOZD i-.jdklarne valjarne zmanj-.kalo .sredstev za pokritje posojil, stroškov vzdrževanja ter sredstev za poslovni -sklad. Ugotovljeni razlogi so pretežno enaki kot so bili ugotovljeni že pri obravnavi planskih obveznosti za junij.
Pri Obravnavi- predloga SS o .združevanju, sredstev obveznega posojila v fond federacije za izgradnjo .obrata industrijskih gorilnikov;'v Bihaou je DS ugotovil, da se samoupravne delovne skupine zaradi pomanjkanja informacij niso izjasnile o pripravlje-' bosti združevanja sredstev za izgradnjo tega obrata. Prav tako ni stališča TOZD energetika do investicije, niti ni znan odgovoren nosilec . investicije- Delavski svet je Sklenil, da.se razprava oz. sprejetje tega sporazuma odložil
Obravnaval je pravilnik o urejanju delovnih razmerij delavcev
na delu v tujini in osebnih dohodkih, dodatkih, nadomestilih in drugih prejemkih delavcev,, začasno razporejenih na delu v tujini ter predlagai dopolnitev 30. člena. -
Ugotovil je, da so.. samoupravne delovne skupine .obravnavale-pravilnik o bolniškem redu in kontroli delavcev v bolniškem staležu in ga v celoti sprejele..
DS j e. obravnava! nadalje predlog osnov za obračun stimulativnih dodatkov za leto 1979 in v celoti podpira ugotovitve komisije za gospodarjenje TOZD za znižanje planirane bruto akumulacije za ugotavljanje Stimulativnih dodatkov od 10 na 7%. Le pod tam pogojem delavski svet predloženi pravilnik sprejema.
Sklenil je, da ne pristopi k SS 6 ustanovitvi medobčinske skup- -nosti za zaposlovanje z ozirom na to, da so podpisali SS z občinsko ' skupnostjo za zaposlovanje in so proti širjenju administracije zaradi tega, da imajo v TOZD velike težave zaradi pomanjkanj a delavcev. Menijo, da se morajo občinske . skupnosti med sabo organizirati tako, da bodo lahko učin--kovitaje reševale kadrovsko problematiko v občini in regiji.
DS je še Sklepal o povečanju vročinskega dodatka od 6 na 10 din in odobril 3. žerjavovodjem iz valjarne I, ki opravljajo -¡dela nad lužilnieo, prejemanje mleka na bon, ki velja za kislo vodo.
DELAVSKI SVET TOZD LIVARNA VALJEV,
KOKIL IN METALURŠKE LITINE
23.	seja, 9. 7. 1979.
Člani delavskega sveta so. pregledali poslovanje temeljne organizacije v maju in obdobju januar—maj. V maju je finančni rezultat negativen, kar j e . posledica nedoseganja plana.proizvodnje v MO in velikih zalog.valjev.
Zaloge surovih valjev v, MO so iz meseca v mesec večje, zato se člani DS sprašujejo ali je takšna zaloga ekonomsko upravičena in zahtevajo določitev optimalnih, zalog.
V	petih mesecih pa je TOZD livarna valjev, kokil in metalurške litine dosegla ugoden prosti del poslovnega .sklada.
Sprejeli so' operativni plan za julij.
V	zvezi s SS. o združitvi dela in sredstev za' razširitev proizvodnih kapacitet v TOZD PESKOKOP, DO Termit Domžale, so dodatno potrdili še vire in pogoje najetja kredita pri LB, Temeljni .banki v Celju.. Za podpis-, nilka kreditne pogodbe so predlagali vodjo TOZD livarna valjev, kokil in metalurške.litine -in.vodjo DS za finančno-raounovodske.
■ pošle.
.Hkrati so se strinjali z- vlaganjem v sklad solidarne odgovornosti banke ter da kot sovlagatelji iz lastnih virov, pokrijejo razliko svoje celotne obveznosti; v višini 100.000 din.
DS se ni odločil za ustanovitev medobčinske - skupnosti .za zapo-slovanje. Za lažjo- odločitev zahteva mnenje strokovnih .služb in sindikata DO.
