LETO xun. iJ. n i>TllJ, 3. junija i 993 fiENA 50 TOLARJEV V Halozah vidiš, kM lepa je Slovenija Letos je minilo deset let, odkar so ptujski planinci orj»a- ni/.irali prvi pohod po Haloški planinski poti. Po jubilej- nem pohodu, to je bilo v soboto, so na (Iradiščah med kulturnim programom podelili priznanja tistim, ki so najbolj zaslužni za nastanek poti, in vsem, ki so prehodili pot več kot desetkrat. V i/.jcnino lepem vremenu s prečuciovitim razgledom po lialoških vzpetinah in tirnem dravsko-ptujskem polju se je jubilejnega pohoda udeležilo 350 pohodnikov, od lega naj- več osnovnošolcev. Skupine planincev so pri:51e tudi iz dru- gih krajev, predvsem so bili to člani mariborskega planinske- ga društva, pa drameljski pla- ninci in drugi. Tokrat je peljala pot planin- ce iz Podlehnika prek Dravin- jskega Vrha in Vareje do Gra- dišč, kjer so se pri Emeršičc- vih okrepčali, nato pa si ogle- dali še slovesnost s kulturnim programom. V govoru, po- svečenemu lO-letnici Haloške poti in 40-letnici PD Ptuj, je predsednik Pl) Ptuj Tone Purj» povabil vse udeležence, naj v prelepe Haloze še priha- jajo. Že naslednje leto bodo prvi prejeli posebne značke in plakete za opravljene pohode. Zahvalil se je v.sem, ki so le- tošnji pohod omogočili, tako Emoni Merkurju Ptuj, ptujske- mu KK, KBM—PE Ptuj in SO Ptuj, ki so prispevali denar, kot ptujski tiskarni, ki je nati- snila plakate, graverstvu Arac- ki, kjer so izdelali spominski žig, in avtobusnemu prevozni- ku Štajertours, ki je dvakrat brezplačno peljal udeležence pohoda. Na slovesnosti so podelili zahvale 15 najaktivnejšim ptujskim planincem, ki so pred desetimi leti najbolj so- delovali pri pripravi poti in iz- daji Dnevnika Haloške planin- ske poti. Dnevnik je kasneje doživel še štiri izdaje, tako da je danes prodanih že 4700 iz- vodov, kar pomeni približno enako število tistih, ki so vsaj delček 60-kilometrske poti že prehodili. Ves dnevnik so za- polnili že 804 pohodniki. To- krat .so na slovesnosti podelili priznanja tistim, ki so preho- dili pot več kot 10-krat. Preje- li so jih Mariborčani Tone Mcrvič, ki je obiskoval Ha- loze skupaj z ženo, Milan Meden in P>anc Rajh ter Ptujčan Simon Petrovič. Simon Petrovič je povedal: "Ne vem natančno, kolikokrat sem pot prehodil. Gotovo več kot 20-krat. Včasih se pripel- jem s kolesom in prehodim le del poli. Pač pa sem enkrat prehodil vso 60-kilometrsko pot, ki je sicer razdeljena na štiri etape, v enem dnevu. Šlo je, a boleče. Za pot, ki je ocenjena na 22 ur hoda, sem potreboval i4 ur." Najstarejši pohodnik je bil 84-letni Niko Vukotič s Ptu- ja. K njegovemu mladostne- mu videzu gotovo veliko pri- speva prav planinarjenje in vsak<)dnevna hoja po mestu in okolici: "Res zelo veliko hodim, in to predvsem z mlajšimi ljudmi. V Halozah sem b1l ne vem kolikokrat, ze- lo pogosto z otroki. Menim namreč, da je podmladek za planince izredno pomemben. in kot vidim, po današnjih udeležencih, ga imamo. To je dobro. Ne, današnji triinpolur- ni pohod zame ni bil naporen. Bil pa je res lep sprehod." McZ Pohodniki tik pred ciljem letošnje hoje po prelepih Halozah PTUJSKI SREDNJEŠOLSKI ZBOR V AMERIKI — Zadnje dni aprila in prve dni maja je mešani mladinski pevski zbor Srednješolskega centra Ptuj preživel na turneji v Ameriki. Reportažo o njihovi poti izpod peresa profesorice Melani Centrih si lahko preberete na srednjih straneh Ted- nika. Na fotografiji so pevci pred State Capitol (skupščinsko stavbo) v Madisonu v državi Wisconsin. Slovesnost je odprl predsednik PD Ptuj Tone Purg Odločen haloški ne Poročali smo že. da je Elcketro- projckt iz Ljubljane minuli četrtek na tiskovni konferenci pred- stavil morebitne lokacije cxilaga- lišča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, od katerih so kar tri v zahodnih Halozah in torej v ptujski občini. Kljub temu da je že dolgo jasno, da ne v Halozah ne v krSki in sevniški občini lokacij za odlaga- lišče ne lxxlo sprejeli, bodo študijo nadaljevali. Doslej strokovnjaki ni- so bili na terenu, v četrti fazi pa naj bi si teren ogledali. Lahko pa kar napovemo, da jim nikjer ne bodo dovolili nadaljnjih raziskav, prebi- valci Gorenjega Leskovca pa so si o tem zagotovili tudi pisno izjavo Borisa Soviča. Šc najbolj realna možnost rešitve, ki jo je nakazal tu- di državni sekretar za energetiko Boris Sovič, je, da bi morali nemu- doma pripravili projekt zapiranja nuklearke v Krškem in hkrati z njo konzervirati tudi njene oapad- ke. Toda vprašanje je, kaj bodo o tej rešitvi rekli v krški občini. Prva haloška prireditev po urad- ni objavi rezultatov tretje faze štu- dije je bila minulo soboto v Zavrču. Predvsem v kulturnem programu z naslovom Brez atom- skih odpadkov, v miru rasti žit- ni klas so tamkajšnji krajani množično povedali, da odlagališča nikoli ne bodo sprejeli. Več o pri- reditvi preberite v rubrilci od A do Ž na 4. strani. Obiskali pa smo tu- di prebivalce Stanošine, Kočic in Nadol. kjer so možne lokacije, oz- načene na zemljevidu s številkami 6/17. 6/6 in 6/3. Reportažo obja- vljamo na 8. strani. dlž Zemljevid možnih lokacij odlagališč po tretji fazi študije. DOMA IN PO SVETU 3. JUNIJ 1993 TEDNIH MINISTRA PETERLE IN JANŠA NA PTUJU Med športom in politiko v petek sta obiskala Ptuj /unanji minister I^oj/.e Peterle in obrambni minister Jane/ Janša, saj sta se na ptujskem stadionu pomerili v nogometu ekipi strank Slovenskih krščan- skih demokratov in Socialdemokratov Slovenije. Loj/e IVterle se je najprej sestal /. vod- stvom Perutnine, nato /. občinsko komisijo /a označevanje meje s Hrvaško, v Mladiki s čla- ni ptujske podružnice "svoje" stranke, po tekmi pa sta se oba ministra sestala s predsedni- kom IS Brankom Hrumnoni in ptujskim županom Vojtehom Kajherjem. V IVriitnini so govorili o ležavah podjelja po la/padu Ju- goslavije. novih mo?,noslih iz- voza Perutnininih izdelkov in morebitni zamrznitvi letošnjega odplačila mednarodnega kredi- ta. ki ga je to podjetje najelo za gradnjo klavnice. Lojze Peterle je povedal, da se lahko pred- stavniki podjetij, tudi Perutnine, priključijo njegovim potovan- jem v tujino. Tako se ob poli- tičnih lažje tkejo tudi gospodar- ske vezi. kar je še posebej {X)- membno na vzhodu. Po tem je bil zunanji minister gost občinske komisije za oz- načevanje meje s Hrvaško. Predsednik ptujskega izvršnega sveta Branko Hrumen in tajnik Krajevne skupnosti Zavrč Peter Vesenjak sta predstavila prob- lem krajanov Zavrča. ki morajo za prihod v središče Zavrča prečkati državno mejo s Hrva- ško. pri čemer prihaja v vsakod- nevnem življenju do vrste ne- prijetnosti. Lojze Peterle se je zelo zanimal za težave ljudi, ki niso prav nič krivi, da po odce- pitvi živijo na sami meji. in obljubil, da se ho zavzel za čim- prejšnjo gradnjo nekaj več kot kilometer dolge obvoznice. Prav tako bo poskušal pomagati krajanom, da bodo prišli do no- vega vira pitne vode, ki jo sedaj dobivajo iz Hrvaške. Prvak krščanskih demokratov se je nato sestal še s člani ptuj- skih krščanskih demokratov, ki so mu zastavili vrsto vprašanj. Med drugim so govorili o usme- ritvah v predvolilnem času in morebitnih koalicijah na lokalni ravni. Peterle je svetoval, naj razmišljajo predvsem o tistih strankah, "katerih ne meče sem in tja", predvsem pa s tistimi, s katerimi jih družijo načrti za konkretne probleme. Za aferi Hit in Vis je menil, da je okoli njiju "vse čudno", da pa se pre- mier Drnovšek za razplet zelo zanima in zahteva, da mu ustrezni posamezniki v vladi sproti poročajo o novostih. Nogometno tekmo, ki se je pričela ob 17. uri, sije ogledalo veliko število ljubiteljev nogo- meta, predvsem pa članov in simpatizerjev obeh strank. Po tekmi, ki se je končala neo- dločeno z rezultatom 1:1, sta se ministra Peterle in Janša sestala še s predsednikom izvršnega sveta Brankom Brumnom in županom Vojtehom Kajher- jem. Pogovarjali so se o možno- stih regionalnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško ter o vlogi skupnosti občin severov- zhodne Slovenije. Ptujska moža sta ministroma predstavila vlo- go Ptuja, ki bi jo ta v takšnem sodelovanju lahko imel kot eno največjih obmejnih mest. McZ Samo po hrvaškem ozemlju se lahko pripelješ v večji del KS Zavrč. Ali bo zunanji minister lahko pospešil gradnjo dober kilometer dolge odrešilne obvoznice? Obljubil je, da bo poskušal. Foto: l.k. Ministra Peterle in Janša — v vladi sodelavca, v parlamentu pozicija in opozicija, pred nogometno tekmo, ki je pripeljala na ptujski stadion številne gledalce, nasprotnika. Foto McZ Janez Janša: "Preselitev ptujske vojašnice iz mesta ni sporna, kar smo tudi podpisali z občinskimi možmi. l\Aožna nova lokacija je v Kidričevem, vendar odločitve o tem še ni." Lojze Peterle: "Na Ptuju ima naša stranka močno zaledje in rad pri- hajam sem." Uspeiio pohvalili tudi tpji stpokoviuaki Prejšnji teden je državna komisija znova ocenila bike ptuj- skega osemnjevalncga središča, ki sodi skupaj z vzrejališčem v Murski Soboti v strokovni vrh slovenske govedoreje lisaste pa- sme. Letos je bilo tradicionalno ocenjevanje bikov deležno po- sebne pozornosti domače in tuje strokovne javnosti, saj slavi dejavnost osemnjevanja v govedoreji 40-!etnico. Tudi tuji stro- kovnjaki (nemški in nizozemski) so potem, ko so se seznanili z do.sežki stokovnega dela, izrazili selekcijski službi pri Obdrav- skem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj svoje priznan- je. Pred kratkim pa .so bili pred.stavniki Zavoda tudi na evrop- skem kongresu rejcev lisaste pasme in so se lahko sami pre- pričali, daje slovenska živinoreja na evropski ravni. Jože Čeh. vodja selekcije v ptuj- skem veterinarsko-živinorcjskem zavodu, se takole spominja začet- kov umetnega osemnjevanja gove- da: "Dejavnost seje začela po vojni hitro širiti ziiradi takratnih bolezni, ki so ogrožale našo živinorejo. De- lo pa je bilo takrat težko, saj ni bLIo tehnične opreme, ne prevoznih sredstev. Oseinenjevalei so se vozi- li na teren s kolesi ali mopedi. V osemenjevalnem .središču so bili v začetku samo štirje biki. od teh le eden lisaste pasme." Danes je lisasta pasma prevla- dujoča v slovenski živinoreji. Za- radi kombiniranih dobrih lastnosti v prireji mleka in mesa ob občasnih presežkih mleka še pri- dobiva na veljavi. Ptujsko osem- njevalno središče ima danes 37 stojišč, kar pa je že zdavnaj pre- malo in tako prihaja pogosto do težav, ker ne morejo sprejeti no- vih. mladih bikov iz vzrejališča v Murski Soboti. Ob štiridesetletniei dejavnosti so se tako lotili gradnje novih stojišč in ena t)d slovesnosti bo v bližnji prihodnosti posvečena prav odprtju modernih dodatnih hlevov. Skupaj bo tako v Ptuju prostora za 70 bikov. Državna komisija je letos ocenila 37 živečih bikov in 25 bikov, ki ne živijo več, je pa na z.alogi po nekaj tisoč doz njihovega semena. V ose- menjevalnem središču so zelo za- dovoljni z ocenami njihovih ple- menjakov. Ocene so dobre tudi za- radi tega. ker z načrtnim in vestnim delom že kmalu ugotovijo morebit- ne slabe lastnosti mladih bikov in jih že pred komisijo izločijo iz ose- menjevanja. Komisija spremlja tudi rezultate osemnjevanja s semenom neživečih bikov in lahko se zgtxli. da bo tudi med njimi, glede na po- datke o prenosu dobrih lastnosti na potomce, kdaj razglasila elitnega bika. Zadnji elitni, še živeči bik. je bil pred leti Horjun. Letos smo na predstavitvi videli njegovega po- tomca Henrika, ki je trenutno naj- večji in najtežji bik lisaste pasme v Sloveniji. Tudi on se ponaša s •prenosom dobrih lastnosti na svo- je potomce. Poleg njega je v ptuj- skem hlevu bik Heli. potomec znane nemške Hororjeve linije. Ptujska in slovenska stroka lahko tako v prihodnjih letih pričakujeta v ptujskem hlevu še kakšnega živečega elitnega bika. to pa je največja nagrada za dolgoletno se- lekcijsko delo. Dejavnost umetnega osemnjevan- ja je v Štiridesetih letih dosegla za- vidljiv obseg: s semenom ptujskih bikov osemenijo v Sloveniji letno okoli 115 tisoč plemenic. 25 do 30 odstotkov teh je zajetih v sistem kontrole, zanje so zbrani in obdelani vsi podatki, potrebni za nadaljnje odločitve v selekcijskem delu. J. Bračič Bik Horjun, zadnji ob razglasitvi za elitnega živeči bik Horjunov potomec Henrik, trenutno največji in najtežji bik lisaste pa- sme v Sloveniji. Rojen 1986. leta, tehta 1289 kilogramov, visok pa je 165 centimetrov. TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne- ga urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo dani, Majda Goznik, Darja Lukman-Žunec, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fijan PROPAGANDA: Oliver Težak. Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99 telefon (062) 771-226 • telefaks (062) 771-223. Celoletna naročnina 2.600 tolarjev • za tujino 5.200 tolarjev. ŽIRO RAČUN PRI SDK PTUJ: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Medobčinsko društvo slepih in slaiiovldnlli Ptuj ustanavlja podjetje v Dravski ulici 18 v Ptuju, kjer je sedež Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, že nekaj mesecev intezi^ no delajo pri ustanovitvi podjetja za uspo.sabljanje in zaposlovanje invalidov. Akt o ustanovitvi podjetja z imenom O.SS (Organiza- cija slepih in slabovidnih) je društvo sprejelo že petega decembra lani. Osnovni razlog za ustanovitev je. kot je povedal predsednik društva Tone Zerak. da želijo kot or- ganizacija slepih in slabovidnih zagotoviti svojim čla- nom boljše in varnejše socialno stanje. Zaradi vedno slabšega gospodarskega stanja se povečuje tudi Število nezaposlenih slepih in slabovidnih. Trenutno je nezapo- slenih Sest od skupno 202 članov. Štirje sc Šolajo, tako da jih bo že v kratkem veČ. Dejavnost podjetja bo temeljila na usposabljanju in organizaciji dela na domu ter prodaji izdelkov iz regi- strirane dejavnosti. Začeli bodo s kopirno dejavnostjo in administrativnimi storitvami, pri katerih bodo lahko za- poslili svoje člane, ki so se usposobili za poklic tclefo- nist-administrator. Pri leh delih naj bi že letos zaposlili d\a slepa oziroma slabovidna. Pogoj je. da zagotovijo potrebna finančna sredstva oziroma opremo. Podjetje za začetek dela potrebuje 60 tisi>č nemških mark osnovnega kapitala. Del sredstev naj bi pris|Tcval Zavod za zaposlo- sanje. del Loterija .Slovenije od iger na srečo, tretji del pa bledalcev, med njimi tudi mladi iz drugih krajev Slovenije. Ocenjevalna komisija je iz- brala najboljše in podelila naJ^rade, prav tako pa je najbolj všečno skupino izbralo z glasovalnimi lističi občinstvo. V skupini Shalom, ki je prejela nagrado za izvirnost besedila, nastopa- jo Igor Ilec, bobni, vokal, Andrej Forstnerič, kitara, vokal, Tina Šešerko, klaviature, in Vanč Senkiš, bas, vokal. Vendar od občinstva izbrani glasbeniki skupine D.N.T. niso bili zadovoljni s svojim nastopom in so po razglasitvi nagrad tudi povedali, da si le-te ne zaslužijo. In da torej živi publika v zmoti. Alternativno držo so tako sicer skušali obdržati do konca, publi- ko pa neprijetno ošvrknili. Štiričlanska ocenjevalna ko- misija v sestavi Vinko Reš, Milena Fideršek, Uroš Vičar in Drajjo Oroz je po enournem usklajevanju mnenj izbrala naj- boljše. Za najboljši ansambel, ki je dobil nagrado v protivred- nosti 130 DEM, so proglasili Razzle Dazzie, skupino iz Cir- kovc. Ta sestavljajo Vlado Br- glez, bas, vokal, Maks* Kranjc, solo kitara, in Mirko Dolenc, bobni. Ti so po mnenju komisi- je izpeljali svoj nastop na naj- višji ravni, so izredno uigrani, sicer pa temelji njihova glasba na bazičnem rock'n'rollu. ki so ga popestrili s sodobnimi alter- nativnimi trendi. Ker se je pojavil po kakovosti cirkovški skupini skorajda ena- kovreden ansambel Betonhouse iz Maribora, se je komisija odločila j)odeliti ji dodatno na- grado. Člani skupine so Dejan Modrinič, kitara, vokal. Primož Žerdin, kitara, Boštjan Zoreč, bas, in Fritz. Ansambel je igral nekoliko starejši ročk, vsa nji- hova glasba pa je temeljila na igri izvrstnega kitarista. Nagrado za izvirnost besedila so podelili ptujski skupini Shalom. Odločitev ni bila posebno težka, saj je bila to edina skupina, kije imela vsa besedila v slovenskem jeziku. Nagrado za izvirnost izvedbe in za najboljšega instrumentalista je prejel Igor Lukman iz Slovenske Bi.strice. Po mnenju komisije je pokazal res kakovostno tehnično izvajanje skladb, pri čemer je upo- rabljal danes redko videni stekleni obroček, angleško bottle neck. Nagrado za najboljši vokal so podelili Milojki Horvat iz ansam- bla Zadnja oaza. Prvi festival alternativne ročk scene je torej uspel, Ptuj pa dobil še eno prireditev za mlade, s katero so organiza- torji, Nedvisni sindikati, sku- šali dopolniti ptujske ročk koncerte. Zahvaljujejo se vsem, ki so pri organizaciji kakorkoli pomagali. McZ Na festivalu, ki je sicer mi- nil brez kakršnegakoli iz- greda, je zmanjkala motori- stična čelada. Kdor ve kar- koli o tem ali želi čelado vrniti, naj pokliče na števil- ko 776-421. Ivait Ctitiennaiis DVODOiiCl V švablandijo po marke, pa žemljico nazaj 7. NADALJEVANJE Da. da. dolgo je vse to trajalo. vse do današ- njih dni! Zdaj pa jo je zapu- stil, ker ga je preveč izkori- ščala. Po dva milijona ga je stala, če ji je plačal bivanje v zdravilišču, kjer ga je počakala, pa še zase je moral plačati, ne. Saj je bil ven- dar invalid, ne pa kakšen ban- kir! A tudi ona seje nasitila ta- kega ljubimca in rekla: "Kaj bom jaz poleg takšnega revčka spala!" In si je najela v hotelu posebno sobo. ki jo je tudi on plačal. To je bilo v Atomskih Toplicah, v Podčetrtku, v tisti lepi. zeleni dolini Kozjanskega, nedaleč od Celja. Pomislite, po- tem pa se je še meni pritoževa- la, kakšen slab človek da je ta njen propadli ljubimec. Jaz sem .šel v .švablandijo samo zato, da bi si ohranil kmetijo. In svoje sem dosegel. Štiri leta in tri mesece sem garal za to. Enainšestdeset let mi je bilo, ko sem se za zmeraj vrnil. Tako so me imeli radi. da me skoraj niso pustili od lam. A mene je vleklo na svojo zemljo bolj kot vse na svetu. Dvajset tisoč mark setn si pri- hranil! Pomislite. Poleg redne službe sem si našel še dodatne. Najprej sem delal kot vrtnar. Nek bogat gospod je prišel po- me vsak dan z avtomobilom, da sem bil kot diplomat. Cenil je moje znanje o zemlji in neznan- sko rad je imel rože vseh vrst, z vsega sveta. Moral je biti s kmetov kot jaz in v visoki državni službi. S kakšno ljubeznijo je božal rože. cvetove in obrezoval vrtnice! Grede sem mu prekopa- val in gnojil. Druge vrtnice, ki jih ni imel tako rad, pa je dal v oskrbo in obrezovanje meni. Bilo mi je lepo kot Adamu in Hvi v raju. Ptički so prepevali, metulji so se spreletavali nad vrtovi, jaz pa motiko in šajtrgo v roke. Negujem rožice, same lepotice. Vrt pa je imel takšen, tale imenitni gospod, da bi v njem angelci plesali. Rastline z vsega sveta, iz vseh klim in vseh sort, iz Južne .Amerike. Afrike, Azije, Sredozemlja, od povsod. V ministrstvu je delal in v teh vrtovih gostil diploma- te. ministre, konzule in delega- cije. V hladni senčici. ki sem jaz skrbel zanjo, so sedele same lepe dame. Bliskali so se dia- manti in rubini, svila; sama imenitna gospoda. Jezikov pa so govorili toliko, da sem ne vem. kako so ljudje lahko tako pametni! Vse leto je morala biti lepa. gosta senca in rože, do je- seni. Sem pač sadil same take vrste, da so bile bogate z li- stjem. Skibel sem za to, da go- spode ni sonce žgalo. Pa tudi po kakšnem neljubem gostu sem pogledal, da jih ne bi zmotil ali jim kaj hudega naredil. Svet je poln lopovov, ne? Po 50 mark mi je dal na dan, pa še hrano in lepe reči, da se mi še danes sline cedijo po njih. To so bile moje nedelje, vikendi. Hranil sem, hranil in stiskal. Tudi kakšno že obrabljeno oble- ko sem od koga dobil zastonj, sa- mo da mi ni bilo treba kupovati. Po tisti preiskavi v Nežikini omari, ko so pri njej našli vse tiste reči, nakradeno bogastvo, zanjo ni bilo več obstanka v bolnici. Sramota jo je doletela kot mene. Lepega dne jo je duknila čez mejo in si blizu Obersdorfa našla delo v nekem hotelu. Kaj mi je preostalo, mani, njenemu možu? Za njo grem, ne! Ko pa sem hotel v bolnici dati odpoved, me niso pustili. Šefica mi je rekla: "Nežko peče vest, saj jo lahko, naj le gre, ka- mor hoče. Vas pa ne damo!" Ker pa smo naredili delovno po- godbo samo za dve leti, ki sta se že iztekli, so me vseeno mo- rali pustiti proč. Norec, ki sem ji sledil! Sedem na avtobus in se pripeljem tja. do Obersdorfa. Tam pa že čaka lastnik hotela s svojim avtom. Potreboval je do- bre delavce in se je pozanimal zame. Mene je vzel v pravo službo, s socialnim zavarovan- jem. njej pa je rekel, da bo dela- la samo za stanovanje in hrano. Na mesec bo dobivala nekaj markic nagrade. Ona pa — v jok, da je bilo strah in groza! Iz oči se ji je uli- la ploha solza. Vendar ji vse skupaj ni nič po- magalo. Pojdi. Nežika, pa si zase poišči kaj boljšega, leta tečejo, pokojnine ne bo! sem ji rekel. Tako je hodila spraševat nao- koli in je pritavala do hotela Re.\, kjer so jo končno vzeli za sobarico. V tem hotelu so se shajale sa- me fine. lepe in bogate dame srednjih let. Avstrijke. Nemke in tujke z vsega sveta. Sami slavni smučarji, bankirji, hote- lirji in veseljaki, ki so radi igra- li na ruleti in izgubljali v eni noči po dvajset takih posestev, kakršnega sem jaz reševal v No- vi vasi ob Slovenskih goricah, siromaček. Mnoge med temi damami so pripeljali s seboj svoje čisto- krvne pse. To je bilo stokrat hujše, kot če bi z njimi prišli moški, ljubimci. Hotel je imel posebne hišice, ogrevane s cen- tralnim gretjem, lepo popleska- ne, različno pobarvane, da so se cucki počutili v njih kot princi. Bili pa so zahtevni, izbirčni in popadljivi. Jedli so po pasjih je- dilnikih kot gostje. Ko je prišla taka dama v hotel Re.x — veste, to je pasje ime, in izvlekla iz dveh avtomobilov vso prtljago, si imel kaj videti! En kovček za damo, prepoln oblek, eden za psa, prav tako poln — pasjih oblekic, tretji poln special- nih konzerv, četrti poln pasje obutve. Peti — parfumov. Takšnega razkošja v moji kmečki domovini še ne pozna- mo — kje pa vidiš pol hotela za pse, pol za ljudi? Kmečkemu Rolfiju vržeš eno kost tri dni in ga naženeš čuvat krave ali ovce, da ti veselo obliže roko, ki mu je vrgla kost. Tisto sortno, z rodovnikom in oblekico, pa te je poscalo od je- ze, če nisi ravnal po njegovi, pasji volji! Ti cucki so bili prevzetni kot princi in kraljeviči. Vsi so imeli končane pasje, dreserske šole. nižje in višje, in znali so skoraj govoriti. Pravi gospodje in da- me. vsak s svojo garderobo. Če je dama najela posebno hišico, pasji apartma, je morala zanj plačati osemdeset, sto mark, prav toliko kot za pravega človeka. Nežika je zavohala ve- lik zaslužekl Vodila je cele trope tistih ujedljivih cuckov, tiste bevskače in krivonožce, na sprehod po parkih, daleč v predmestje, da je ne bi srečal kdo, ki je iz njenega kraja. Ne kaj jih je delalo po hotelih. V naravi so se naskakali in po- sračkali po gozdovih in travnikih. Enkrat je lahko peljala na spre- hod samo tisto pasmo, ki je bila približno enaka. Bogvaruj, da bi dala skupaj jazbečarje in koker španjele ali pa doge in ptičaije, ki se že po naravi ne trpijo med se- boj. Saj bi jo raztrgali! Tako je kanila marsikatera mar- ka v njen pogoltni žep. ^.lahka. Da bi zaslužila še kaj več, jih je počesala, nekodrala in naparfu- mirala. da so jih dame nosile s se- boj na plese, sprejeme in hausba- le v tiste bogate vile. kjer se zbira boljša gospoda, ki pelje veliko nemško politiko pa gospodarstvo. Jemale so jih s seboj kot diaman- tne ogrlice ali torbice iz krokodil- jega usnja in kač. Zvečer so imele ene kavalirje. mlajše in lepše, drugim pa so ostali po sprejemih samo še cucki. Za lahko noč. ha. ha. ha! Najemale so taksije in hodile s tistimi psi od zabave do zaba- ve. nekatere do jutra. Vedno so jih oblekle v lepe gvante kol da bi šli na kronanje ali banket. Škoda, daje bilo tako kratko, ti- sto Nežikino pasje veselje! Pre- moženje bi lahko zaslužila pri kosmatih tacah. — Naveličala se je. — Samo- kolnico. — Jo je naskrivaj |x)bri- sala, zbežala. — ^ V leix> obleke. 5 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE 3. JUNIJ i«H>3 - TEHilMK Novo vodstvo v Zvezi kontaktnih bopilniti športov Siovenije Pred nedavnim je bil na i/.redni skupSčini /vc/.e /a kontaktni bo- rilni Six)rt Slovenije izvoljen za predsednika Zvone Zinrajh iz Ptu- ja. Več kol 20 let je nastopal kot tekmovalec, v zadnjih letih pa kot stnlnik in športni funkcionar. Ne- kaj let je bil član predsedstva ZKB.Š Slovenije, član predsedstva .Športne zveze Ptuj in predsednik Kluba za kontaktni borilni šport Ptuj. kije v zadnjih letih zelo akti- ven. Vanj je vključenih nad l.SO članov v vseh starostnih kategori- jah. delujejo trije trenerji, v njiho- vih vrstah pa so tudi reprezentanli Slovenije. Zveza za kontaktni borilni šport ima svoj .sedež v Mariboru. Novi predsednik ima težko nalogo uskladiti vse delo. saj je pred vrati svetovno prvenstvo v semi in light kontaktu v Atlantic Cilyju v ZDA (v novembru) in svetovno prven- stvo v full kontaktu v Budimpešti. Prav tako je zveza pred spreje- mom v .Športno zvezo Slovenije. Sedaj je v Zvezi deset klubov iz vse Slovenije. Prizadevajo si reali- zirati sprejeti program, kjer je poudarek na sprejemu statusa re- prezentatov. Hkrati pa želijo s po- nK)čjo sponzorjev zagotoviti fi- nančna sredstva za udeležbo re- prezentantov na prvem nastopu države Slovenije na svetovnem prvenstvu. Slovenska reprezentanca bo imela pred odhodom priprave v Šmartnem na Pohorju in v Izoli. Temu je prilagojen tudi letbšnji si- stem tekmovanja. Tako bo zadnji ooških delavcev skrbi /a izobraževanje 252 šolarjev, so v okviru praznovan- ja 4. dneva šole v četrtek, 27. maja, gostili učence iz sosednje, dornavske šole, ki sojini pripravili lep pevski koncert. V petek, 28. maja, so dopoldne gostili učence in učitelje iz osnovne šole Destrnik, s katerimi so se pomerili v športnih srečanjih, gostje pa so jih razveselili z ij^rico Magnetni deček. Popoldne pa so se zbrali v tamkajšnjem večnamenskem prostoru na osrednji proslavi, kjer je zbrane naj»ovorila ravnateljica juršinske šole Francka 1'etrovič. (ilojenci ptujske jjlasbene šole so pripravili bo^at kulturni spored, v starem delu šole pa so odprli razstavo likovnih del Kozine Sebetič, Jožice Nedelko, Aleksandre Vinkovič in Franca Simoniča. Ravnateljica Francka Petro- vič je z veseljem poudarila, da šola v Juršincih resnično živi z okoljem, da so in ostajajo od- prta in ustvarjalna šola. šola pri- jaznih ljudi, v katero vsi radi prihajajo. Juršinčani so ponosni na šolski prizidek, ki so ga do- bili pred dvema letoma s po- močjo širše družbe. Veseli so tudi. da so s pomočjo občinske- ga sekretariata za družbene de- javnosti v okviru javnih del ure- dili notranjost stare šole. Ker pa ima vsak dober gopodar rad le- po hišo, želijo obnovili še zun- janjosl starega dela šole, s kate- re odpada omet in kazi videz. Neizpolnjene ostajajo želje po telovadnici. V novem delu šole sicer obstaja srednje velik več- namenski prostor, ki ga začasno uporabljajo tudi za pouk telesne vzgoje, icer drugega prostora enostavno nimajo, vendar to ni telovadnica. Ta prostor bi z ve- seljem uporabili za jedilnico, saj njihovi učenci še vedno jedo v učilnicah na šolskih klopeh. V imenu odsotne Kristine Šamperl Purg, občinske sekie- larke za šolstvo, kulturo in šport, je nekaj njenih pozdrav- nih misli prebral likovnik Franc Simonič. Znanje daje samoza- vest, je bil moto njenega raz- mišljanja. Dan šole so obogatili z nekaj pomembnimi pedagoškimi do- sežki. Učiteljici Cvetki Vratič in kuharici Flizabeti iierlak so na prireditvi izročili priznanja za uspešno 10-letno službovan- je na tej šoli, dvanajst peda- goških delavcev je prejelo nazi- ve učitelj mentor, ravnateljica Francka Petrovič pa naziv učiteljica svetovalka. Posebno doživetje je zagoto- vo bil koncert gojencev ptujske glasbene šole. Pod vodstvom Marjete Habič m profesorja Antona Horvata so se z nekaj popularnimi deli predstavili čla- ni harmonikarskega orkestra ter solisti na violini, llavti, saksa- fonu, harmoniki in kitari. Na klavirju jih je spremljala Tanja Kožar. Po slovesnosti so v razstav- nem prostoru v starem delu šole odprli razstavo likovnih del dveh ptujskih in dveh domačih likovnikov, ki ustvarjajo na tra- dicionalni deslrniški koloniji. S krajinskimi motivi Destrnika in bližnje okolice ter tiho^žitji se predstaviljajo Kozina Sebetič, Franc Simonič in domačinka .Jožica Nedelko, z nekaj ekspre- sionističnimi motivi pa je v do- mišljijo in prostor posegla Alek.sandra Vinkovič, ki na šoli sicer poučuje kemijo in bio- logijo. Slavje ob dnevu šole so sklenili s tradicionalnim srečan- jem gostov in članov kolektiva OŠ Juršinci. —OM Na osrednji slovesnosti v večnamenskem prostoru je zbrane nagovo- rila ravnateljica šole Francka Petrovič V starem, a prenovljenem delu šole so odprli likovno razstavo štirih avtorjev. Foto: M. Ozmec TOMAŽ pmi OBMOŽII Druga občinska revija pevsliili zborov bi voiialnlb sloipin v kulturnem domu pri 'lomaž.u je bila 30. aprila druga občinska revija pevskih zborov in vokalnih skupin. Najprej se je predstavil Moški pevski zbor sv. Tomaž z zborovodjem Stankom Pšakom. Fantje so lepo, ubrano zapeli Zepičevo Slove- n'c .Slovenca vabi in koroško narodno Travneči so žie zaleni, obe pesmi pa bi bili lahko zvo- kovno bogatejši, če prvi tenor ne bi ves čas ostajal v falzetu (glavin ton — fistl). Glasovi se sicer lepo ujemajo, nekdo pri drugih basih včasih malo preveč pritisne, zato zahrešči, čeprav je zanesljiv pevec. Pri Verbičevem Va- sovalcu so se pevci nekoliko bolj razpeli, po- sebno pri beseciilu "ko objame zemljo noč". So- lo je pel zborovodja; ker je zborček majhen, bi se solist lahko obrnil proti poslušalcem in tako bi pesem še pridobila. Sledil je Mešani PZ DPI) Svoboda iz Or- moža z zborovodjem .Jožctom Harinom Tiiri- co. Lepo. kulturno so zapeli Jenkovo Strunam, vendar premalo dinamično razgibano, morda zaradi soprana, ki je kazal znake utrujenosti (morda prehlad?). Intonacija razen v sopranu je bila zelo dobra, glasovno pa sta bila najboljša bas in alt. Adamičeva Barčica (nekoč romarska pesem iz okolice Trsata pri Sušaku) je bila po- dobno kot prejšnja podana z deloma neskladno izgovorjenimi končnicami. Zaključek pesmi 'Vo je moja ljubica" bi moral biti dinamično bolj prepričljiv. Tudi Kokol—Adamičeva Jurje- vanje je bila naštudirana natančno, manjkala ji je le razigranost, kije zapopadena že v naslovu. Decct KI) Miklavž pri Ormožu vodi Leon Lah. Zapeli so Potočnikovo Marija, ljuhiti le ved- no želim. Začetni zvok deceta je dolx:r, lep in kulturen, škoda je le, da ostaja prvi tenor ves čas v falzetu. Posebno lepo in kulturno zveni drugi bas, na katerem slonijo ostali glasovi. Pri Bučar- jevi I)ečva u hartelcu so se kar naprej ponavljaU nesmiselni dihi, na primer: ti meni kaj (dih) luid- ga napravu (dih) glej da ... ali: dečva je rajtava (dih) jungfraua bit itd. Pri narodn; Majolka, bod' pozdravljena je bilo za tako razigrano pesem pre- malo zvoka, pri enoglasju še zadosti močno, ko pa se pojavi večglasje, ki razdeli enoglasje v štiri glasove, je zvoka manj, namesto da bi ga bilo več. Če prvi tenor ne bi ostal ves čas v falzetu, bi imel decet mnogo širši, bolj zborovski zvok. tako pa je konec pesmi izzvenel v prazno. Moški PZ Ivanjkovci, zborovodja Bninko FIfnja. Zaix"li so tri narodne: Pa mi pravijo mam- ka. Dekle moje in .Sinoči sem na vasi bil. .Sklada- teljev namerno nisem omenil, saj jih tudi pevci niso preveč upoštevali. Ztx)r je namreč predstavil pravo ljudsko petje, ki ga danes že redko slišimo. Takoj^ko so začeli ix"li, so me spomnili na moški zbor Sentanelski pavri, ki deluje v .