Potrdili- so novo lestvico' nagrajevanja delavcev, na pripravi peska in imenovali komisijo za izdelavo srednjeročnega plana 1981—'1985-.
Za vestno opravljeno nalogo v času dežurstva so odobrili enkratno nagrado tov., Shefki Pre-breza ter mu izrekli javno pohva-
lo.	Za v prihodnje pa so predlagali,, da 10 OOS stalno skrbi za, izrekanje priznanj in nagrajevanje izjemno uspešnih delavcev.
DELAVSKI SVET TOZD LIVARNA STROJNE LITINE
Delavski svet se je sestal 28. 6. in nato še 14- 7. 1979. Poleg pregleda sklepov prejšnjih sej je potrdil operativna plana za julij in avgust in zahteval od vseh zaposlenih, da postavljeni plan realizirajo.
V zvezi z nedoseganjem operativnega plana v aprilu, maju in .juniju, je zavzel naslednje zahteve:
1.	Vodje oddelkov so .zadolženi, da na. svojih področjih pregledajo, zakaj se planirane količine niso dosegle.
2.	DS za komercialne -posle naj da poročilo, zakaj niso ustrezni materiali pravočasno dostavljeni, kar onemogoča proizvodnjo (le-gura, ostali, pomožni materiali itd.) in zakaj se ne vodi normativna zaloga in poraba.
3.	Samoupravne delovne skupine naj dajo določene pripombe za izboljšanje rezultatov dela in realizirajo interne akcijske programe.
Rok za zgoraj navedene zahteve je 25. julij 1979.
Analiziral je ' doseganje proizvodnje in materialnih normativnih stroškov proizvodnje,; za obdobje januar—-junij in ugotovil prekoračitevnormativnih materialnih.-stroškov. in sklenil, da je treba takoj pristopiti organizacijsko. in ~ dokumentacijsko k ureditvi materialnega poslovanja po vseh področjih odgovornosti. V TOZD in v zvezi s tem imenoval posebno strokovno komisijo.
Komisija mora poročati o ukrepih na DS TOZD do 10. 8. 1979. Obenem naj preveri ustreznost planskih normativov, ki so vezani predvsem na plan 1980.
. Člani DS so temeljito pregledali delo samoupravnih delovnih skupin in proučili njihove zahite-' ve in posebej, podprli zahtevo, 'da DS za EO in DS za finančno-računovoidsike . posle, pripravita .četrtletne obračune v razumi j i-vejši. obliki.	'	'
Odgovore ’ na ostale _ pripombe, samoupravnih delovnih skupin pripravijo vodje oddelkov.
DS je obravnaval pravilnik o osnovah in merilih za _OD ter sprejel nekatere dopolnitve glede vročinskega dodatka, participacije,ter spremembo in dopolnitev členov 3, 32, 32a, 33, 34 in 38
DS .se je strinjal, da izdelajo investicijski elaborat' »Livarna nodular-ne ■ litine« sodelavci .izven rednega, delovnega časa in odobril stroške izdelave tega programa v višini 150.555 din neto. Sredstva se črpajo iz sredstev sovlagateljev.investicij.
DS je sprejel sklep .o formiranju del in nalog analitik poslovanja v TOZD G .po. predvideni reorganizaciji z zahtevo,. da. strokovne službe (DS za kadre in splošne Zadeve) in odgovorni samoupravni organi čimprej realizirajo sklep. Ta sklep je treba smatrati za ukrep v okviru akcijskega programa sanacije in pred-
Kaj kmalu sem spoznal vrednost svobode
(Nadaljevanje s 4. strani)..
je začetek partizanskega dela na Tržaškem. Mlade ilegalce sta povezovala brata Kovačič in nato tov. Darko Marušič-Biaž; poslani so bili v Trst s strani Centralnega komiteja komunistične partije ‘Slovenije.
; »ItaJijanirin fašisti so vedeli, da v mladih na Primorskem klije upor, zato so v začetku 19431 leta skoraj vse mlade odpeljali v svoje posebne bataljone. Osebno sem se izognil temu in sredi poletja 1943. pridružil partizanom na karavli pri Velikem Dolu na Krasu. Takrat sem si nadel ilegalno ime, žarko in kot je balo takrat pravilo, sem moral sežgati, vse osebne dokumente; postal sem partizan v pravem pomenu besede. Z bataljonom Simona Gregorčiča sem se udeleževal raznih akbij v Vipavski dolini in v Trnovskem gozdu.
Razpad Italije sem dočakal, v VogrSkem pri Prvačirii. Svoboda na Goriškem in na Krasu je trajala le dobrih deset dni, nato sledi Trnovski gozd — Kosovelova
videne rekonstrukcije TOZD livarna strojne litine, obenem je tudi zahteva kolektivnega poslovodnega odbora in nujna potreba v TOZD.
Na svoji 25. seji je DS sprejel sklep, da se s formiranjem delovnega mesta »analitik poslovanja« ne more odlašati do sprejemanja nove mikrporganizacije, ampak da se formira takoj. Obenem je sMenil, da se zasedba na delovnem mestu »obračunan proizvodnje« razširi' od 1 na 2.
DELAVSKI SVET TOZD MEHANSKE OBDELAVE se je sestal devetnajstič dne 27.
6.	1979. Na tej. seji je obravnaval ih sprejel' osnove za obračun stimulativnih dodatkov za leto 1979.
. Sprejel je tudi pravilnik o bolniškem staležu in kontroli delavcev v bolniškem staiežu, vendar z nekaterimi pripombami. -' ■,
Sprejel je SS o ustanovitvi medobčinske skupnosti za zaposlovanje ter spremembo SS o merilih, pogojih, načinih in postopkih za.dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in , storitev ter odliva deviz za leto 1979 ter za podpisnike Obeh aktov imenoval. tov. Feliksa Čamaka, dipl. ing.
Na 20. seji, dne 10. 7. 1979 je DS med drugim pregledal poročilo o, rezultatih poslovanja za mesece januar—maj, jz česar so ugotovili, da zaostajajo predvsem pri obdelavi valjev. Izpad iz I. polletja bo treba nujno nadoknadili v TI. polletju.
DS je sprejel tudi SS o združevanju 'Sredstev obveznega posojila v fond federacije za izgradnjo obrata industrijskih gorilnikov v Bihaču pod pogojem, da se odobrijo samo tista finančna sredstva, ki sc sicer redno odvajajo v fond federacije.
DELAVSKI SVET
TOZD TOVARNA TRAKTORJEV
9. seja, 22. 6'. 1979.
DS je obravnaval SS o združevanju- sredstev obveznega poso-
novitvi IX. 'Korpusa je XXX.' divizija odšla na demonstrativni, propagandni pohod v slovensko Benečijo, na ozemlje, ki je bilo že prek 80 let pod italijansko oblastjo. Takrat sem bil v Gregorčičevi ¡brigadi, kije ves čas pohoda operirala na ravninskem delu, naseljenem z italijanskim življem, in sicer: Šempeter—Slovenov, Čedad—-Faedis,.	Terčmun—Prose-
nik.«
To so kraji, v katere se tov. Starc še danes rad povrne, kot vsak primorski partizan na znano Trnovsko planoto. Udeležil se je bojev za Trnovo, Baško grapo, Čmi vrh in še drugih. Ti pohodi, nočni marši, borbe in želja po svobodi so prav v partizanskem življenju pokazali, kaj vse človek zmore, prenese in koliko ima v sebi energije, ko se bori za novo življenje, za svojo svobodo in svobodo svojega naroda.
»Veličasten je bil maj 1945; Te7 ta. Po 'dveh letih partizanščine, borb in težav smo zmagoslavno, a ne brez žrtev, jurišali in zavzeli Trst pred zahodnimi zavezniki.«
jila v fond federacije za izgradnjo obrata industrijskih gorilnikov v Bihaču, vendar se iz določenih razlogov za podpis ni odločil.