Šentanelu na Koroškem. Ti fantje in možje pojejo pesmi po do- mače in jih imajo povsod radi. Tudi fantje in možje iz Ivanjkovcev so nekaj podobnega. Imajo svojega "vižarja". ki poje naprej, drugi pa prite- gnejo: eni basirajo. drugi pa "jemljejo prek" — po domače. To je pravo ljudsko pelje, tako so ne- koč peli kosci. ix:raČi na trgatvi in ie kje. Prav je, da se naša ljudska jiesem (folklora) ohranja! Di-kliški komorni zbor Ormož, zlx)rovodkinja Alenka Šalamun. Tokrat je bil zbor številčnejši, saj so večne spremenila pri takih ztnirih naraven pojav. Najbrž je bil ta nastop zaradi tega zvočno manj enoten in včasih tudi intonančno manj zane- sljiv. Pri Mozartu in tudi pri Brahmsovi Uspavan- ki je bil alt nekoliko premedel. zato je kljub pre- cizni naštudirano.sli bilo manj zvoka. Tudi Vremšakova priredba Ženka mi goste gre se mora Se malo "vležati". kol pravimo, saj je izved- ba pesmi zelo zahtevna in je vanjo bilo vloženega mnogo truda zborovodkinje in mladih pevk. Ormoški oktet, ki ga V(xli Rado Miinda. ima zanesljivejši nastop, saj sodeluje v njem nekaj dol- goletnih pevcev, ki jim nastopanie ni tu)c. Ver- bičev Vasovalec je zvenel dobro, moški pa si pri- penjamo nagelj na prsi in ne na prša. Vrisk na koncu te lepe, idilično občutene pesmi ni prime- ren. Dobro sta bili podani Adamičeva Završki fantje (četudi je bilo nekaj nepotrebnega falzeti- ranja) in Jerebova Moj dekJič. Dckli.ški sekstet Kog pod vodstvom Darje Zganec je zapel koroško narodno vSloves (priredil Maroll), VmlopivČevo Na poljani in zahtevno Kogojevo Jaz pa pojdem v lihe gaje. Petje sekste- ta je intonančno vzorno, z lepo izpeljanimi muzi- kalnimi linijami, lepim fraziranjem, enotnim di- hanjem, jasno artikulacijo vokalov in kulturno tonsko izpeljavo. Dinamika je bila podrejena gla- sovni-lonski zmogljivosti. Cerkveni PZ sv. Tomaž vodi zborovodja Stanko Pšak. Že Mavrova Kraljica angelska je na- kazala dober začetek, lep. kulturen zvok. urejen enoten dih. leiw iziieljane ix;vske linije v posamez- nih glasovih in dobro /.amišljeno podajanje celotne skladi«, le pri besedi kraljiica se je pri visokih to- nih enkrat vrinila stara razvada (portamenlo) nek- danjih cerkvenih zborov. Kernjakova Mamici je bi- la prisrčno izvedena, lepo izjavnane glasovne sku- pine, delno je izstopal sopran, predvsem zaradi le- ga, ker so bili tenorji v dinamično razgibanih pa- sažah prešibki, čeprav lepo in enolno barvani v pia- nih. Malo je cerkvenih zborov pa tudi posvetnih, ki se upajo spoprijeti z zahtevnimi Kogojevimi umet- ninami. Cerkveni PZ sv. Tomaž nam je pod umet- niškim vodstvom nadarjenega Stanka Pšaka pred- stavil Kogojev Večerni zvon v vsej njegovi lepoti in nas prepričal, da ima Tomaž dolx"r zbor. ki ga vodi glasbeno čuteč zborovodja. Na koncu še to: dvorana v kulturnem domu je lepa. a slabo akustična, kar je posebno moti- lo manj izkušene pevke in pevce, saj je prav na odru medsebojna slišnost najslabša, v dvorani pa se sliši vsaka malenkost. Univ. prof. Jože Gregorc Folklorno društvo Ptuj ostaja Letni občni zbor Folklornega društva Ptuj v sredo, 19. maja, ni uspel, čeprav je bil to prvi tovrstni zbor po štirih letih. Zadnjič se je namreč .sestal leta 1989, zato smo tokrat posluš;ili poročilo pred- sednika Franca Kodriča o številnih aktivnostih društva, posamez- nih sekcij in etnografskih skupin v minulih štirih letih. Poleg osrednje in tradicionalne prireditve kurentovanja. ki so v glavnem uspela, so bila med driigi- nii aktivnostmi posameznih sekcij najpi^gosteje omenjena imena fol- klornih skupin iz Markovcev. Ro- goznice in Lancove vasi. čeprav so predvsem v zadnjih treh lelih bile izredno aktivne tudi skupine ptuj- skih korantov. Zato so njihovi pred- stavniki na to tudi oiX)Zorili. Razprava se je razvnela ob obravnavi predloga |X)sameznikov iz zunanjih sekcij, predvsem Mar- kovcev in Lancove vasi. da naj bi Lolklorno društvo Ptuj ukinili in ustanovili Zvezo folklornih in et- nografskih skupin občine Ptuj (kar je sicer že bilo predlagano na skupnem sestanku 16. marca). Po- samezne dosedanje sekcije Lol- klornega društva Ptuj so namreč že ustanovile svoja društva (Lan- cova vas in Markovci). zato ni smotrno, da bi društvo delovalo v drugem društvu. Predstavniki ptujskih skupin korantov pa so ukinitvi I D Ptuj odločno naspro- tovali. Morda je hotelo naključje, a predstavnika iz Lancove vasi sta občni zbor zapustila-z obrazložit- vijo, da morata na drugi pomem- ben sestanek, in z željo po dobrem sodelovanju tudi v prihodnje. Po dodatnih predlogih in glaso- vanju so lako sprejeli sklep, da ra- zrešijo le vse dosedanje organe društva in izvolijo nove (z novimi člani); Lolklorno društvo Ptuj pa še naprej ostane, z vsemi svojimi statusnimi in pravno-lastniškimi pravicami. Zataknilo pa se je po obravnavi finančnih poročil, saj so razpra- vljalci ugotovili, da med njimi ni poročila o finačnem poslovanju v letu 1992. Zato je delovno pred- sedstvo z Albinom Piškom na čelu na predlog večine prisotnih spreje- lo sklep, da občni zbor enostavno prekine. V petnajstih dneh naj bi se ponovno sestali in izvolili nove organe društva. Zvezi kulturnih organizacij občine Ptuj pa bodo predlagali, da naj ustanovi Zvezo folkornih društev občine Ptuj kot ktK)rdinacijski organ med vsemi dosedanjimi in na novo ustano- vljenimi folklornimi društvi v občini, kajti vsem je skupni cilj ohranitev in negovanje ljudskega folklornega izročila, starih šeg in navad. —OM Naša jubileja Preden začnem kronološki pre- gled dogajanj o nastanku in de- lovanju obeh ptujskih občil, naj nekaj od- stavkov napišem še o sebi, da bo bralcem nekoli- ko razumljivejše, zakaj sem bil priča dogajanj v vsem povoj- nem obdobju in zakaj sem zad- nje desetletje pred odhodom v pokoj imel pomemben delež pri obeh ptujskih medijih informi- ranja. Kratek, a najtežji del mojega življenja so bralci Tednika lah- ko spremljali v obsežnem feljto- nu Topovska krma v nemški vojski. Dejstvo, da sem zapustil tujo uniformo že pred 15. 9. 1944 mi je omogočilo, da so me smeli ljudje izvoliti za tajnika krajevnega narodnoosvobodil- nega odbora, pozneje Kl.O. Ka- ko se je to dogajalo, sem opisal v felj tonu Delegat Nace, ki je izjajal v Tedniku v letu 1985. Za javnost sem začel pisati ta- koj po vojni, ko sem pripravljal krajevni sten-čas (stenski časo- pis). Ob obisku na okraju sem si na hodniku prebral tudi okraj- ni sten-čas. Zdelo se mi je, da bi jim lahko dodal nekaj spod- budnih misli in stavkov. Doma sem jih napisal in naslednji te- den list pritrdil na tisto polpraz- no desko. Čez nekaj dni sem opazil, da je bil moj prispevek še vedno tam. V eni od pisarn so me vprašali, če sem res jaz pisec tistega prispevka. Potem sem moral na razgovor k refe- rentu na oddelek za prosveto. Tam so me poučili, da je obe- šanje sporočilnih besedil na jav- nih mestih kaznivo dejanje, če za to ni pridhodnega dovoljenja. Zato moram v bodoče tisto, kar bom še morda napisal, najprej prinesti pokazat njim. ne pa jih kar pritrjevati na desko sten- časa. Prispevek so sicer pustili na deski zato, ker je imel "pozi- tivno vsebino". Tako sem se septembra 1945 prvič srečal s "strogim uredništvom". V letu 1946 je več mojih dalj- ših prispevkov objavil Kmečki glas. ki me je zato uvrstil med svoje dopisnike. V spominu mi je ostalo, kako mi je takr atni ka- plan v Žetalah g. Vogrinec (do- ma je bil iz Lancove vasi) česti- tal in laskavo dejal, da bom ne- koč še prav gotovo urednik. Ta njegova napoved se mi je takrat zdela nestvarna, celo smešna. No. čez dobrih 20 let pa se je dejansko začela uresničevati. Spomladi 1947 je bil v Slo- venskem Poročevalcu objavljen nagradni natečaj za najboljšo re- portažo o delu ljudskih odborov. Opisal sem uspešno delo KLO Žetale, slikovito haloško okolje in ljudi. Dobil sem drugo nagra- do. prva ni bila podeljena. Na- grada in avtorski honorar sta znašala toliko kot moja mesečna tajniška plača. Bilje to tudi prvi denar, ki sem ga zaslužil s pi- sanjem, saj Kmečki glas pri- spevkov takrat ni honoriral. Čez nekaj mesecev sem dobil od uredništva vSlovenskega Po- ročevalca vabilo na razgovor in ponudbo, ali želim v novinarski tečaj in potem postati pri njih novinar. Priložiti je bilo treba tudi izčrpen življenjepis. Nisem se odzval, ker me takrat novi- narski posel ni prav nič mikal. Verjetno pa tedaj tudi ne bi bil sprejet, ker tedaj še nisem bil v partiji in bremenila me je inva- lidnost iz nemške vojske. To sem pozneje sklepal po tem. ko me je tri leta pozneje kadrovska služba ministrstva za kmetijstvo predlagala v izredno kmetijsko šolo. Takrat sem namreč delal v zadružništvu. Spomine na tisto delo sem opi- soval v feljtonu "Fpidemija KOZ", ki je vzletih 1989-90 izhajal v Tedniku. Kot mi je znanec iz kmetijskega mini- strstva povedal, je referent iz kmečke komisije pri C K KPS moj predlog z.aničljivo potisnil vstran, rekoč: "To je vendar šola za naše borce, ne pa za nemške soldate!" Ko je v letu 1948 začelo izha- jati ptujsko okrajno glasilo, sem bil občasni dopisnik že od začetka. Pozneje sem nadaljeval v Ptujskem tedniku, kjer sem nekaj let imel celo svoj kotiček "^.etalčan piše". Po spletu raznih kadrovskih potez sem leta 1955 kot zadnja rezerva moral nastopili službo kol tehnični sekretar okrajnega komiteja ZKS v Ptuju. Poleg groženj, da v primeru odklonit- ve lahko ostanem brez službe, me je privlačevala tudi ponud- ba: "Pri viru informacij boš. lahko boš več pisal za časopis." Res .sem kmalu zatem začel redno dopisovati v Pavliha. si- cer pod raznimi psevdonimi, njveč kot "Kurent iz Ptuja". Pa- vliha je bil tedaj na višku popu- larnosti in tudi v Ptuju močno razširjen. Občasno sem dopiso- val tudi v TT in priložnostno v več drugih časnikov. Ko je leta 1957 začel izhajati Komunist kot tedenski časnik, sem po službeni dolžnosti dopisoval tu- di v to glasilo. Ob ustanovitvi Radia Ptuj sem začel pisati tudi za te me- dij. zlasti redna "Pisma pionirja Frančka" s hudomušno in pikro vsebino, razne zgodovinske se- stavke ob prazničnih oddajah in sprotne vesti. Vse to moje dol- goletno udejstvovanje v dopi- snikovanju je bilo tudi odloču- joče merilo, da sem bil s 1. 4. 1964 imenovan za odgovornega urednika Radia Ptuj. Za marsi- koga« je bilo to nerazumljivo — navadni psirniški uslužbenec pa uradnik. Tudi zame je bil to ve- lik izziv, saj ob polni obreme- nitvi z rednim delom ni bilo lahko prevzemati dodatna dela, pridobivati nova znanja in prak- so pri urejanju in vodanju ured- ništva. Naj še pojasnim, da je bil glavni razlog za mojo pritegni- tev v službo na komiteju v tem. da je bil političnim funkcionar- jem potreben uslužbenec, ki bo znal lepo napisati poročilo, po- magati pri referatu, govoru itd. Zaradi tega sem na istem mestu ostal tudi po ukinitvi ptujskega okraja, čeprav je takratni sekre- tar občinskega komiteja Ivan Krajnčič moral na C K ZKS krepko utemeljevati, zakaj je pri izbiri dal prednost nekdanjemu nemškemu vojaku pred upoko- jenim majorjem JLA. Moram tudi zapisati, daje takratni vod- ja strokovne službe na CK ZKS odločno zahteval, da je poslo- vanje na komitejih v lepi slo- venščini in ne v neki "jugo- mešanici". V tej smeri sem se tudi vedno trudil in večkrat imel težave s posameznimi funkcio- narji, ko sem njihove aktivi- stične popačcnke zapisal po slo- vensko. Zapišem naj še. daje bilo po- trebno tudi veliko dodatnega napora, da sem prikrival zmanj- šano delovno sposobnost zaradi v vojni dobljenih ran (desna ro- ka). Nekoliko težje je bilo zara- di posledic odprtega preloma lobanjske kosti z v možganovi- no stisnjenim kostnim drobcem. To ima za posledico zmanjšano sposobnost koncentracije, gla- vobole in živčnost. Toda z od- ločno voljo se da marsikaj pre- magati. Po letih se človek niti ne zaveda, kako lažje bi bilo, če ne bi bilo telesne okvare. Iz mnogih izkušenj v mlado- sti sem tudi spoznal, da jc kori- stno VKČ VKDHTl KOT SH ZDKTI. Kako se v življenju rav- nati, da te ne zlomi, čas nc po- vozi. sem delno opisal v feljto- nu "Prelomno 1948", kije izha- jal v Tedniku leta 1988. v pogo- voru s ptujskim pisateljem dr. Alojzijem Remcem. Del nauka, ki sem ga takrat položil v Remčeva usta. ponavljam: "V življenju se zgleduj po vit- kih brezah v rebri. Kadar buči vi- har. pripognejo se. da gre piš čez- nje. in potem .se zt)pel zra\'najo. /.../ Prepozno je. če se skloniš šele tedaj, ko je glava že padla, (ilej ptice pod nebom: če je vihar, se ne oklepajo veje. z viharjem lete. /.../ Človek se mora boriti /a pravico in poštenost, pomembni) je. da v tem boju vzdrž.iš.Od padlih in padlih ni koristi!" Dalje prihcdnjir 8 NAŠI KRAJI m LJUDJE JUNIJ 1993 ^ TEDNIH NA HALOŠKIH LOKACIJAH JEDRSKEGA ODLAGALIŠČA Nikogar ne bodo podkupili v petek popoldne sem se podala \ bližino treh morebitnih lokacij za jedrsko odlagališče v za- hodnih Halozah. Sonce je neusmiljeno pripekalo, ljudje so bili ravno na travnikih in poljih, sušili in spravljali so seno s strmih rebri in okopavali koruzo ter krompir na tistih nekaj zaplatah ob- delovalne zemlje. Kar takoj so vedeli, zakaj sem prišla, in nihče se ni upiral pogovoru. V STANOŠINi SO HUDI Za označbo 6/17 se skriva lo- kacija na področju Sedlaška. Do nje pripelje pot ob dolini potoka Stanošina skozi naselje Zajšek. Ker so tam strma pobočja, stro- kovnjaki predlagajo tunelski tip odlagališča. Lokacija je oddal- jena manj kot kilometer od ma- gistralne ceste Macelj—Ptuj, od nuklerake pa okoli 120 kilome- trov. Gostota poselitve je manj- ša kot 40 prebivalcev na kva- dratni kilometer. Na območju lokacije so predvsem travniki, pašniki in mešani gozd. Tako so zapisali avtorji študije, ljudje pa so seveda proti. Na dvorišču domačije Butole- novih v Stanošini 40 smo našli Ano. Kar takoj nam je rekla, naj o tem sploh ne vprašujemo, ker so ljudje zelo hudi: "Nihče noče o tem ničesar slišati. Tako smo že vsi zavrženi in bolehamo, pa stari smo in mladih ni več. Zdaj pa nam bi še kaj takšnega pri- peljali. Tega ne bomo pustili, pa če nam ponudijo ne vem kaj. Naj se o tem sploh več ne pogo- varjajo, ljudje so preveč slišali in preveliko jeze je s tem. Kar ni primerno, pač ni!" V KOČICAH PRIPRAVU^^^^^ I^A NAJHUJŠE Za lokacijo 6/6 v Kočicah so strokovnjaki zapisali, da leži ob levem bregu potoka Sar- dinjščica, na področju zaselka Topolovec. Gostota poselitve je 50 prebivalcev na kvadratni ki- lometer, zemljišča na lokacija pa so večinoma travniki, ek- stenzivni sadovnjaki in vinogra- di. I.okacija naj bi bila primerna za tunelski tip odlagališča. Od ceste proti Žetalam je oddaljena kilometer. Tudi Branko Horvat iz Kočic 66, to je približno 300 metrov od lokacije odlagališča, je takoj vedel, zakaj sem prišla: "Vsi smo proti temu, naj bo kar tam, kjer so to ustvarili. Naj bo v Krškem, to vsi pravijo. Vem, da so se tam tudi uprli, neki pri- tisk na vodilne pač mora biti in politiki naj vedo, da so ljudje proti temu. Uprli se bomo s si- lo, če ne bo šlo na lep način. Mi se bomo upirali, kolikor bo v naši občini. Okoli 200 nas je v Kočicah in nikogar ne bodo mo- gli podkupiti." V NADOLAH SO OGORČENI Na domačiji Topolovčevih v Nadolah 11 smo na dvorišču srečali kar več domačinov, ki so ravno premlevali najnovejše in- formacije o jedrskih odlaga- liščih. V neposredni bližino so namreč strokovnjaki načrtovali lokacijo 6/3. Je na desni strani ceste Naraplje—Žetale. Na nje- nem ožjem območju je gozdnat grič med zaselkoma Jesenica in Žagaj. Tudi tu ne živi na kva- dratnem kilometru v povprečju nič več kol 50 prebivalcev, geo- loške lastnosti pa naj bi dovol- jevale celo površinski tip odla- gališča. Oddaljenost lokacije od nuklarkeje 140 kilometrov. Nežika Topolovec iz Nadol 11 se je ravno pomenkovala s sosedom. Oba sta bila takoj pri- pravljena povedati, kaj menita o odlagališču. Nežika pravi, da ne bi bilo prav, če bi odlagališče naredili v Nadolah, saj bi bilo to za več rodov hudo breme. Domačini so se že pogovarjali in nihče tega ne bo pustil. Če se bodo pojavili kakšni načrtovalci odlagališča, so jim napovedali že sekire ali kar bodo pač imeli pri roki. Tudi njen mož pravi, da tega ne bi smelo biti, saj je to le dobra dva kilometra od njih. Na koncu še pristavi, da ljudje, katerih zemlja leži na območju odlagališča, tega ne bodo nikoli dovolili. Ni denarja, da bi lahko to zemljo kupili in zgradili odlagališče, pa četudi bi bilo to 5.2 milijona mark, ki jih obljubljajo. Besedilo in posnetki: Darja Lukman-Žunec Ana Butolen iz Stanošine Samo tristo metrov naprej je iol(acija odlagališča v Kočicah Branl- liiitio Hmie Dominko iz Ptuja, traja Že 1x1 leta 1988. (Jre za izmenjavo strokovnih izJ^ušenj na i>jdročju |x>- klienega izobraževanja, m projektno učno delo pri praktičnem |X)uku v prvem letniku tiiletne jx)klicne šole za avlomehanike, /a mettxlo, ki seje pokaziila kot usix;šna pii motivaciji učencev: izdelek, ki jja naredijo, je |X)tem praktično u|X)raben. Stxlelo- vanje zajema tudi special izničijo učiteljev avtomehanske stroke v de- lavnicah in labaratorijih firme Mer- cedes-Henz. V petek je bila najprej slove- snost ob predaji učne opreme v avtomehaničnih delavnicah, nadal- jevala se je v Šolskih delavnicah pri .Srednješolskem centru, pred- stavnike Mercedes-Benza in repu- bliškega ministrstva za šolstvo in šport pa je sprejel tudi ptujski župan Vojieh Rajher. Istega dne pa je bila v Srednje- šolskem centru okrogla miza o po- klicnem izobraževanju. S(.xlelovali so tudi predstavniki ob)čine in Obrtne zbornice Slovenije Ptuja. Izmenjali so izJcušnje o poklicnem izobraževanju pri nas in v Nemčiji, predstavljena je bila tudi vizija po- klicne šole v Sloveniji v prihodnje. Medtem ko imajo tovrstno iz(.