Roka veljavnosti pravilnika o stimulativnih dodatkih DS hi mogel definirati, ker ni izgledov, da bi TOZD TT v II. polletju pridobivala material po proizvodnem planu. Obenem je sklenil, da morajo strokovne službe do 15. 7. 1979 pripraviti dodatne kriterije za stimulativno nagrajevanje v višini, določeni s tem predlogom, za kar je zadolžen’ vodja TOZD.
DS je ocenil, da so samoupravne delovne skupine do ¡sedaj zelo dobro ¡delovale, vendar je nujno, da bi 'delo še izboljšale, za kar jim je potrebno zagotoviti primerno razlago za gradiva, ki jim niso ¡znana in za ¡katera niso posebej poučeni. Nadalje .je za boljše delo nakazal nekaj napotkov oz. priporočil.
Obravnaval je poslovne rezultate in količinsko proizvodnjo za maj, ki prikazuje izgubo, in .prvih 5 mesecev, pri čemer je ugotovil', da je v 5-meseonem obdobju negativni ¡saldo še v porastu, ker se še hi odrazil noben vpliv sanacijskega programa, razen'u-voznega faktorja cen v razmerju s Fiatom za tekoče fakture.
DS je-isprejel še vrsto sklepov, med drugimi tudi, da je potrebno pripraviti polletno bilanco za razpravo na SI)S in DS pravočasno z ozirom na kolektivni dopust v TOZD TiT.
člani DS ¡sb potrdili ¡SS o ustanovitvi medobčinske 'skupnosti za zaposlovanje. Za podpisnika so imenovali tov. Slavka Plevnika, dipl. ing.
'Nadalje, ¡so .¡sklenili, da pristopijo,k podpisu sprememb SS o merilih za-,doisego dogovorjenega, obsega' uvoza blaga in storitev ter odliva, deviz za leto 1979.
Sprejeli !so predlog za formiranje komisije za izdelavo srednjeročnega družbenega plana 1981-4985.
Poznani so zgodovinski zapleti v zvezi s Trstom.
Po končani vojni je tov. Starc obesil puško ter postal za takratne potrebe politični delavec in agitator med našimi ljudmi na Tržaškem in na Krašu. Želeli smo, da bi ta zeml j a, nam. sveta in domača, prepojena s slovensko krvjo, Ua 'kateri že dolga stoletja živimo, ostala naša, da je ne bi zopet prepustili tujcu, M nas je leta in leta načrtno uničeval. Kljub našim željam, zahtevam in žrtvam so, junija 1945. Tnst; in ¡veliki del ozemlja zasedli zavezniki, tujci.
»Leta 1946 šem se vpisal na visoko šolo v Ljubljani in diplomiral 1951. na metalurški fakulteti. Res sem bil mlad inženir s svežo diplomo, a sem se vseskozi čutil Obogatenega z velikimi izkušnjami naše borbe za svobodo!«
Še veliko bi imel tov. Starc povedati o borbi Primorcev za svobodo/ 'žalostne pa tudi' vesele Zgodbe iz takratnih dni. Pa vem dar, današnja svoboda je drugačna od tiste iz leta 1945; današnja je svoboda ustvarjanja, samoupravljanja in razvoja.
Prav rahlo, skoraj nehote sva prešla iz partizanščine. 'nazaj v našo železarno. Tu človek dela, ustvarja, tu bomo tisti,, ki. smo železarni zvesti, tudi končali.
»Kakšna razlika je med ono železarno iz 1951. leta, ko sem prvič stopil vanjo, in današnjo, kakšni so pogoji dela, sprašujete. Vsekakor veliko bolj humani in človeški kot takrat, skratka -spremenilo se je vmarsičem in to vse do temeljev,
¡Skrbi- in odgovornosti je kljub temu veliko, vendar me nepresta-
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža in očeta ALOJZA TURNŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem OTK kontrole, mehanične delavnice, ¡upravi sindikata, livarni vafljev za -darovane vence. Prisrčna hvala tov. Lešniku, kakor tudi .duhovniku za poslovilne besede .oh odprtem grobu, ¡nadalje pevcem in štorski pihalni godbi ter vsem, ki so darovali cvetje in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem ¡še enkrat iskrena hvala. Žalujoči žena, sinovi Alojz, Jože, Milan, hči Marija z družinami in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ¡dragega moža, očeta in deda
RUDOLFA GAJŠKA iz Vnbnega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili, darovali vence in pokojnika pospremili na zadnjo-pot. Hvala govornikom., pevcem in gasilskemu društvu Prožinska vaš.