> braževanje v Nemčiji zelo dobro urejeno, pa pri nas šele pripravlja- mo Ziikon o poklicnem izo- braževanju, ministrstvo pa izho- dišča za poklicno izobraževanje. (jovorili so tudi o nadaljevalnih pro- gramih poklicnega izobraž^^vanja — o mojstrskih šolah in tehničnih gim- nazijah, pa tudi o visokem šolstvu za področje strojništva. Prisotni so pohvalili prizade- vanja ptujske Strojne in meta- lur.ške šole na področju poklic- nega izobraževanja, predstavnik Mercedes-Benza Dieter Block pa je sodelovanje ocenil kot ze- lo dobro, kar je porok za sode- lovanje v prihodnje. NaV Foto: Langerholc S torbo ne moreš v diskoteko v zadnjem času se vse pogosteje dogaja, da srcdnješolccni postanejo šolske torbe odveč. Predvsem se to dogaja, ko se napo- tijo v diskoteko Super Li. Verjetno bodo morali v hotelu imeti tudi garderobo za tor- be, ker jih dijaki sedaj puščajo v čakalnici na avtobusni postaji, v bližnji trgovini Kmetijske zadruge in kjer pač pride, saj so mi dejali, da s torbo ne moreš v diskoteko, da bi jo odnesel) na varno domov, pa ni časa (obstaja pa tudi nevarnost, da jih stitrši ne bi pustili nazaj). Fotozapis: M. Slodnjak 'lahko bi, mislim, sel in živel med živalmi • M« Vtfalt VVIlitman Smiad ... oduren smrad, vonj po žveplu, prahu ... vonj po razbiti- nah, po razkrajajočem se člo- veškem mesu. vonj po smrti, ki se meša z občutki žalosti in obupa obupanih ali obupajočih nad živ- ljenjem ... Nekoč, ko so se zavedli svojega' življenja, so ga hoteli čim bolje izkoristiti, ga narediti čim bolj kvalitetnega, koristnega. Bili so otroci, tako zelo nedolžni in ne- pokvarjeni. In kam jih je življenje pripeljalo? Na rob prepada, neka- tere je že pahnilo vanj in obležali so milvi, negibni. Zakaj, zakaj ...? Današnja družba razpada ... Tista družba, ki smo jo pojmovali kot družbo! I-judje ... človek ... ali je res tako zelo pomemben? Ali ima pravico samo zaradi svoje inteli- gentnosti in sposobnosti zasužnjiti vse in gledati vzvišeno s svoje "go- re"? "Gore", ki je ni postavil sam? In ali ima pravico — en sam, da na- rekuje in ukazuje drugim, uničuje življenja in mori z eno samo bese- do? Kaj se je naselilo v človeku, kaj ga je obsedlo? In vedno huje me preganja mi- sel, ki pravi, da smo v tem vsi enaki. Mar sem tudi jaz takšna? Ko pomislim na to, me pograbi strah pred samo seboj in hkrati od- krivam resnico ... A vendar ... saj moja dejanja niso bila tako zelo strašna, če se primerjam z drugimi ... Spet sem tam. Tolažim se z mi- slimi. da so drugi Se hujši, na poti do cilja počenjajo Še hujše stvari, a v bistvu nisem nič boljša. Vse nas je pograbila tista sla po ne- čem, česar bi imeli več ali boljše kot drugi ... naši tekmeci. Z nemo- gočimi dejanji, gnusnimi posegi in nečloveškim ravnanjem hočemo doseči svoj cilj in pri tem onemo- gočili druge. In pri tem sploh ne gledamo na tisto humanost, ki je bila svetu in rasi ljudi nekoč prvi- na in odlika. Prav ta humanost, govor in delo so nas ločili od živa- li. A družba in življenje sta nas peljala tako daleč in nas oddaljila od prvotnih načel človeka in celot- nega človeštva. Pohlep po nečem, po oblasti in denarju, moči ... prav tp nas je pripeljalo do tega stanja. Človek je nezadovoljen in ne- srečen in nihče mu ne pomaga iz stiske, v kateri je. Vsi mu to ne- srečo le "privoščijo" in jo izkori- stijo za svoj uspeh ali podvig. Človek je egoist, velik egoist. Mi- sli samo nase in le redkokje se najde kdo, ki privošči drugemu več kot sebi. Zdi se, da želi biti in- dividuali>fl. a to ne more biti. kajti že samo za svoj obstoj potrebuje sobitja. In zdi se. da želi pograbili vse zase, in tudi ko se nam zdi. da ima dovolj dobrin za svoj obslt)j. želi še več in še in še in še ... Ni- koli nui ni dovolj. Kt) tako razmišljam o svoji "rasi" — človeku in njegovih lastnostih, me postane sram. Sram pred drugi- mi bilji na ZxMniji, čeprav nas ne ra- zumejo: sram pred rastlinami, kam- ni, vodo, morjem, pa čeprav mogoče niti ne vedo. da obstajamo. In sra- mujem se — ne tega, da sem človek, ne! Sramujem se človekcnega rav- nanja. egoizma in (Imgih njegovih lastnosti ... Tega. kar je i/ človeka nastalo. "Lahko bi. mislim. Sel in živel med živalmi ..." Ko bi hilo le mo- goče. A človek bi se počutil samega, nepripadajočega okolju in s tem odrinjenega ... ne, ne bi preživel. Kajti ravno zkem času smo imeli pouk. prišli so tudi starši. V našem ra- zredu. 4. b. smo pri matematiki z računi odkrivali staro haloško hišo. Pri spoznavanju družbe so pri reševanju križanke sodelova- li tudi starši. Tovarišica nam je pomagala premagovati tremo. Ob koncu smo odšli zadovol- jni: otroci, ki smo pokazali svo- je znanje, tovarišica z našimi uspehi in ravnateljica z odlično organizacijo dneva šole. Starši pa bi si prav gotovo želeli še več takih dni. Mojca Mayr, 4. b. Dan odprtih vrat — izjave učencev: — Včeraj je bilo super. — Bilo mi je zelo všeč in smešno. Divjaki niso bili tako predrzni. — Meni ni bilo všeč. ko je prišla moja mama. ker me je sram. Ko pa se je začel pouk. mi je bilo prav. — Zelo me je poslalo strah, ker sem mislila, da bo tovarišica spraševala. — Bilo je super. ampak malo meje bilo sram pred starši. Učenci 3.b VEČNI CVET •■ SSSSSfiSS Večni cvet je cvet. ki nikoli ne uvene. cvete noč in cvete dan. cvete mc.sece. vsak dan. Le kaj je tale cvet. le kaj je ta rastlina? V njej nekdo prebiva, ki včasih je brezsrčen, a drugič kakor vonj resede nežen. Le kaj je tale cvet. ki hoče ga uničiti človeštvo? Kaj je ta čudni cvet? To naš je lepi svet. Dejan Kozel, 6.r. " OŠ Leskovec Moram priznati, čeprav to ni lepo. da sem eden tistih otrok, ki imajo kar več vrst hrane za najbolj zoprne jedi na svetu. To so: raznovrstni žganci. polenta, repa. zelje, pečenice ... Vsi mi dopovedujejo, da so te jedi zelo zdrave, a jaz jih vseeno ne ma- ram. Najbolj grozno pa se mi zdi, da bi moral jesti kislo zelje. S temi jedrni sem se srečal na precej nepričakovan načiri. Že nekaj časa sem član PTIČAR- SKEGA DRUŠTVA PTUJ. Tudi letos smo pripravili občinsko razstavo in dobil sem nalogo, da sem moral biti dežurni. Bila je sobota zjutraj, ko me je oče za- peljal v klub in trije člani smo vestno izpolnjevali svoje nalo- ge. Ker sem že postajal lačen, sem nestrpno pogledoval na uro, kdaj bo napočil čas malice. Za malico so poskrbeli v gostil- ni Cebck. Vsi so govorili o tem, kako božansko dobra hrana pri- haja iz te kuhinje. In res, točno ob deseti uri so jo pripeljali. V trenutku smo se vsi znašli za mizo. Tedaj pa seje že prikazal natakar. V roki je držal krožnik s kislim zeljem in pečenico. "Saj to ne more biti res," sem vzdihnil. "Jaz ne jem kislega zelja in pečenic," sem se še dal- je kujal. "O, to je pa zelo dobra jed, ravno primerna za ta letni čas," so govorili vsi okrog mene in se z največjim tekom lotili pripravljene jedi. Spominjam se, da sem že začutil solze v očeh, toda lakota je bila močnejša in ni mi prostalo dru- gega. kot da tudi jaz pojem svo- jo porcijo. Pred mano je bil še skoraj cel dan. zato si nikakor nisem hotel dovoliti, da ga pokvari še tako zoprna jed. Zares sem se moral prisiliti, da sem jo spravil vase. Vseeno pa sem se počutil kot zmagovalec, ker sem premagal tisto jed. Mitja Čuš, 6.C OŠ Gorišnica MOJA NAJLJUBŠA Moja najljubša knjiga je Lu- kec in njegov škorec. Napisal jo je znani slovenski pisatelj Fran- ce Bevk. Rodil seje 17. septem- bra 1890 v Zakojci pri Cer- knem. Že kot mlad fant si je moral služiti kruh pri tujih lju- deh. Toda želel je postati učitelj, zato je odšel s sedem- najstimi leti na učiteljišče. Ne- kaj let je poučeval v domačih krajih, kasneje pa je svoj čas posvetil pisateljevanju. Tako je tudi nastala knjiga Lukec in nje- gov škorec. Ta knjiga mi je všeč najbolj zato, ker opisuje dogodke v času svetovne vojne. V knjigi je opisano tedanje življenje naših vojakov. Na žalost je med temi vojaki bil tudi Lukčev oče. ki je moral po vojni od doma po za- služkih v tujino. V knjigi mi je všeč to, kako je opisana tedanja šola, ko slovenskega jezika na Primorskem niso dovolili upo- rabljati. Lepo je podano tudi življenje Lukca in njegove ma- me, ki sta ostala sama. Za njiju so bili to težki in žalostni časi. Ker smo mi učenci še zelo mladi, nam tedanje težke čase lahko opišejo le takšne knjige, kot je ta in še nekatere druge. Šele toko se zavemo, kako brez- skrbno je naše otroštvo danes. Uroš Podvršek, 4.b OŠ Kidričevo HALOZ^^J^^m^ V soboto, 24. aprila, je bilo v Cirkulanah praznično. Halo- ze se prebujajo. Ne bodo spre- jele jedrskih odpadkov, ampak se zavzemajo za nov razvoj, ki .se kaže v turizmu. Klub HA- LO je prevzel pobudo in je soustanovitelj Informacijske- ga centra kmetijsko-turistične ponudbe Haloz. Tudi učenci OŠ Cirkulane so se vključili v to prireditev. Pisali in govorili so o Halo- zah, ki jih ne bi zamenjali za nič na svetu. Kaj so povedali, pa lahko izveste iz njihovih sestavkov, objavljenih danes in še kdaj prihodnjič. Učenci OŠ Cirkulane NAŠ KRAJ Naš kraj se imenuje Cirkula- ne. Naš kraj je lep. V Cirkula- nah so griči in hribi. Stanujem na domačiji. Pri-nas je lepo, ko je jesen. Takrat je trgatev. V Cirkulanah so šola, trgovi- na, vrtec in bife. Petra Korišec, l.r. OŠ Cirkulane HA^LOŠKA POKRAJINA VABI Haloze ležijo v vzhodnem delu Slovenije. Prebivalci slo- vimo po dobrem vinu. Vendar v Halozah ni vse ta- ko lepo in prav, kot se zdi na prvi pogled. Nekateri tujci ne cenijo tukajšnjih ljudi in nji- hovega dela. Lani so celo ho- teli to krasno pokrajino spre- menili v radiaktivno smcti.šče. Mi pa smo rekli: "Nočemo ra- dioaktivnih Haloz"!!! Uspelo nam je. Dih ti, kar zastane, če v je- seni gledaš ob .sončnem zaho- du kak grič, prepleten z goz- dovi in vinogradi, ter poslušaš živahno melodijo klopotcev. Kaj šele spomladi! Takrat vse zeleni, vinogradniki opravlja- jo spomladanska dela v vino- gradu, kmetje pripravljajo nji- ve za setev. Zdi sc nam, kot da bi se čebele prebudile. Barve prvih cvctic na travnikih in pašnikih se prepletajo kot v pravljici. A žal veliko ljudi zapušča kmetije v Halozah in drugje ter se žene v tujino ali v mesto za zaslužkom, saj se kmet le s težavo preživlja. Njegovo delo je premalo cenjeno. Žalostno je, da zemlja propada. Voditel- ji države bi morali nuditi po- goje za tukaj živeče ljudi, da bi jih čimveč ostalo doma, Imiuiio tudi dve lepo urejeni kmečki gostišči. Eno je na Šva- bovem, drugo v Drenovcu. Pri- pravljajo izredno okusne jedi. Tudi brez pravega haložana ne gre. Mislim .seveda vino. To je vse, kar vem z beseda- mi povedati o Halozah, svoji rodni pokrajini. Kdor hučc ve- deti več, mora obiskali prečudovite Haloze, da spozna in vidi tisto, česar se z beseda- mi ne da povedati. Tanja Žuran, OŠ Cirkulane n ^ REPORTAŽA jUNIj 1993 TEniim PTUJSKI SREDNJESOLSKI ZBOR V AMERIKI Sem fantič z zelenega Štajepja ali Turneja, ki ni bila samo turneja Pisati o tako mogočnih svetovnih in zasebnih dogodkih, kot je bila pot Mešanejja mladinskega pevskega zbora SrednjeSolske}»a centra Ptuj po Ameriki, je velika odjiovornost. Pomirili smo svojo napetost in nasičenost z občutki, hkrati smo premagali praznino in utrujenost, ki je nastala po tako naporni poti, kot je 14-dnevno potovanje po ameriškem Srednjem vzhodu, 85(M) km od doma. Ostal je le blažen, ponosa poln občutek: bili smo v Ameriki, svojo domovino, svoje mesto smo uspešno predstavili ameriški publiki, kakovost našega zbora je na takšnem nivoju, da to prav gotovo ni bila naša zadnja ameriška turneja. Naša prijaleljica i/. Chicaga Vesna Kebernak Je na enem glavnih koncertov zelo enostav- no in prisrčno povedala, kako seje prevzaprav začela ta '^ame- riška zgodba"-. Ko mi je Darja lani poleti pripovedovala o veli- kih uspehih pevskega zbora, ki ga vodi, sem prišla do ideje, da bi ta zbor povabili v Ameriko, v Chicago, kjer živim. Darja je bila "za". Darja, ali .v/ se takrat zaveda- la, kakšno delo in odgovornost si prevzela nase? Ne postajamo pa- metni od tega, kar smo slišali, temveč od tega, kar smo doživeli. Kot izkušena zborovodkinja si vedela, da sta to delo in od- govornost, kakršnih še nisi prevzela. Tvoj pogum, delovna zagnanost in želja, da bi mlade popeljala v svet. da bi Ptuj in Slovenijo predstavila v Ameri- ki, so te pripeljali na cilj. Prev- zela si odgovornost v imenu in za 48 pevcev, ki so bili nav- dušeni nad td idejo, ki so potem požrtvovalno vadili koncertni repertoar in so se morali mar- sičemu odpovedati, da bi čim bolj kvalitetno zapeli pred ame- riškimi poslušalci in uspešno predstavili svoj rojstni kraj, našo mlado Slovenijo. Že jeseni je bil ustanovljen koordinacijski odbor staršev pevskega zbora, ki ga je ves čas vodil Franc Visenjak (pred- stavnik staršev) in sovodila Me- ta Puklavec (predstavnica šo- le). Pravzaprav tale članek ni primerno mesto, da bi se zah- valjevala članom odbora in staršem pevskega zbora, vendar so vaše delo, odgovornost, zau- panje in pripravljenost, dragi starši, vtkani v vsako minuto naše ameriške turneje. Vaše poti do sponzorjev in občinskih struktur (brez njihove priprav- ljenosti bi ostali doma) so našo pot vodile vedno bliže, spreme- nile so jo v resničnost. Kaj natančno seje dogajalo v tem času na oni strani luže. v Chicagu. ne vem. vendar po tur- neji laho predvidevam, daje Ve- sna Rebernak vložila ogromno napora v organizacijo koncertov in tehnično izvedbo samega po- tovanja. Vesna Rebernak je Ptujčanka. močno navezana na Haloze, na hišo. ki jo imata tam njena starša, živi in dela pa v Chicagu že 6 let. Študij arhitek- ture je končala v Ljubljani, nato jo je podiplomski študij popel- jal v Chicago in tam je ostala. V času svojega bivanja v Ameriki je navezala stike z znanimi osebnostmi in institucijarr^i z ra- zličnih področij v Chicagu in drugih mestih, kar dokazuje tu- di raven naše turneje. Slovenijo, Ptuj in naše petje smo predsta- vili na vidnih institucijah v Chi- cagu, Madisonu, Michigan Ci- tyju, Kenoshi, Napervillu in Le- montu. Vesna, hvala Ti in ptvd- vsem velja tisto s poslovilne kar- tice, ki si jo dobila od nas (bila si naše sonce in naša zvezda). Za nas se potovanje ni začelo šele 23. aprila, 48 pevcev in zo- rovodkinja 1)arja Koter so vsak dan pridno vadili in prepe- vali v "tristodesetki" (koliko znoja, potrpljenja in nadarjeno- sti je bilo potrebno za pripra- vljen koncertni program), spremljevalci .\lenka Ketiš {Alenka, ti si vodila). IJranko Tonejc ki je v ekipi zastopal občino (na potovanju. Brane, si bil še mnogo več). Zlatka Mi- kložič (brez tebe, Zlatka, bi imela Darja probleme s preo- blačenjem pred koncerti, pa še z marsičim), .Andrej Koter (ame- riški veteran in "kovček") in Melani Centrih (operator) pa smo vestno in odgovorno, ven- dar z velikim veseljem planirali pot. Zadnji mesec je bilo zelo na- porno. Vesna je pošiljala fakse s programi koncertov, razstav, srečanj, izmenjav, mi pa smo se pripravljali na turnejo. Vsak svoj del. Koncertni program. Učenje pesmi. Note. Prevajanje. Vaje. vaje. vaje. Noše. Denar. Propagandni material. Darila. Vino. Koncerti. Letalske vozov- nice. Fotografiranje. Kamera. Avtobus. Odhod. Naslovi. Gar- deroba. Prtljaga. Prihod. Nato je končno prišla polnoč med 22. in 23. aprilom. Pre- pričana sem, da tisto noč starši in pevci niso spali. Starši ,so še dokončno odpravljali svoje mla- dičke v širni svet. Ali je tudi kdo jokal? Odrasli del ekipe se je navečerjal pri Meti, svoj ne- mir smo poplaknili še s ko- zarčkom domačega vina. Slovo. 23. APRIL, PETEK Z vesoljno hitrostjo smo pri- drveli na Dunaj, "čekirali" prtljago, pozdravili Jana Cij;le- nečkega (hvala, Jan, za letalsko družbo KLM) in že sedimo v le- talu za Amsterdam. Razen red- kih izjem skoraj vsi čutimo ob vzletu želodec, vendar nas hitro potolažijo z zajtrkom. V Amsterdamu smo očarani nad velikostjo letališča Shiphol, od enega izhoda do drugega vhoda porabimo 30 minut hoje. Postanek traja tri ure, nato sto- pimo v veliki boeing 747. Tudi letališča ni.so danes več to, kar so bila nekoč, namreč na celem potovanju nismo vstopili v leta- lo na klasičen način, po pred- sedniško (kar pa žalosti predv- sem mene^ Boeing je udoben in mladina kmalu zaspi (tudi Alenka poleg mene). Letimo južno od Islanda in Grenlandije, največja hitrost 970 km/h, višina 11900 m, zu- nanja temperatura - 59 C. Ko le- timo nad Kanado, je vreme že jasno in skoraj vsi visimo na oknih in gledamo miniaturno pokrajino pod seboj. Stevardesa pohvali našo mladino, ker se je tako dostojno vedla v letalu. Na njeno željo in proti Darjini volji (bala se je, da se bo pelje slabo slišalo zaradi hrumenja motor- ja) pevci prvič zapojejo pet pe- smi. Petje na višini 11000 me- trov nekje na meji med Kanado in Združenimi državami Ameri- ke. Naši soletalci, sievardese in pilot so poslušalci, ki nav- dušeno ploskajo. Na koncu se pilot zahvali Darji za "little concert after the whole day of work" in nam vsem zaželi us- pešno turnejo po Ameriki. Aha, naučili smo ga tudi, da bo zdaj ločil med Slovenijo in Slo- vaško. Bil je prvi, vendar še za- dalcč ne zadnji. Ob 13.45. Chicago Time (na poti smo že 20 ur), pristanek v Chicagu. Vsi skupaj dostojno prenesemo šok. da se je šestim članom naše ekipe izgubila prtljaga. Sergejevo "nečekira- no" prtljago smo rešili v 20 mi- nutah. ostala prtljaga pa je prišla na obroke v soboto in po- nedeljek. Medtem ko zbor zapoje nekaj pesmi kar v letališki zgradbi. prideta naša gostitelja Vesna in Igor Rebernak. Kiss, kiss, kiss ... Pred letališko stavbo nas čaka mali school bus, grdo ru- mene barve, in tu se začne avto- busni inferno po ameriško. Ob 18.00 prispemo v youth hoslle. Večerjamo kruh, kloba- se, sir. kekse in sok iz najbližje trgovine. Nato družine odpelje- jo del naše ekipe na svoje do- move, mi pa gremo pojest še "nekaj toplega" k Muddy's. Tu nam zmanjka energije, nekateri zaspijo kar za mizo; brez prave- ga počitka smo bili 48 ur. 24. APRIL, SOBOTA Zbudimo se v sončnem in ve- trovnem Chicagu. Danes bomo še urejali prenočitve (mi in Igor). Zjutraj nas čaka naša uso- da. rumeni school bus. Počasi se začnemo zavedati ameriških predstav in razsežnosti. Ne- pojmljive razsežnosti. Chicago je 60 km dolg (od severa proti jugu ob Michigan Sea) in 30 km širok (od vzhoda proti zahodu). Na tem prostoru živi 7- milijo- nov ljudi. "Pobiranje" pevcev od družin, ki po ameriških pred^- stavah živijo sorazmerno blizu, nam vzame dobri dve uri. Po- tem krožna vožnja po mestu: Madison Avenue, Michigan Ave- nue, Clark and State Avenue, Water Tower, Hancock Tower, Civic Center, Sears Tower, Field Museum of Natural Historv. na- to postanek na trati pred plane- tarijem. Ki'asna ponorama Chi- caga. Prvo pospešeno fotografi- ranje. Kosilo v mehiški restavraciji. Nekateri smo bolj, nekateri manj navdušeni nad tortiljami in njihovimi omakami. Po kosi- lu vzpon na Seasr Tower, ki je s svojimi 442 metri višine naj- višja stavba na svetu, nato obisk China Tovvna, večerja v tajski restavraciji v Down Townu (ki pa je zaradi utrujenosti nismo tako cenili, kot je zaslužila). Nato na zasluženo počivanje (ja, najprej še dve uri v rume- nem school busu). 25. APRIL, NEDELJA Prvi uradni in delovni dan za pevski zbor. Z rumenim avtobu- som in črnim šoferjem se odpel- jemo v Michigan City. prestopi- mo mejo med zveznima država- ma Illinois in Indiana. Pridemo sicer eno uro prepozno, vendar so naši gostitelji veseli, da smo sploh prišli. Sprejemajo nas starši in učenci katoliške osnov- ne šole. ki stoji poleg cerkve, v kateri je zvečer koncert (Queen of Ali Saints Catholic Church). Pevce namestimo v učilnici pr- vega razreda, ki je zelo prijetno urejena. Za odrasli del ekipe priredi ,Alfred Dettmers maj- iien sprejem v knjužnici. Naših daril, tipičnih slovenskih simbo- lov. je zelo vesel. Opoldne do- bimo tipični ameriški brunch (različne vrste kruha. sir. kloba- se. različne vrste zelenjave, sad- ja. sokov), nato se odpeljemo na izlet po okolici Michigan Citya. celo do New Buffala, ki leži že v zvezni državi Michigan. Ogle- damo si še Michigan City, ki je pravi "kavboj — city". Menda imajo velemestneži tu svoje po- čitniške hišice. Mislim, da je naš šofer nepismen. Zapelje nas natančno v ulico z napisom "no outlet" (ni izhoda). Popoldne Darja dela in vadi, pevci po vaji ležijo na tleh v ra- zredu in počivajo, drugi odrasli pa uživamo — gremo v pub na pivo. Prva predkoncertna mrzlica. Nato koncert v prekrasni dvora- ni, kjer glasovi naših pevcev donijo in segajo globoko v srce. Vesna in njen prijatelj IJubo- mir Supčič imata uradni "spe- ech": predstavita nas in Slove- nijo, povesta, kakšno vrednost nosijo takšne interkulturne iz- menjave za mir in napredek v svetu. Darja in pevci na koncer- tu pokažejo, kaj zmorejo, zato je tudi uspeh velikanski, publi- ka je navdušena. Po takšnem uspehij in aplavzu se nam mora- la močno dvigne, zavemo se svojega poslanstva. Eod zemlje do i I ni ravna. i Po koncertu obilna večerja, ki so jo mame prinesle v šolo in nas pogostile. Ker nismo mogli pojesti vseh dobrot, so bili tako prijazni in so nam napolnili zamrzovalno torbo s hrano, kije ostala (mi pa smo si potem na- redili naslednji dan malico). Rumeni avtobus v Chicago. 26. APRIL, PONEDELJEK Sicer prost san, vendar smo mi že ob desetih v Field Mu- seum of National Historv. Nara- voslovni muzej, v katerem so zastopane skoraj vse pomemb- nejše kulture sveta. Maji. Azteki, indijanska plemena. okostja praživaH, Eskimi in druge sever- ne kulture, Egipt, Kitajska, Tibet, Japonska, Indija, Tajska, Koreja. Malezija, prekomorski otoki, različne zanimivosti današnjega sveta, danes in včeraj. Vsi smo navdušeni, premalo časa je bilo. Brane in Andrej peljeta večino mladih v akvaiij, kjer si ogleda- jo predstavo delfinov, vidijo ki- ta in 200 malih akvarijev, ki so razdeljeni na jezerski in morski del. Ob 17.00 doma. Prispe Sašina prtljaga in preselimo še zadnje "brezxlomce". 27. APRIL, TOREK Odhod na sever (dobesedno), v Madison, zvezna država Wi- sconsin, četrta in zadnja, ki jo prestopimo. Rumeni avtobus in črnka. V Madison pridemo ob enih in sprejmejo nas na Middleton Hi- ghschool. To je ena najugled- nejšh srednjih šol oz. gimnazija na tem področju. Imajo približno 2000 učencev in takoj nas sprej- me njihov koncertni zbor. Na šoli so sicer še trije zbori (b, c, d), vendar si vsi pevci prizadevajo priti v koncertni zbor. V ta namen si celo plačujejo ure solo petja. Beseda kultura se tu piše z veliko začetnico. Tudi udejstvovanje na kulturnem področju ti odpira vrata na univerzo. Sprejmeta nas zborovodja Robert Mirschak in ravnatelj Edgewood Collegea Vernon Seli, evropski in ameriški učen- ci se pomešajo in Robert že vo- di vajo. Ko Jih takole gledamo, mlade z dveh kontinentov, po- mešane med seboj, med njimi ni razlik, razen da je med Ame- ričani nekaj črncev. Prek pesmi se sporazumevajo in navezujejo stik, čez nekaj minut bodo že prijatelji. Potem postanemo za- mišljeni, postavljamo si vpra- šanja o resnicah sveta in dobi- mo kurjo polt. Popoldne se razpršimo po vsem Madisonu, družine nas odpeljejo na svoje domove, kjer je vsak doživel svojo zgodbo, vsak nekaj svojega, vendar ko smo si te zgodbe potem pripo- vedovali, smo bili vsi super oz. full zadovoljni (Brane in nekaj pevcev celo v ameriški Veroni). Darja, Alenka in Meli imajo zvečer prvi shopping s Sandy. No, mrgolelo je tudi mladine, ki je zapravljala prve dolarčke. 28. APRIL, SREDA Ob desetih se prične vaja v kapeli v Edgevvood Collegeu, drugi pomembnejši instituciji, ki jo obiščemo v Madisonu. Tu je ravnatelj Vernon Seli, ki Je hkrati tudi naš gostitelj, sicer pa profesor glasbe, vodi svoj zbor in hodi na turneje v Evropo. Darja izkoristi odmor in si ogle- da glasbene učilnice, dobi note in se "strokovno izpopolnjuje". Medve z Alenko deliva vita- minčke proti utrujenosti (otroci, kdaj sta šli spat?). Kosilo v Edgewood Collegeu in že smo na krožni vožnji po pravem ameriškem univerzitet- nem mestu Madisonu. To, kar smo videli, nas jc fasciniralo, tu bi se dalo živeti in študirati (Chicago marsikomu ni bil všeč — zaradi velikosti, zaradi utripa velemesta). Videli smo vse uni- verzitetne komplekse in center mesta, ki je natrpan s študenti. Postarfek v središču mesta vsak izkoristi po svoje. Darja in Zlat- ka se z Vernonom izgubita v glasbeno akademijo (ne vem si- cer, kaj Je Vernon tam delci z njima, a ko sta prišli nazaj, sta bili v šoku, govorili sta zelo ne- povezano o sedmih klavirjih v eni učilnici, o individualnih boksih in nekih blokih v kon- certih dvoranah), vsi drugi pa po trgovinicah in knjigarnah. Popoldne še vaja v Middleton Highschool. Darja uči ameriške študente slovensko pesem Sem fantič z zelenega Štajerja. Priz- nati moramo, da so nadarjeni za jezike, ker se je hitro naučijo. Vendar vseeno ne tako hitro kot naš zbor afriške pesmi Siya- hamba, ki je potem postala kar naša ameriška himna. Ob 19.00 glavni koncert v Madisonu. Med občinstvom je precej Slovencev in Hrvatov, ki že na polovici koncerta vstajajo in ploskajo od navdušenja, vrhunec koncerta pa je, ko oba zbora zapojeta eno ameriško in eno slovensko pesem skupaj. Američani v svojih koncertnih oblačilih in Slovenci v sloven- skih narodnih nošah. Kar neka ko ne pustijo Jih z odra in pesmi ponavljajo. Zopet nič več utru- jenosti. le mir in zadovoljstvo, ponos in potem še razigranost. Vesna nas zapusti in gre v Chi- cago. Ogromno dela še ima z našim glavnim koncertom v Chicagu. 29. APRIL, ČETRTEK Do enajstih smo v Middleton Highschool, kjer nekateri poje- jo, drugi hodijo k pouku s svoji- mi gostitelji, nekateri si ogledu- jemo šolo in način dela. Sola Je čista in urejena, opazimo razli- ko v velikosti košev — njihovi so 1,20 m vi.soki, nihče Jih ne more prezreti. V učilnicah ni klasičnih klopi, vsak učenec ima svojo mizico, najbližji so- sed sedi 2 m stran. Ob 1 1.30 se peljemo v Capi- tol, v narodnih nošah. Točno opoldne se začne koncert, pri- bližno tako kot če bi peli v lju- bljanski skupščini (Capitol Je njihova skupščina). Stavba je tako impozantna, malce spo- minja na Belo hišo, akustika pa blazna. Naše občinstvo so mi- moidoči obiskovalci, turisti in uradniki. Ploskanje doni prav do vrha kupole. Kosilo v McDonnald'su, nato še koncert za učence šole Mid- dleton Highschool. Mladina je ponorela od navdušenja, morda tudi zaradi bližajočega se slove- sa. Tu smo pustili svoje petje, svoje spomine, vsak delček sa- mega sebe. Zborovodja Robert Merschak v imenu svojega zbora uradno sprejme in potrdi vabilo rra Ptuj, v Slovenijo. Ob 16.00 gremo v yellow uglv bus, ki ga šofira naša stara znanka črnka. Le kdo bi nam pokazal pokrajino severno od Madisona, če nam je ne bi ona? Ker smo prevozili že 130 milj proti severu (Chicago leži nam- reč Južno od Madisona), bi jih potem še kakšnih 200, pa bi vi- deli kanadsko mejo. Vendar An- drej, kije vozil kombi, ni bil za to, celo nekaj^se je jezil in nam delci težave. Sele ko smo ga (že drugič) nahranili v McDonnal- d'su. se je nekako pomiril in bil potem pripravljen peljati še na- daljnjih 180 milj do Chicaga. Namesto ob sedmih smo v Chi- cago prispeli ob pol dvanajstih. Vse obveznosti v Chicagu za razvažanje otrok k družinam Je potem prevzela Vesna. 30. APRIL, PETEK Najpomembnejši dan naše turneje — "D-bay". Ob 12.00 imamo koncert pred Richard J. Dalev Center and Plaza (prej Civic Center). Pot od doma v Down Tovvn mine brez zapletov. Alenka hitro in uspešno organi- zira prostor za garderobo in preoblačenje. Američani so Tjjdi v najglobljih do- linah najdeš vodo in čez najvišje gore najdeš pot. Vssna Rebernak, Ptujčanka, ki je organizirala našo pot po Ameriki Prihod na letališče 0'Hare v Chicagu Koncert v centru Chicaga — pred Civic Centrom f EHMIK - ^^^^ REPORTAŽI praktični in nam odstopijo kar skladišče za oder in stole. Koncert pred Civic Centrom jc na trgu. kjer stoji kip P. Pi- cassa, 15 m visok, in zato pravi- fno. da je bil to "koncert IJnder (he Picasso". /bor nastopi v nošah, kar daje prireditvi poseb- no privlačnost. Darja je izva- bljala iz grl pevcev nemogoče, kajti uspeti in pritegniti pozor- nost toliko publike na tako veli- kem in akustičnem trgu je prava umetnost. Med mimoidočimi se /najde precej Slovencev, ki se takoj začnejo zanimati za našo turnejo. Darja mora dajati kar intervjuje. Popoldne prosto. Presenečeni smo, kako se naši pevci znajde- jo v velemestu, pravi frajcrji so. Odkrivajo Ameriko. Ob 17.00 pridemo v Harold Wasliingion Librarv, ki je viso- ko spoštovana ustanova v ZDA. O tem .se lahko takoj prepri- čamo. Očara nas veličina stav- be, hodnikov, raznih foajejev, osrednje avle, povsod livrirani varnostniki. Darja takoj dobi na razpolago tehnike in osebje, ki bo v eni uri brez naglice pripra- vilo vse potrebno za koncert. Tehnika in oprema na višku. Kjer neha govorica, se začenja glasba. Ta koncert pripravlja dobro- delna organizacija The Humani- tas Institute, ki združuje mnogo intelektualcev. univerzitetnih profesorjev, ljudi iz poslovnega sveta, umetnikov. Sam koncert je namenjen pomoči sirotam iz Bosne. Uvodni govor ima ,Ian Muller, predstavnik te organi- zacije. sicer pa vodja oddelka za muzikotcrapijo v Riish Pre- sbytenan Hospital, zelo ugled- nega inštituta v Chicagu. Moderator je Bili Curti.s. urednik in vodja notranjepoli- tičnih oddaj na Radiu Chicago 2. tudi zelo znana in cenjena osebnost v Chicagu. Naš zbor predstavi Vesna Re- bernak: pove, kako je do ame- riške turneje prišlo in kakšne uspehe je zbor že dosegel v Hvropi. Petje naših pevcev. Darjino dirigiranje, izbor pesmi, stop- njevanje vzdušja v dvorani, stik z občinstvom, Alenkino perfekt- no pripravljeno in prevedeno spremno besedilo. Janjin prijaz- ni nasmešek in napovedovanje -— vse to je pričaralo takšno vzdu.