Žalujoči žena in Otroci z družinami.
no delo’ ne utruja, če -je" prežeto' • s tovariškimi odnosi in ljubeznijo do soitovarišev.
V splošnem zelo boleče pa me prizadene brezbrižnost predvsem tistih, ki še danes nočejo razumeti najisvetlejših časov naše zgodovine, naše revolucije in-upora proti fašizmu ih nacizmu, kakor tudi' 'brezbrižnost posameznikov, ki prepogostokral pozabljajo, da živimo od dela naših rok, od kakovostnega in produktivnejšega dela!«
Tov. Milko Starc ima vrsto priznanj, odlikovanj, pridobljenih v času borbe. Vsekakor so orden zasluge za narod ■ 111. 'Stopnje, medalja zasluge za narod ih .medalja za hrabrost velika priznanja. Prav posebej je lahko ponosen na orden dela z zlatim vencem za zasluge povojne graditve domovine. Tov. Starc je bil dolgoletni, predsednik krajevne organizacije ’združenja zveze borcev v Štorah, poznamo ga po aktivnosti v mnogih delovnih akcijah in predvsem kot dobrega tovariša.
Za zaključek, tov. Sitarc, kaj kot boreč priporočate naši mladini,-ki bo, kot smo že uvodoma povedali, tudi navzoča na srečanju borcev NOV slovenskih železarn?
•»¡Današnji mladi generaciji .kot borec-partizan priporočam, da bi neumorno sledili in čuvali vse pridobitve, ki .so bile tako drago, s krvjo prepojene v , času veličastne revolucije naših narodov in narodnosti. Iti moramo po poteh .naših prednikov puntarjev proti fevdalnim odnosom, kot sta bila Matija Gubec in Ivah Gradnik, ter ostati zvesti poti, ki je bila začrtana v letih naše borbe.«
Razgovor vodil Vlado Renčelj
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta,, upokojenega delavca valjarne I
FRANCA ZAJTLA se iskreno - zahvaljujemo upravi železarne in ¡sindikalni organizaciji za darovane vence, godbi podjetja in pevcem za žailoStinke. Prav lepa hvala govorniku za poslovilne besede kakor tudi vsem sosedom’ za ¡darovano cvetje. Zahvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoče hčerke z družinami in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
FRANCA ŠKRBCA se iskreno zahvaljujemo upravi irt , sindikatu Železarne. Štore za darovane vence kot, tudi. pihalni godbi: Železarne Štore, govorniku ob odprtem grobu- ter tov. Moto-hiu im tov. Verbiču, ki so nam priskočili na pomoč.
Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Rozika, hčeri Marica in Greitiea z družino in ostalo’ sorodstvo.
m Gregorčičeva brigada. Po usta-
D el o s amoupravnih o rganov
KADROVSKE VESTI
V mesecu juliju so bile .v naši organizaciji združenega dela naslednje ¿kadrovske spremembe:
NOVI ČLANI NASE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELÀ
Antnjak Marija, KV kuharica
—	TOZD DPG; Arsenič Amdža, NK delavka — komunala; Koprivc Ljudmila, KV kuharica — TOZD DPG; Podkrajšek Anton, KV mehanik kmetijskih strojev
—	TT-montaža; Fišer Janez, VŠ ekonomist — DS za komercialne posle;. Qoku Šemsi, NK delavec
—	¡livarna II; Markovič Branislav, NK delavec — MO-vaiji; Du-rakovič Gazim, NK delavec — valjarna I, Nasuforvič Memlid, !NK delavec — valjarna II; Bnkovič Zdravko, NK delavec — elefctro-plavž; Kunšek Anton, NK delavec — MO-valji; Cvirn Anton, NK delavec — MOHitina; Oblak Roman, KV strojni ključavničar — TT-obdelava; Šafar Martin, KV. avtomehanik — TT-montaža; Oiročak Josip, KV avtomehanik
—	TT-montaža; Guček Danica, KV cvetličarka — TOZD DPG; Obrez Janko, KV kuhar — TOZD DPG; Gajser Branko, KV kuhar
—	TOZD DPG; Plahuta Zvonko, NK delavec — jekloVlek; Plahuta Franc, KV strugar — MOJlitina;. Galun Stojan, KV strugar — TT-obdelava; Golčman Anton, KV strojni ključavničar — TT-obde-lava;" Anderlič Anton, KV strojni ključavničar — valjarna II; Zupanc Stane, KV renkalec — MO-valji, Skorja Martin, KV strojni ključavničar — elektroobrat; Romih Radovan, KV strugar — MO-valji; Podpečan Ladišlav, KV strojni ključavničar — jeklarna II; Ilič Stevan, NK delavec — valjarna I; Cvrtila Marjan, KV elektrikar — elektroobrat; Vražič Jože, KV strojni kLjučavničar — mehanična; Vitasovič Ivan, KV strugar — mehanična; Kidrič Zdravko, KV strojni ključavničar
—	valjarna II; Mor dej Jože, KV strojni ključavničar — valjarna II; Brečko Rajiko, KV strojni ključavničar — valjarna II; Radič Zoran, KV avtoelefctrikar — vzdrževanje transportnih sredstev; Verk Stanislava, PK adminr strator — MO; Kragolnik Ivan, KV avtomehanik — TT-montaža; Duspara Jožo, NK delavec'— jeklovlek; Zalokar Vid, PK delavec
—	livarna II; Zgonec Jožef, NK delavec — jeklovlek; Romih Marija, KV RTV mehanik — merilna služba; Ramšak Igor, KV rez-kalec — mehanična; Jurkošek Srečko, KV livar-lkalupar — livarna II; Tajnko Ida, SS UT tehnik
—	DS za kadre in splošne zadeve; Pevec Alojz, KV strugar — MO-valji; Bednijanič Danica, NK delavka — komunala; Garibovič Dževrat, KV livar-kalupar — livarna II; Pristovnik Peter, KV obratni . elektrikar — elektroobrat; Celec Josip, NK delavec — livarna II; Mlakar Alojz, KV o-bratni elektrikar — elektroobrat; Karabašič Mirsad, KV strojni ključavničar — mehanična; Ramšak Silvo, KV rezkal ec — mehanična; Jazbec Vinko, KV obratni elektrikar — elektroobrat; . šar-log Mladen, NK delavec — livar-
na II; JezoVšek Marko, KV avtomehanik — TT-montaža; Ocvirk Alojz, KV strugar — MOJlitina; Topolšek Marko, KV elektrikar — elektroobrat; Kooman Darko, NK delavec — jeklovlek; Dobri-jevič Miroslav, KV strugar — MO-vaiji; Džulkič Željko, NK delavec — livarna II; Tahiri Bej-tush, NK delavec — livarna II; Hostnik Franc, NK delavec' — TT-obdelava; Globočnik Janez, KV ¡strugar — mehanična; Sko-pinič Terezija, NK delavka — TOZD DPG; Perkič Franc, NK delavec — livarna II; Hukič Hdi-mija, KV livar-kalupar — livarna II; Zdravico Vlahovič, NK delavec — Valjarna I.
I ODŠLI PO LASTNI V ^ ’ ŽELJI
Po lastni želji so zapustili delovno organizacijo:
¡Pasic Kemal, NK delavec — TT-montaža; Skopinič Terezija, NK delavka — TOZD DPG; Te-šič Mladen, NK delavec -— livarna II; Kramperšek Rudolf, PK premdikač — transport; ¡Pelko Andrej, NK delavec — TTmontaža; Mešll Franc, KV strojni Mijučav-ničar — TT-obdelava; Arhar Franc, PK avtogeni varilec — valjarna I; Samec Martin, NK delavec — livarna I; Grobelšek Franc, PK valjar — valjarna II; Durabovič Gazim, NK delavec — Valjarna I; GlogOški Vlliim,. NK delavec — valjarna II; Canžek Milena, NK delavka — DS za ekonomiko in organizacijo; Na-zufovič Mevlid, NK delavec — valjarna II; Marčen. Mirko, NK delavec — livarna II; Mrvičin Ivan, žerjavovodja — livarna I; Brajhovič Ivan, NK delavec — livarna II; Žavski Marjana, UA tehnik — vodstvo TT; Brbič Maje, KV papimičar —. livarna II.