šje v dvorani, da so ljudje na koncu koncerta vstali in plo- skali. Uspeh je presegel naše pričakovanja, /apeli so tri do- datne pesmi, ki jih je publika sprejela z ovacijami. Po koncer- tu je večina občinstva ostala v avli in skupaj z našimi pevci za- pela nekaj slovenskih pesmi. V avli smo imeli razstavo, ki smo jo skrbno pripravili že v do- movini. /animanje za suho robo. pitičke. noše. kurenta, prospekte, žvrgolce. panjske končnice, kri- stal in priponke je bilo izjcdno. Materiala smo imeli premalo, da hi zadovoljili vse želje .Ame- ličanov in Slovencev. Po koncertu večerja v mehiški ■ estavraciji, kjer igra živa gla- sba. Med gosti so tudi predstav- niki Rush Presbytcrian Hospi- lla. ki se z Darjo in Vesno dogo- varjajo za koncert v njihovi ustanovi. Ker se ukvarjajo z muzikotcrapijo, so navdušeni nad kvaliteto petja in sprošče- nostjo naše mladine. Jan Muller ima kratek govor, nato pa nam razdeli majice za spomin. V teh majicah se pe>tem doma slika- mo. slike pa bomo poslali g. Mullerju, ki jih bo predstavil v okviru svojega projekta v /druženih narodih. Naša mladina se odlično za- bava in sprosti, vendar jih ob enih (kljub njihovim protestom) odpeljemo na domove. Spat gremo pomirjeni in zadovoljni, ker je glavni koncert za nami. 1. MAJ, SOBOTA_ Dan počitka. Nekateri gredo z družinami za izlet, nekateri počivajo, večina pa gre popol- dne na krožno vožnjo z ladjo po Chicago Rivcr in Michigan Sea. Vožnjo je organiziral Igor pri svojem prijatelju Stevu. Ko se vračamo proti Wngley Bnildin- gi(. zbor poje na krovu sloven- ske pesmi. Poposni smo. da naša pesem odmeva pod dvižni- mi mostovi in med 60-nadstrop- nimi stolpnicami sredi Chicaga. 2. MAJ. NEDELJA_ Odhod v Milvvaukee. Wiscon- sin. Ogled Milwaukeeja. ob 11.30 pa prihod na indijanski pow-wow. kar pomeni prijatel- jsko srečanje po indijansko. To je neke vrste indijanski sejem: dvorana je polna indijanskih stojnic, kjer si nakupimo razne indijanske simbole: preproge, kože. tomahavke, puščice, ve- rižice. dežne palice. Na sredi dvorane pa je pravi indijanski happening s plesi in glasbo (čeprav je tu in tam kdo oblečen v indijansko nošo in tenis copate). Dežuje in ves dan se spomin- jamo moškega dela ekipe (Bra- neta in Andreja), ki sta z Igor- jem poslovno na Floridi, kamor so peljali vzorce vin Slovenskih goric Ptuj. Na Floridi prav goto- vo sije sonce. Ob 15.00 prispemo v Keno- sho. v Carthage College. kjer nas pričakajo študenti z Univer- siry of Wiscon.un. Ob 16.00 že imamo koncert v univerzitetni kapeli, skupaj z njihovimi zbo- ri. Občinstvo spozna kvaliteto in raven našega zbora in nav- dušeno ploska. Na koncu vsi zbori zapojejo skupno pesem pod vodstvom ,)ohna \Vindha. ki je naš gostitelj. Po koncertu nam študenti pri- pravijo piknik ob jezeru. / Alenko gospodu Wihdhu "teži- va" za seznam, kje bodo spali naši pevci. "To so organizirali naši študenti, jaz nič ne vem." Kljub najini paniki vse poteka odlično. Odrasli spimo pri dru- žinah, naši pevci so od sedmih naprej gostje ameriških študen- tov v campusu. Na programu je ogled filma, šport in ples — brez odraslih. Mislim, daje bilo na programu tudi spanje, čeprav verjetno zelo malo. 3. MAJ, PONEDELJEK To so dokazovali zaspani obrazi naše mladine to jutro: nekateri so bili brez glasu, dru- gi niso vedeli, kje imajo svojo prtljago. Odhod sc preloži za pol ure. Naperville. Sprejem na Wau- bonsie Collegeii. kjer bomo go- stje njihovega kulturnega dne. Naš gostitelj .John Connors nam razkaže šolo, ki je stara dve leti in ima 3000 učencev. Vse je zelo čisto, sterilno. Hitro se preoblečemo in že smo na doru pred nabito polno dvorano mladine tega collegea. Kljub utrujenosti vsi dajo vse od sebe in pojejo odlično. Kaj je tisto, kar Darja in pevci izžarevajo, kako jim uspe tako neposredno navezati stik s pu- bliko? Mlado občinstvo dobe- sedno ponori. Ploskajo, skandi- rajo in tolčejo z nogami ob tla. Na koncu zopet skupna pesem vseh zborov (naši pevci dobijo v roke note in že pojejo, pravi profesionalci so), ki izžareva mladost, povezanost med narodi in hkrati vero v prihodnost. Po koncertu pogositev v eni izmed glasbenih učilnic, mladi se spoznavajo in diskutirajo, mi občudujemo opremo, Darja zbi- ra note. Srečanje sklenemo s skupnim petjem in prijateljskim pozdravom. Pred odhodom nam naš gostitelj razkaže še šolski planetarij. kar je tudi za nas pra- vo doživetje. V večernih urah se vračamo proti Chicagu. 4. MAJ, TOREK_ Nakupovalni dan. Vrnitev An- dreja in Braneta s Floride. Za- bavamo se ob njunih zgodbah. Zvečer preverimo po telefonu, kako so pevci preživeli dan. Zo- pet smo prijetno presenečeni, kako odlično se znajdejo in kakšne ideje imajo. 5. MAJ, SREDA_ Na programu je bil prost dan. vendar sta se Vesna in Darja odzvali vabilu v Rush Presbyte- rian Hospital in v I^mont. Ob pol treh prispemo v inšti- tut. To je medicinski center s 13000 posteljami. 6000 zdrav- niki, 2000 študenti, z razisko- valnimi inštituti in šolami. Sprejmejo nas gospod Kp.stein. gospod Muller in gospod Lle- >velyn, ki delajo v timu. Gospod Muller nam pokaže kaseto z glavnega koncerta v H. Washin- gton l.ibrary, nato sledi spro- ščen nastop v skupini za muzi- kotcrapijo. V razgovoru o počutju mladih iz Slovenije v Ameriki sta se v znanju an- gleščine izkazala Mojca Mally in Tomo Sokolič. Med občin- stvom je tudi Ru.sh IJving.sto- ne, ustanovitelj tega centra. Se- veda je dosegel že častitljivo starost. Po kratkem sprejemu v jedilnici se nam že mudi v Ix- mont. Škoda, da nismo imeli več časa za obisk inštituta. Tu smo se dobro počutili, tu smo našli prijatelje, navezali smo poslovne in prijateljske stike. Poslovili smo se s trdo obljubo, da se kmalu zopet vidimo. V Lemontu nas je pričakal frater Vendelin Spendon. Raz- kazal nam je slovensko zemljo v Ameriki, ogledali smo si te- melje Kulturnega centra, ki ge je projektirala Vesna Rebernak, ob pol osmih pa se je že začel koncert izključno za slovensko publiko. Darja je vsako pesem napovedala in razložila, in prav jc tako. V srcih Slovencev, ki že dolga leta živjo in delajo v Ameriki, je vzbudila nostalgič- na čustva, petje slovenskih na- rodnih pesmi pa je priklicalo solze v oči. Slovenskih narod- nih pesmi že dolgo niso slišali v živo. Po koncertu kratki razgo- vori med pevci in ameriškimi Slovenci, sledi večerja, ki smo je vsi zelo veseli, ker je sloven- ska. Ocvrti piščanci. Prisrčno se zahvalimo in poslovimo. Na poti v Chicago mladi "žu- rirajo" v avtobusu, mi pa se po- globimo vase in delamo račune, vsak zase čisti svoje občutke. Še zadnji pogled na nočni Chi- cago, na Sears Tower. na Lake Shore Drive. spomin na vse, kar smo doživeli v 14 dneh. Počasi se v nas prikrade močan občutek domotožja. Jutri potujemo domov. 6. MAJ. ČETRTEK_ .Dopoldne mine z astronom- sko hitrostjo in že se peljemo na letališče 0'Hare. Odrasli si oddahnemo, ko prispemo sko- raj tri ure pred odhodom leta- la, odpade bojazen, da bi se lahko kaj zakompliciralo (ra- zen Hlupičevega kovčka in Horvatovega tomahavka). Zdaj se tudi že povsem znaj- demo na letališču. Potem še zadnjič globoko po- gledamo v oči Vesni in Igorju, močno si stisnemo roke, besede tako ne povedo tega, kar čutimo. Še enkrat hvala — za nas vse. Polet Chicago — Amster- dam izredno hitro mine (po- sebno Branetu in Andreju) in že smo v Evropi. Če želite spoznati In vzljubiti svojo domo- vino, pojdite v tujino. v Amsterdamu nas čakata dva avtobusa letaske družbe KLM in nas odpeljeta na krožno vožnjo po mestu. Ogle- damo si tudi staro eoklarno, na- to pa še središča mesta. Tudi Rdečo ulico. Ob 15.30 pristanemo na Du- naju, kjer nas čaka Certusov av- tobus. Utrujenost naredi svoje, prtljago bi najraje pustili kar na pločniku. Dobro, da je šofer spočit in prevzame pakiranje. Pot od letališča do Šentilja mine v tišini. Vsi spimo Na meji smo veseli, ker nas carinik prijazno sprejme in pove, da nas doma že nestrpno pričakujejo. Do doma sc še poluradno in polameriško po- slovimo drug od drugega, za- vemo se, da smo skupaj doživeli nekaj res velikega. Ko pridemo pred šoli smo šokirani: takšnega sprejema nismo pričakovali. Solze sreče in nasmeh, objem in stisk ro- ke, kako smo si želeli tega! Doma smo! Še zadnje pesmi naših pev- cev jn Darje, z rožami v ro- kah. Tudi himna Sivahaniha. Tudi Sem fantič z zelenega Štajerja. Hvala vsem, ki ste bili v mi- slih z nami na poli, ki ste ve- deli, da se imamo dobro, da prenašamo našo kulturo, slo- vensko in ptujsko, na ame- riška tla, da pa imamo domo- ložje, da si želimo doma in naših ljudi. Potem pa dnevi urejanja spominov, praznina brez ilu- zij, odmaknjenost od sedanjo- sti, vse to, kar jc potrebno, da človek preživi uspeh in osiane na trdnih tleh. In potem začne kovati nove načrte, obrne sc v prihodnost in že živi ptujski vsakdanjik. Zastavljena naloga je bila opravljena, uspeh dosežen. Kaj pa posicdice, kaj izkušnje in znanje, prepoznavanje in analiza razlik? Naučili smo se, da so strpnost, spoštovanje sočloveka in spoštovanej dru- gih običajev in kulture (pa tu- di prehrane in postelje), priz- navanje drugačnosti, oprošča- nje in mladostna vedrina te- melji človeškega razumevanja in preživetja. Vsak je prispe- val svoj del, vsi smo se drug od drugega učili in prenašali znanje, izkušnje in energijo. Tudi zato je imela naša tur- neja tako velikanski uspeh. Mi, odrasli del "ameriške ekipe", pa ne moremo mimo razlik v miselnosti mladine Amerike in Slovenije, kije bi- la za nas več kot očitna. Ame- riški otroci so manj razvajeni kot naši, imajo natančno do- ločen cilj in se zanj "grebejo", poznajo pomen denarja, kajti večina si ga samostojno služi že od 16. leta naprej, in hitreje in manj boleče zapustijo družino. Vendar so to pač ameriški otroci in ne naši, mi pa imamo radi naše, slovenske otroke. Upamo le, da bodo še pri- ložnosti, ko bomo tem našim, slovenskim otrokom lahko po- nujali takšne ali podobne iz- ku.šnje, kol jc bila ta pol. Dar- ja, Vesna, Meta, Franc, Brane, starši, vsi drugi in mladina — naš izziv! Melani Centrih Šest "velikih" — Under the Picasso lr)dijanski "pow-wow" Mi in panorama Chicaga Ameriške majice v Ptuju 14 --- KRONIKA 3. JUNIJ 1993 - TEDNIK Zanimivosti iz opmošice oačine užitek ob dramskih uprizoritvah, glasbi ter plesu v ormoški dvorani doma kulture in povsod tam, kjer imajo v ormoSki občini dvorano z odrom. Je bilo v minidcm tednu izredno živahno. Pocf okriljem ZKO Je potekalo srečanje otroških gledaliških ter glasbeno-ple- snih skupin občine Ormož, /amisel. da bi si vsi šolarji in tudi malčki iz vrtcev ormoške občine (.)gledali vse prireditve in tako spoznali delo svo- jih vrstnikov. Je brez dvt)ma dobra, saj Je bilo v pripravo predstav vloženega veliko truda. /, gledališko predstavo Učna ura, delo Je režiral .Milivoj Zcmljič, se Je pre.stavila gledališka skupina iz osnovne šole Ormo?.. z Vžiga!nik(mi, režiser Ciril Vnuk. pa mladi igalci iz Miklavža pri Ormožu, (iledališko- hitkovna skupina iz Ivanjkovcev je pod režiserskim vodstvom Tatjane Majdič pripravila Hišo tete Harbare avtorice Svetlane Makarovič. Ple- sna šola Pandora je navdušila z gledališko-plesno predstavo Zrcalcc, zrcalcc v koreografiji Tomaža Holcarja. Učenci iz tomaževske osnovne šole so prikazali Kresnička — gledališko-glasbeno-plesno predstavo Radovana (jobca pod režisersko taktirko Alenke Curin-.Iiinžckovič. V začetku junija pripravljajo pri ZKO še občinsko srečanje otroških plesnih skupin. 12. junija pa bo na grajskem dvorišču 22. srečanje odra- slih pevskih zborov .SV Slovenije. Prijavilo se je 10 zborov. Mladi so navdušili vrstnike. Foto: SH sveti tomaž Na razširjeni seji sveta tomaževske krajevne skupnosti, ki so seje po- leg članov sveta udeleželili tudi pred.sednik IS SO Ormož Vili Trofenik ter prvaki SKD. SI.S, SDP in Deželne stranke Slovenije 18. maja so sklenili, da referendum ob spremembi imena Tomaž pri Ormožu v Sveti Tomaž ni potreben, prav tako ni potrebe po ponovnih sklicih zborov občanov. Predlagali pa so, da se ime Tomaž pri Ormožu spremeni samo v Sveti Tomaž, kot je prvotno predlagal tamkajšnji krajevni odbor Slo- venskih krščanskih demokratov. izvršni svet za program revit Ormoški izvršni svet Je kljub bojazni, da bo v nekaterih okoljih pre- malo pripravljenosti za sodelovanje ter ponekod ne bo možno oblikovati celotnega tima, sprejel program Revitalizacije občin (Revit), ki gaje za razvoj Slovenije kot novega državnega subjekta v Evropi ponudila ba- varska vlada. Velikokrat žal samo tarnamo, je bilo slišati ob obravnavi omenjene tematike, da so časi težki in je hudo. sami pa za izboljšanje takšnega stanja ne storimo dosti, zato Je potrebno prizadevanje teh insti- tucij tudi izkoristiti. Ker mora nalogo Projektnega sveta za izvedbo programa Revit opra- vljati izvršni svet. Je bil za programskega vodjo imenovan Vili Trofenik. za namestnika dr. Slavko Gregurec. za vodjo projekta pa Irena Meško Kukovec. varstvo'pred požari ......................................................................................... Ob vsakoletnih požarih v naravi, predvsem ob spomladanskem čiščen- ju, nastajajo velike naravne in tudi materialne škode, zato je nujno, da to problematiko ustrezno zakonsko uredimo, so povedali na seji ormoške občinske vlade ob obravnavi odloka o varstvu naravnega okolja pred požari v ormoški občini. Odlok predpisuje ravnanje organizacij, društev in posameznikov v od- nosu do naravnega okolja s poudarkom na tistih dejavnostih, ki predsta- vljajo največjo nevarnost za nastanek požara. S tem odlokom je tudi izrecno prepovedano vsako namerno požiganje ledin in travišč. še pose- bej če bi bil razlog za nastanek požara vetrovno vreme ali suša. S tem odlokom bo organom požarne inšivkcije in drugim olajšano delo pri preventivnem preprečevanju tovrstnih pož.arov. Skupaj z Zakonom o varstvu pred požai-om ter Z^ikonom o gozdovih pa predstavlja odlok celoto za ustrezno vzpostavitev nadzora na tem pcxiročJu v ormoški občini. Vida Topolovec Stiki z gasilci iz Hmšice vse tesnejši Gasilsko društvo Trgovišče (OGZ Ormož) že dve desetletji sodeluje s stanovskimi kolegi iz Hrvaške. Sedaj so še poglobili stike z gasilskima društvoma Petrijanec in Družbinec (obe društvi sta članici Gasilske zve- ze Varaždin). saj gasilcev nikoli ne bi smela ločiti državna meja. Ker Je gasilsko društvo Trgo- višče tako rekoč na mejnem ob- močju. Je tesnejše sodelovanje še pomembnejše, smo slišali na posvetu društev v Trgovišču. Posvet je bil nadaljevanje pogo- vorov o sodelovanju, ki so se pričeli že na občnih zborih. Sli- šati je bilo. da gasilskega sode- lovanja ne bodo mogli razdreti ali odno.sov spremeniti politiki, ne glede na to. kje bo potekala državna tnepi. Oboji se zaveda- jo. da so prostovoljci in da po- magajo bližnjemu v nevarnosti. Predstavniki vseh treh društev so se na nedavnem delovnem posvetu dogovorili za konkretne akcije sodelovanja in skupnega pristopa k reševanju gasilskih vprašanj na tem obmejnem pa- su. Menili so. daje za gasilstvo pomembno medsebojno družen- je članov na raznih proslavah, ob obletnicah, na skupnih vajah in podobno, saj s tem želijo do- kazati. da še živijo entuziasti na obeh straneh državne meje in da se kljub težavam ne mislijo od- povedati svojemu humanemu poslanstvu, dolgoletnim vezem in tovariškemu sodelovanju. .Anton Kace Sezona novosti in pričiovanj v ptujskih Termaii so poletno kopalno se/.ono uradno pričeli prvega junija. Kot je povedala vršilka dol/.nosti direktorice