Sporazumno s podjetjem je odšel:
Podgoršek Stanko, PK strugar — TT-obdelava.
NA NOVO ' ŽIVLJENJSKO POT SO STOPILI
Markovič Rodoljub iz jeklarne II; Zupanc Franc iz TT-kontrola; Jazbinšek Silvo iz obdelava litine; Pušnik Jože iz skladišča prodaje.
. Vsem želimo obilo družinske sreče! ■
NARAŠČAJ
r.V DRUŽINI SO DOBILI
Ing.. Manojlovič Gojko iz jeklarne II; Vrban Nikola iz livarne strojne litine; Godunc Vlado iz TT-kontrole; Sdejkovec Marjan iz DS za ekonomiko in organizacijo.
Višam iskreno čestitamo!
Upokojeni
V MESECU JUNIJU SO Bill V NASI DELOVNI ORGANIZACIJI
UPOKOJENI NASLEDNJI DELAVCI:
KRAJNC FRANČIŠKA, rojena
10.	8. 1932, Trbunje — občina Dravograd, stanujoča Zadrže 6Gb, Šmarje pri Jelšah.
V Železarni Štore se je zaposlila 8. 6. 1949 v livarni .sive 'litine, kjer je najprej opravljala dela in naloge pomožne delavke, nato pa postala livar jeldrar, kjer je ostala vse do .upokojitve.
Redno je bila upokojena 30. 6. 1979.
ZUPANC LJUDMILA, rojena 11.
4.	1929 v Celju, stanujoča Hrastje 16, Loka pri Šentjurju.
Najprej' je bila zaposlena na Kmetijskem posestvu Boštanj pri Grosupljah od 20. 5. 1948 do 1. 6. 1950. Dne 16. 10. 1951 se je zaposlila v Železarni Štore, in sicer v livarni sive litine kot pomožna delavka nato pa kot livar I, kjer je ostala vse do upokojitve.
Redno je bila upokojena 30. 6. 1979.
ORNIC VLADO, rojen 2, 6. 1926 v .Mraelinu pri Zagrebu, stanujoč Štore 15.
V Železarni Štore .se je zaposlil
13.	10. 1947 in delal v valjarni I kot vtikalec. Kasneje je bil premeščen 'k opravljanju del in nalog ¡delovodje, kjer je ostal vse do upokojitve.
Redno je ¡bil 'upokojen 15. 6. 1979.
KRAJNC ALEKSANDER, rojen
2.	12. 1916 v Celju, stanujoč štore 140, Štore.
Najprej je bil zaposlen na Kmetijskem gospodarstvu Beltinci od 1. 2. 1959 do 30. 9. 1959. V Železarni Štore se je zaposlil
3.	10. 1959 v TOZD ¡transport za šefa ekspedita; kasneje je bil prerazporejen za vodjo transportne službe, ¡kjer je ostal vse do upokojitve.
Redno je bil upokojen 30. 6. 1979.
PLATOVŠEK FRANC, rojen 16. '8. 1923 v Štorah, stanujoč Vrun-čeva 25 d, Celje.
V Železarni Štore se je zaposlil 18. 10. 1948 in delal v mehanični delavnici kot strugar za VK dela in kasneje delovodja, kjer je o-stai vse do upokojitve.
Invalidsko .je bil upokojen 6. 6. 1979.
STORSKI 2ELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja enkrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Gabršček Jože, Knez Peter, dipl. iiig., Kavka Frane, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, ing., Zmahar Ivan — odgovorni iji glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.