Slavka Ciojčič, jih je lepo vreme prehiteh), tehnične in tehnološke priprave na odprtje bazenov pa trajajo tri tedne. Zunanje ba/.ene so napolnili z vodo do konca prejšnjej^a tedna, tako so se nekateri že lahko ko- pali pred prvini junijem. Cena za kopanje v zunanjih bazenih so med tednom 300 to- larjev za odrasle in 200 za otro- ke. ob nedeljah in praznikih pa so višje za 50 tolarjev. Popol- danska karta za odrasle stane 2.50. za otroke 150 tolarjev. V teh dneh pa lahko Ptujčani in drugi v okviru sindikatov kupi- jo posamične in sezonske karte s popustom. Terme začenjajo poletno ko- palno sezono z nekaterimi no- vostmi. Gostinski del (ta obsega restavracijo in zunanje kioske) so dali v najem zasebnikoma Vikiju Podhostniku in Damirju Prstecu. Nova najemnika bosta ponudbo izboljšala in razširila. Do sezone se je delno spre- menila tudi zunanjost nekaterih objektov. Obnovili so keramiko v bazenih, sedaj pa kupujejo nov vodni sesalec, da bi bila čistoča vode takšna, kot jo ko- palci pričakujejo. Tudi za var- nost kopalcev in red na kopa- lišču bo v sezoni bolj poskrblje- no kot doslej. V Celju in Porto- rožu se usposablja pet kopa- liških reševalcev. Nekatere spre- membe pa uvajajo tudi pri špor- tnih objektih. V avtokampu imajo trenutno okrog 40 gostov. Pričakujejo, da bo v sezoni v celoti zaseden. Izvedli so propagandno akcijo, saj ugotavljajo, da Slovenci nji- hov kamp še premalo poznajo. Odziv je bil dober. V poletni se- zoni bodo podobno kot že v prejšnjih letih avtokamp oskr- bovali z osnovnimi živili in dru- gimi potrebščinami. Na dober obisk pa računajo tudi v bunga- lovih, kjer so v prvih štirih me- secih imeli za pet odstotkov več nočitev kot v enakem obdobju prejšnjega leta. Gradnja novega turističnega naselja, ki bo pravi center zdrave-. ga življenja in v katerem bo po- skrbljeno za zadovoljitev rekrea- cijskih, športnih, zdravstvenih in drugih potreb, poteka po termin- skem planu. Prva etapa naj bi bila zgrajena do avgusta, tudi prodaja novih zmogljivosti je zadovoljiva. Za zdaj je največ zanimanja za lokale v pritličju. Do počitniških zmogljivosti v novem turističnem naselju je mogoče priti z naku- pom, dolgoročnim zakupom ali najemom. Že sedaj pa sklepajo ar;unžjnaje za to Jesen oziroma prihodnjo sezono z nekaterimi domačimi oziroma tujimi agenci- jami. Prve goste bodo lahko spre- jeli že septembra. Novo obdobje naj bi Teime začele tudi z novo celostno podo- bo. Izvedli so natečaj, v prihod- njih dneh pa bodo izbrali najpri- mernejšo idejno rešitev za novo podobo. Komisijo za izbiro vodi akademski slikar Dušan Kirbiš. Z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije so prejš- nji torek podpisali pogodbo za opravljanje fiziatrične dejavno- sti v Termah, vse pa kaže. da bodo pridobili tudi verifikacijo Ministrstva za zdravstvo za fi- ziatrično specialistično ambu- lanto. Prizadevajo si tudi. da bi še letos začeli graditi novo fi- zioterapijo. saj sedanja več ne zadostuje potrebam. MG Gradnja novega turističnega naselja poteka po načrtih. Foto: OM Telonovanle gasilcev na Haidinl Minulo nedeljo Je pripravilo tamkajšnje gasilsko društvo tek- movanje — pregled operativne sposobnosti na igrišču športne- ga društva Gerečja vas. Center šteje šest društev in vsa so se udeležila tekmovanja; Hajdina z osmimi desetinami. Gerečja vas s tremi. Hajdoše šestimi. Slo- venja vas s štirimi. Turnišče z eno in Draženci z dvema. Rezultati so bili dobri, pose- bej še pri elitnih ženskah iz Hajdoš, ki napravijo vajo v 49 sekundah, to pa je za marsikate- rega gasilca nedosegljivo. Poleg predstavnikov centra so bili na vaji predstavniki Zveze gasilskih društev občine Ptuj: podpovcljnika Stiinko Glažar in Franc Kolmančič ter vodja ga- silske službe, diplomirani eko- nomist Štefan Vidovič, ki je vsem zbranim povedal nekaj poh- valnih in vzpodbudnih besed. Po končanem tekmovanju Je poveljnik centra Hajdina podelil desetinam priložnostna priznan- ja, za katera Je poskrbel Jože Pavinek. Vodstvo centra se želi zahva- liti vsem, ki so se trudili z vaja- mi. sodnikom, posebej pa špor- tnemu društvu Gerečja vas za dobro pripravljeno igrišče. Janez Vidovič Korak naprej v OGZ Ormož v Občinski gasilski zvezi Ormož so v zimskem obdobju pripravili več tečajev za nižje gasilske častnike, v petih gasil- skih društvih pa so potekali tečaji za pridobitev naziva iz- prašeni gasilec. Tečaj za nižje gasilske častnike Je potekal dvakrat tedensko v popoldanskem času v gasilskem domu na Hardeku. Predavali so izkušeni gasilski strokovnjaki in tudi zunanji sodelavci. Tečaj Je uspešno končalo 44 slušateljev in slušateljic. Razveseljivo je. da so testna vprašanja rešili povprečno 87-odstotno. Je povedal v pozdravnem nagovoru ob podelitvi diplom slušateljem poveljnik OGZ Ormož Ivan Vajda. Vodja tečaja .Marta Babic pa Je pouda- rila, da Je prijeten občutek, ker smo pridobili pomlajen gasilski strokovni kader, saj smo s tem izboljšali požarnovarnostno službo na območju občine Ormož. Anton Kace f»ftl«ilU SMO IHRIJCUI SM« Brez jamstva države bodo Obveznice ničvredni papir Združenje lastnikov razlašče- nega premoženja Slovenije se že ves čas z vsemi močmi tRu- di, da bi za obveznice, ki jih bo izdajal Slovenski odškodninski sklad, jamčila Republika Slove- nija. S tem bi bila dana garanci- ja, da bodo obveznice v resnici imele svojo vrednost. Po sedanjem zakonu za obvez- nice jamči le sklad s svojim pre- moženjem. ki pa zaradi zelo ver- jetne nelikvidnosti lahko vsak hip propade. Razlaščenci bodo ostali le s praznimi obveznicami, s pa- pirji brez vrednosti in z dolgimi nosovi! Ob tem se država svetu prikazuje kot zaupanja vreden par- tner. v resnici pa je le prelakirala svoj zunanji videz, v svojem bi- stvu pa ostala nespremenjena. Izmikanje države nazorno po- kaže njen pravi namen — izogniti se obveznostim do Slovencev, ra- zlaščenih v komunističnem reži- mu. Država ne prepreči kraje, laži in sprenevadanja. kar povzroča razpoke na vseh koncih. Sprotno gašanje ene afere državo razkrije v treh novih. Vse sprenevedanje in vso grote- sknost sklada potrjuje tudi dej- stvo. da v upravni in nadzorni od- bor sklada razlaščeni lastniki ni- smo mogli delegirati niti enega svojih članov! Kaj to pomeni? Ni si težko predstavljati, da odločajo o premoženju pravih lastnikov za- služneži vladajočih elit take ali drugačne barve. Brez prave odgo- vornosti. brez sankcij. Zakaj? Ker živimo v popolnem brazpravju. V džungli tudi sebičnih interesov, brez morale in brez sodnika. Strah nas Je anarhije, ki vlada! Naše združenje je vedno vztra- jalo pri tem, da se premoženje vrača v naravi in nadomestnem premoženju, kjer Je le mogoče. To bi sklad tudi najbolj razbremenilo! Še enkrat poudarjamo, da Jam- stvo za obveznice moramo doseči. Zbirali bomo podpise vseh članov našega združenja in somišljeni- kov. S številnimi podpisi bomo skušali prebiti led nerazumevanja v Državnem zboru in vladi. Poleg navedenega pa Je pred- sedstvo Zl .RP sklenilo, da bo do- seglo enakopravnost razlaščenih državljanov, ki bodo tlobili pre- moženje vrnjeno v naravi, in onih. ki bodo dobili samo obveznice, z naslednjimi ukrepi: 1. O oviranju vračanja premože- nja nekdanjim lastnikom, preneka- terih zapostavljanjih, šikanah ter podce nje vanj u denaciona 1 i zacij ske problematike s strani mnogih oblastnih organov bo dokumenira- no in iztrpano poročalo Svetu l'>rope. 2. Zl.RP bo Svet 1'vrope sezna- nilo tudi z drugimi procesi lastnin- jenja v spremstvu legaliziranih kraj. ki se mirno izvajajo pred očmi državnih organov. 3. Svet Evrope bomo opozorili na odstotnost pravne države v Re- publiki Sloveniji in kršenje člove- kovih pravic po vojni razlaščenih Slovencev. Citiranim stališčem Zl.RP Slo- venije se odločno in brez pridrž- kov pridružujejo Odbor razlaščen- cev pri Slovenski ljudski stranki, glavni tajnik I.S 1'ranci IVltrin in Ivan Pučnik, predsednik Komisije za denacionalizacijo, ki Je delova- la pri prejšnji .skupščini Republike Slovenije. Obveznice namreč morajo imeli svojo tržno vrednost. Uporabljive morajo biti tudi kot plačilno sred- stvo za plačilo davka na dediščino vrnjenega premoženja ter za na- kup nepremičnin in drugega kapi- tala v postopku privatizacije. Sicer Je Slovenski odškodninski sklad brez vsakega smisla. Zl.RP Slovenije predlaga vsem razlaščencem, njihovim prijate- ljem in somišljenikom ter vsem poštenim državljanom, da s števil- nimi podpisi podprejo prizadevan- ja ZLRP Slovenije za poštenost in pravico. Člani ZLRP Slovenije in drugi razlaščenci ter enako misleči državljani: podpi.šite se pod našo skupno zahtevo! Podpredsednik ZLRP: dipl. ing. Tine Jaklič Predsednik: Franc Izgoršek Dobra delovne razmere, slabe plače Sedanjo obrat Pletilstva Prosenjakovci v Ormožu, v katerem šivajo razna športna oblačila, ima svoj začetek pri 'lomažu. V stari šoli so nekaj več kot deset let šivali prav takšne izdelke pod firmo takratne Tonose iz Ljubljane. Veliko Je bilo peripetij v zvezi z novogradnjo, za katero je takratna tomaževska kra- jevna skupnost že imela pripravljeno parcelo, vendar Je vse pa- dlo v vodo. Pa nc po krivdi domačinov, temveč zaradi neuskla- jenih dogovarjanj med takratno ljubljansko firmo, ki je bila nepre.stano v finančnih težavah, ter ormoško občino. Pred štiri- mi leti so v Ormožu našli primerne prostore ter stroje in ljudi preselili. Nekaj delavk, ki s preselitvijo niso bile zadovoljne, je ostalo pri Tomažu — seveda brez dela. Res Je, da so nove delovne razmere neprimerljive s prejš- njimi (imajo toplo malico, svoj avtobusni prevoz od Tomaža), vendar imajo nekatere delavke še vedno domotožje po starem delovnem okolju. Trenutno Jih v ormoškem ob- ratu Konfekcija dela 55. Šivajo predvsem športno konfekcijo: trenirke, majice in drugo. Pre- težni del proizvodnje prodajajo na tujem trgu. Nekaj so v koo- peraciji z metliško Beti šivali tudi za slovensko vojsko. "Osebni dohodek je prej slab kot dober," Je povedal njihov obratovodja Janez Paušner. Os- nova pri stoodstotno doseženi normi, ki Jo delavke izdedno težko dosežejo, se giblje med 25 in 27 tisoč tolarji, vendar z vsem dodatki dobijo nekaj več kot 30 tisočakov. "Pri nas Je izredno pomembna kvaliteta." Je pojasnil obroto- vodja in dodal, da ženske tuin- tam dosežejo normo, povprečno pa med 80 in 90 odstotki. Vida Topolovec Delavke za strojem v obratu Konfekcija TEDNIK 3. JUNIJ 1993 ZANIMIVOSTI 15 Jezusov nauk III. Jezus v Koranu (pod imenom [ssa) uživa posebno mesto. Arabci verujejo vanj, vendar ga pojmujejo nekoliko drugače od Icristjanov. Muslimani zavračajo Jezusa kot edinega Božjega Si- na in ga vidijo predvsem kot človeškega preroka ter božjega sla. Tako v Koranu piše: "Mesi- ja, Jezus, sin Marije, je bil Ala- hov apostol in njegova beseda, namenjena Mariji, Njegov Duh. Zato verjamite v Alaha in nje- gove apostole in ne govorite da so "trije" ••• Alah je samo en Bog. Alah prepoveduje pomisel, da bi imel sina! On je vse, kar so nebesa in zemlja. Mesiji ni izpod časti, da je Alahov slu- žabnik — niti angelom, ki so mu najbližji." {IV. 169) V drugem odlomku je to še jasneje izraženo: "... oni /kri- stjani/ oponašajo nevernike iz starih časov ... Oni spoštujejo svoje rabine in svoje duhovni- ke, in Mesijo, sina Marije, kot bogove ob Alahu, čeprav jim jc bilo rečeno, da služijo samo Bo- gu (po Mojzesu v Stari zavezi — op. prev.). Ni boga razen Nje- ga. Vzvišen je on nad tistimi, ki sebe razglašajo za bogove zjaven Njega!" {IX. 30 — 31) Mohamed je imel Mojzesa in Jezusa za preroka in svoje pre- hodnika. Tako lahko v Koranu preberemo: "Mesija, sin Marije, jc bil glasnik, a gotovo ,so bili pred njim tudi drugi glasniki." (V. 79) In dalje: "Mojzesu smo Mi (Alah) dali svete spise in za njim smo poslali še druge apostole. Mi smo Jezusu, sinu Marije, dali pra- va znamenja in ga okrepili s Sve- tim Duhom." {II. 81) Koran o Jezusu trdi, da jc preživel križanje in da je potem nekaj časa živel med Arabci. Teolog H. Kersten ga je identi- ficiral kot preroka Yuz Asafa (prejšnja nadaljevanja!). Moha- med je verjel, da je Jezus napo- vedal njegovo poslanstvo, ko je dejal, da bo za njim prišel "Duh Resnice", ki bo črpal iz njego- vega nauka. Zato je Mohamed čutil za svojo dolžnost, da mora pojasniti Jezusov nauk v novi luči in vrniti čast preroku, za katerega cerkev pravi, da so ga Judje usmrtili na križu. Arabci tako kot Judje spadajo med Semite, zato je čutiti tesno povezavo islama z judaizmom in krščanstvom. Vsi verujejo v enega boga, v pekel in nebesa, v poslednjo sodbo ter večno življenje. Mohamed je imel svoje oznani- lo. ki mu ga je razodel angel Ga- bricl, za Tretjo zavezo med bo- gom in človeštvom. Mohamedov nauk je preprost: ne pozna čudežev in ne vsebuje abstraktnih pojmov. Tako je na primer strogo prepovedana kakršna koli upodo- bitev Boga (kar je bilo rečeno že Mojzesu). Zato so džamije okra- šene samo z arabeskami in ne s človeškimi liki. Ker se zapovedi islama lahko izpolnjujejo povsod, niso potrebni zapleteni obredi in duhovniki, kar je bila med dru- gim tudi Jezusova želja, saj se je neutrudno boril zoper pismouke in farizeje. Vendar se je tudi islam kasneje cerkveno organizi- ral in za duhovne voditelje posta- vil kalife, ki so bili za razliko od papežev še posvetni vladaiji. Tako kot je po Jezusovi smrti prišlo do razkola med judovski- mi in poganskimi kristjani, seje ludi po Mohamedovi smrti islam razcepil v dve verski sku- pini, sunite in širite. Krščanstvo in islam pa pove- zuje še ena vez, ki ni bila želja ne Jezusa ne Mohameda; to so Verske osvajalne vojne. Tako kot so si kristjani umazali roke s križarskimi vojnami, rimsko in špansko inkvizicijo ter ne- strpnostjo evropskega srednjega Veka, so tudi muslimani grešili z osvajalnimi vojnami osman- skih sultanov in drugih oriental- nih despotov (Koran sicer govo- 'i o Sveti vojni, vendar je ta mišljena samo kot obramba zo- Pcr napadalca). Za okrutno prelivanje krvi v imenu vere nista kriva ne Jezus ne Mohame. niti krščanstvo niti islam, temveč neprosvetljenost. fanatizem in verska nestrpnost dela duhovščine. JEZUS IN KRŠČANSTVO Nemški teolog Holger Ker- sten trdi — tako kot mnogi dru- gi filozofi in zgodovinarji — da je krščanstvo v glavnem umetna doktrina pravil in predpisov, ki jih je ustvaril Pavel iz Tarza; za- to bi krščanstvo lahko imenova- li tudi "pavlinizem". Cerkveni zgodovinar Wilhelm Nestle je to trditev izrazil z naslednjimi besedami: "Krščanstvo je religi- ja, ki jo je ustvaril Pavel; Kri- stusov evangelij je zamenjala z evangelijem o Kristusu." Pavlinizem je v tem smislu napačno tolmačenje Kristusove- ga učenja, inicirano in prirejeno s strani Pavla. Teolog Ovvrback je zato zapisal: "Vse dobro v krščanstvu izvira od Jezusa, vse slabo pa od Pavla." Pavel je za temelj krščanstva postavil vero v odrešitev preko smrti Božjega prvorojenca (Je- zusa). S tem je krščanstvo de- gradiral do nivoja primitivnih semitskih religij, ki so od star- šev za krvavo daritev zahtevale prvorojenega sina. Pavel je tako pripravil pot za kasnejše cer- kvene nauke o izvirnem grehu in trojstvu. Že v 18. stol. je an- gleški filozof lord Bollingbroo- ke v Novi zavezi odkril dve povsem nasprotujoči si religiji: Jezusovo in Pavlovo. Kant. Les- sing, Fichte in Schelling so prav tako ostro ločili Jezusov nauk od učenja njegovih "učencev". Veliko število sodobnih teolo- gov se strinja s to trditvijo. Kdo je bil Pavel iz Tarza? Izhajal je iz stroge judovske družine. Njegov oče mu je za visoko ceno kupil rimsko državljnstvo, ki mu je dovolje- valo. da se je kasneje iz Savla preimenoval v Pavla. Bilje zelo ambiciozen, izobražen in nači- tan mož, ki je tekoče govoril tu- di grški jezik. V starosti med 18. in 20. letom (po Jezusovem križanju) jc odšel v Jeruzalem, kjer je postal učenec rabina Ga- maliela 1. Takrat je bil še fana- tičen. ozkosrčen zelot. ki je v preganjanju prvotnih krščanskih skupnosti videl možnost za vzpon v svoji karieri farizeja in pismouka. Biblija poroča, da ga je. ko je prišel v bližino Damaska, naenkrat prevzel in očaral novi nauk. ki gaje širil Jezus. Ta nenadni preobrat v stališčih Pavla pa ne izvira toliko iz srečanja z Jezusom in iz njegove duhovne preobrazbe, koliko iz pri- ložnosti. da postane duhovni vodja gigantskega gibanja prihodnosti. Pavel, nestrpen zelot. povsem ra- zličen od prvotnih aix>stolov, je ka- sneje ustvaril prepad med verniki in neverniki. Teolog Deissmann mu je celo nadel vzdevek "klasieist neto- lerance". Pavel se ni dosti menil za resnično Jezusovo učenje; namesto lega je Jezusa postavil na prestol in ga spremenil v lik Kristusa. H. Kersten je dejal: "Resnica o Jezusu in o tem, kar je resnično želel doseči, je tisočkrat bolj vznemirljiva od vseh zgodbic, ki so bile izmišljene o njem." Jezus prav gotovo ni želel uradne cerkve — institucije, polne lieemerjev in neo-farizeje v. ki trdijo, da so nez- motljivi. tudi ni želel nikogar pri- siliti k spremembi veroizpovedi, še najmanj z grožnjo smrti in "večnim preklet.stvom". Jezus ni nikoli nikogar pooblastil, da izpol- njuje božanske funkcije na Zemlji (papež!). O sebi ni nikoli govoril kot o inkarnaeiji Boga. Nikoli ni odpuščal grehov niti ni komurkoli tega dovolil početi (prodaja odpu- stkov!). In ne nazadnje. Jezus ni dejal, naj se napiše evangelij, saj bi ga v nasprotnem primeru napi- sal sam. Tisto, kar jc Jezus v re- snici želel, lahko danes samo slu- timo na |X)dIagi njegovih temel- jnih moralnih načel, ki so vedno šla v razkorak z uradno politiko cerkve. Teolog Grimm pa je tako- le opisal položaj krščanskega nau- ka: "Ne glede na to. kako globoko so Pavlova učenja vsajena v krščansko misel, nimajo nič skup- nega z resničnim Jezusom."' Kristus in čudeži — polemiio II Verjetnost, da sc bo kdo odzval na pisanje dr. Adolfa Žižka, je večja kot nič. Osebno ne poznam ne dr. Adolfa Žižka ne Silvestra Vogrinea, ki v Tedniku objavlja članke z naslovom O krSčansivu tako in drugače. Članke redno prebiram in moram priznati, da se je moje poznavanje religije oboga- tilo z nekaterimi podrobnostmi, ki mi doslej niso bile znane. Ravno tako kot dr. Ailolf Žižek sem imel srečo, da me nihče ni vzga- jal proti veri. vendar sem do nje vseeno vzpostavil neki [X)v.sem sa- mosvoj odnos. Kakšen je "realen" cxlnos do vere, ne vem. Mogoče mi na to vprašanje lahko odgovori dr. Žižx;k iz svoje izicušnje. vem pa, da ima vsak človek ix)v.sem svoj. torej subjektiven odnos do vere. Ne vem, od kod dr. Žižku ugo- tovitev, da predstavlja pisanje g. Vogrinea vulgarno-materialistični svetovni nazor. Ne mislim se spuščati v debato, kaj je vera, ka- ko je nastala, od kod izhaja, ven- dar vemo, da je več religij, ki se vsaka razglaša za edino veljavno. Kako bi razmišljal dr. Žižek, če bi npr. živel v Tibetu ali kakšni bliž- njevzhodni državi!? Menim, da pisanje g. Vogrinea ne more nikomur škiKlovati, ker resnični verniki ne dvomijo o re- snicah nauka, ki se je prenašal iz roda v rtxl, drugi, manj verni (ne- vernih po mojem prepričanju ni, saj v.sakdo v nekaj verjame in ve- ruje, ni pa nujno, da je ravno to verovanje povezano z religijo) pa lahko, na podlagi informacij, iz- kristalizirajo svoj odnos do vere. G. Vogrinec nikomur ne vsiljuje svojih nazorov. Nisem opazil, da bi kdaj omenil, da ne smemo ver- jeti v to ali ono. Dejstva, ki jih, moramo priznati, sistematično ni- za v svčjem pisanju, so pač dej- stva. Dokončno razlago ali mnenje si ustvari lahko vsak sam. Čudeži — kaj so to? V njih ver- jameš ali pa ne. Če dr. Žižek spra- vlja čudeže v matematične formu- le, mi ni jasno, kako je lahko ver- jetnost, da se nekaj zgodi, enaka nič, pa se vseeno zgodi!? Kot lai- ku s tega (matematičnega) po- dročja bo nič zame vedno nič, če pa se nekaj lahko zgodi, potem je verjetnost vsekakor večja kot nič, čeprav zelo zelo mala. Prav tako mutacije pri živih bitjih niso no- ben čudež, saj že dolgo časa ve- mo. zakaj in kako prihaja do njih. Niybolj. kar pa me pri pisanju dr. Žižka moti, je pisanje o po- grešnosti tuje literature, v istem stavku pa priporoča g. Vogrincu, da preštudira delo GRŠKliGA fi- lozofa? Kje bi bili danes v razvo- ju, če ne bi študirali tuje'literature (pa četudi je pogrešna), si ne znam predstavljati. Torej, spoštovani g. Žižek, na- jhuje je, če človek misli, da vse ve, in si misli, da je edino on kompe- tenten dajati izjave vsepovprek. Če človek ne zna prisluhniti drugemu in mu pustiti, da o neki stvari misli drugače, potem nas vo
  • vic\ ki je v isti kate- goriji osvojil bron. V skupni uvrstit- vi sta ta (ha ptujska tekača dosegla odlično tretje in sedmo mesta. Ma- ratona Treh src so jo udeležilo deset članov ptujskega kluba Maraton. McZ KOLESARSTVO Na dvodnevni dirki za nagrado Metaliacommerca v Zagrebu je v seštevku kriterijske in cestne dirke pri starejših mladincih zmagal Ptujčan Mitja Mahorič, med mlajšimi mladinci pa je bil prav tako ptujski tekmovalec Miran Kelncr tretji. Ptujčani so se v nedeljo ude- ležili tudi cestne dirke v Tropov- cih pri Murski Soboti in bili iz- jemno uspešni, saj je Matej Ma- rin zmagal pri starejših dečkih. Arnuš Boštjan in Uroš (Jramc pa sta osvojila prvo in drugo me- sto med mladinci. Pomemben uspeh kolesarjev Perutnine Ptuj je tudi drugo mesto Petra Purga v skupnem seštevku točk za Pokal Slovenije in četrto mesto Romana Križaniča v dirkah za kriterij slo- venskih mest. McZ DRUGA REPREZENTANČNA TEKMA V PTUJU Slovenija - lUadžapska 23:23(11:11) Sl(»venska ženska rokometna reprezentanca je v kvalitlkacijah za uvrstitev na evropsko prvenstvo v nedeljo popoldan v športni dvora- ni Center odigrala tretjo tekmo in osvojila prvo točko. I|>rala Je res nekoliko boljše kot proti Poljski, vendar jc še precej oddaljena od evropskega zjjornjejja doma. Gostitelj je bil tudi tokrat Roko- metni klub Drava, ki je uredil vse potrebno za skoraj teden dni pri- prav v Ptuju naše in dober sprejem gostujoče reprezentance. Slovenske reprezentantke so prispele v torek zvečer, prebivale v hotelu Mitra in trenirale v špor- tni dvorani Center, gostje pa so prispele v petek zvečer in dva dni preživele v ptujskih Termah. Za odlično organizacijo se je do- mačinom pred začetkom tekme zah- valil tudi predsednik RZ.S Milan Zu- pančič, gostje pa pozdravil kar v madžarščini. Državni svetnik Bran- ko Brumen in predsednik RK Drava Ivan GomilŠek sta reprezentancama predala kurenta, prijetna gesta pa so bila tudi darila igralkam za prvi in stoti nastop v reprezentancah. Naše seveda niso niti blizu stotici (največ Je 17 nastopov), pri Madžarkah pa so v klubu 100 tri igralke in Še tri z več kot 50 nastopi. Darilo za prvi reprezentančni nastop Jc pri naših dobila Ada Boštjančič. gledalci — žal le blizu 300 — pa so bučno poz- dravili domačinko Ines Černe, ki pa , Jo Je trener Anton Bašič v igro po- slal le za nekaj minut. Tekmo sta sodila Gulaš iz Slo- vaške in Valenta iz Češke, delegat pa je bil Horvat iz Hrvaške. Delitev točk Je realna, čeprav so oboje imele priložnost za zmago. Našo so vodile do konca prvega de- la. tudi s Štirimi zadetki prednosti, nato nekaj časa v drugem, vendar so Jih izkušene gostje ujele in povedle z 22:20. Točko je Slovenkam nato z dobrimi obrambami prinesla vratar- ka Škopeljeva, saj je omogočila na- padu, da je zabil potrebne zadetke. Poglavje zase Je bila tokrat Simona Šturm iz ljubljanske Olimpije, ki je dosegla kar 17 golov! To kaže na izrazito neizenačenost v naši repre- zentanci in je hkrati napotek za pri- hodnje strokovno delo v slovenskem ženskem rokometu, če se želi uvel- javiti v evropskem in svetovnem merilu. SLOVENIJA: Škopeljevaa, Bo- štjančičeva 1, Černetova, Pohlev- nova 2, Jentlova, Mežkova, Štur- mova 17, Polajnarjeva 1, Marto- nova, Kapidiičeva 1, Tomšičeva 1, Brezovarjeva. Slovenska televizija je iz Ptuja prenašala tudi to tekmo, žal pa re- prezentančni nastopi s to izjemo ne vzbudijo medijske pozornosti. Očit- no so v slovenskem športu in medi- jih prevladali drugačni interesi, saj nekatere Športe forsirajo prek ra- zumnih in vrednostnih meja, druge — ki pa v mednarodnem merilu po- menijo celo več — pa zanemarjajo. Očitno so sponzorji močnejši od urednikov oziroma nekateri veliko boljo obvladajo prijeme v medij- skem prostoru kot drugi, predvsem posamezne strokovne zveze, med katerimi jo rokometna izrazito pa- sivna in daleč pod ravnijo kakovosti rokometa v Sloveniji! Tekst in foto: l.kotar Reprezentanci v športni dvorani Center Simona Sturm — 17 zadetkov v mreži Madžark! Drava-Novo mesto 20:17(8:9) DRAVA: LaSičeva, Horvatova, Sobova, Malekova 4 (I), 7xilarje- va. FarkaSeva 2. Topolovčeva 3, Mlakarjeva 2 (2), Miindova 5, Kaiičevičeva 3, Jiirkovičeva 1. V zadnji prvenstveni tekmi so Ptujčanke. prvakinje lige. igrale precej nezbrano. Predvsem zaradi napak v podajah in zastreljanih priložnostih je bila tekma ves čas izenačena in napeta. Rezultat Je bil enajstkrat ize- načen, gibal se Je le do dva gola razlike v korist enih ali drugih. Šele kakih sedem do osem minut pred koncem tekme so Ptujčanke le pokazale svoje sposobnosti in v pičlih petih minutah naredile razli- ko štirih golov ter tekmo odločile v svojo korist. Takoj po tekmi so igralke Drave odprle steklenico penečega vina in kar na igrišču proslavile osvojitev naslova prvakinj II. ženske roko- metne lige — vzhod. Za omo- gočitev skromnega zaključka .se igralke zahvaljujejo trgovskemu podjetju MPTAI.KA. M. B. ••• ŠPORT VABI ••• # Danes ob 11.uri se prične na ptujskem stadionu atletski troboj za učenke in učence 3. in 4. razredov. • V petek se prične ob 18. uri na letališču v Moškanjcih državno prvenstvo za prostoleteče modele. Nadaljuje se v soboto. JADRALNO LETENJE v avstrijskem Feldkirchnu je bilo modnarcxlno tekmovanje jadralnih pilotov Alpe—Adria, ki se ga je udeležil tudi ptujski pilot Bojan Žmauc. Dosegel je nekaj vidnih dnevnih uvrstitev, med dmgim je p^eti tekmovalni dan celo zmagal, nato bil četrti, v skupni uvrstitvi pa se je med 32 piloti iz Avstrije. Nemčije in Slovenije uvrstil na ziilo dobro 14. mesto. Zmagal jc najboljši loški pilot Ivo Šimenc. McZ MOTORNO LETENJE Na marilx)rskcm letališču so pri- pra\ili v solx)iu tekmv>vanje v pre- ciznem letenju za momorial Branka Ivanuša, ki so se ga udeležili tudi ptujski motorni piloti. Izkušeni pilot in tekmovalec lonio Verbaiičič je zmagal v opazovanju, bil četrti v na- vigaciji, v ekipni uvrstitvi pa sta s klubskim kt)logom Borutom Jaiiže- kovičeni /ascdla odličm, drugi! me- sto. Tako so piujski letali i priči I i v tekmovanja uvajati svoj najmlajši rod, v katerem že nastopa tudi To- maž Pliberšck. ki je mod 19 tekmo valci na tem tekmovanju dosegel v dveh disciplinah /elo dobro peto mesto. McZ Zmagovalna ekipa ormoškega Kluba borilnih veščin Osmega maja je bil v Ljubljani turnir v somi kontaktu. Udeležilo se ga je 11 slovenskih klubov. Ormoški tekmovalci so bili tudi tokrat več kot dobri. Prva mosta so zasedli Marcel Pekonja v kategoriji do 74 kg. Milan Korotaj v kategoriji do 69 kg in Danilo Korotaj v kategoriji do 63 kg. Igor Paušner je osvojil drugo mesto v kategoriji do 57 kg in Jo^^c Rob tretjo v kategoriji do 74 kg. Prvo mesto v kategoriji do 56 kg jc zasedla tudi Valerija HojJ^ar. vt GIMNASTIKA Ptujski dečki drM prvaki 29. maja je bilo v Duplici pri Kamniku državno prvenstvo v množičnem programu gimnastiko. Rezultati so z.a našo razmere voČ kot odlični. Mlajše deklice (Nataša Kolbl — 8., Sanja DrovenŠek — 12.) so osvojile ekipno 4. mesto, starejšo de- klice (Maja Kovač — 9.. Sandra Gre- gur — 12.) pa ekipno 3. mesto. Ekipno 3. mesto so osvojili tudi mlajši dečki (David Erjavec — 4.. Bojan Vorlak — 8. in Mitja Zebec — 15.) Kot vse leto so na tem državnem prvenstvu ponovno osvojili ekipno 1. mesto starejši doČki (Primož .Šparl — 3.. večno četrti je bil Miha Zelenik in 7. Miha Polanec). V Duplici je tekmovalo 88 ekip z več kot 600 tekmovalci. Prav zato so doseženi rezultati toliko žlah- tenjši. Pri tem jo potrebno poselx}| omeniti usixMio mlajših dekhc iz O.S Olge Meglič in OŠ Mladika, ki so so prav tako dobro odro/ale. Poselx"j velja omeniti Inis Kampl. ki je tek- movala za ekipo OŠ Olgo Meglič in bila med 128 tekmovalkami pela in Majo Kovač, prav tako s te šolo. vendar v ekipi GID. ki je mod 52 tekmovalkami dosegla 9. mesto z najboljšo oceno (9.40) za parter. Nasploh jo letošnjo državno prvenstvo v množičnem programu potekalo v znamenju precejšnjega napredka v osnovnih šolah. K lomu so nedvomno največ prisixrvali vadi- telji gimnasličnih društev v sodelo- vanju s športnimi delavci in vodstvi osnovnih šol. Lestan ATLETIKA Kotarjeva, i(rabonja in Boki v di^vni reprezentanci Mednarodnega atletskega mitinga za člane, ki je bil v avstrijskem Bel- jaku to soboto, so se udeležili tudi najboljši ptujski atleti in atletinje. Najopaznejši uvrstitvi sta dosegla Vanja Kotar in Boris Krabonja. Oba sla se v teku na 400 metrov uvrstila na 4. mesto. Kotarjeva je z rezulta- tom 57,37 sekundo postavila nov osebni in ptujski rekord, izpolnila pa jo tudi normo za uvrstitev v državno reprezentanco štafeto 4.x400 metrov. Prav tako sta na pragu re- prezentance Krabonja (za štafeto 4.x400 metrov) in Doki v suvanju krogle. Dokončno bodo kandidate za reprezentanco potrdili v kratkem. McZ Področno prvenstvo za osnovno- in srediuešoice PTUJSKI UČENCI ODLIČNI • DVAKRAT ZMAGAL LJUDSKI VRT Na področnem tekmovanju za veliki in mali šolski pokal Slovenije ter področnem prvenstvu za srednješolce so se ptujski učenci in dijaki odlično uvrstili. Ze sama udeležba — na tekmovanje so sc uvrstili po re- zultatih na občinskih prvenstvih —je bila presenetljivo številna, saj je v Mariboru imelo pravico nastopiti 200 učencev in učenk iz ptujske občine. Osnovna šola Ljudski vrl je kar dvakrat ekipno zmagala: mlajše učenke so bile najboljše med 30, starejši učenci pa v konkurenci 38 šol. Osnovnošolci so osvojili 8, srednješolci pa 2 zlati medalji. Ka/e, da so športni pedagogi na osnovnih šolah vložili v zadnjem času v učence res veliko svoje energije, kljub temu da njihovo /unajšolsko delo ni kaj pri- da gmotno ovrednoteno. Letošnji rezultati pomenijo za ptujsko atletiko in šport nasploh veliko vzpodbudo, če bodo le uspeli nadarjene mlade pritegniti v svoje vrste. Najboljši osnovno- in srednješolci sc bodo pome- rili v državnem ilnalu. NAJBOLJŠE UVRSTITVE Ekipno, mlajše učenke, nastopi- lo 30 šol: 1. Ljudski vrt, 2. Mladika, 3. Slovenska Bistrica in Olga Me- glič. Mlajši učenci, nastopilo 35 šol: 3. Mladika, 4. Olga Meglič. Starejše učenke, nastopilo 35 Šol: 2. Mladika. 3. Ljudski vrt. 4. Olga Meglič. Starejši učenci, nastopilo 38 šol: 1. Ljudski vrt. 4. Mladika. 6. Olga Meglič. Posiuiiezno, mlajše učenke — 60 m: 1. Mlak. OM. 300 m: Mojsilovič. Mladika. Daljava: L Šalamun. Mladi- ka. 3. Mlakar, O.M, 4. Plajnšek, Cirk. Višina: 1. Drevonšek, Mladika. 2. Bolšak, Goriš., 3. Obran, Ljudski vrt. 4. Berlič. Ljudski vrt. 5.-6. Muršoc, Lj. vrt in Čuček, Dornava. 1000 m: L Žižek, OM. 2. JuriČ. Ljudski -vrt. Žogica: 3. Vidovič. OM. Posamezno, starejše učenke — daljava: L (iačnik. Mladika. 2. Vrhovnik. Ljudski vrt. 3. Šnel^rger. Mladika, 4. Štebih, Ljudski vrt. Višina: 2. Kovačec, Gorišnica. 300 m: 3. Zx;nunovič. OM. 4. Znidarič. Vidom. Krogla: 2. Kostič. Ljudski vrt. Žogica: L Šijanec. Ljudski vrl. Posamezno, mlajši dečki — višina: Medved, MajšjX'rk. Žogica: 3. Rožman, Markovci. Daljava: 2. Simonič, Dornava. 3. Veldin. OM. 300 m: 1. Turin. OM. Posamezno, starejši učenci — višina: IVangež. Cirkovco, 3. Kozel, Mladika. 60 m: L Krajnc. Hajdina, 2. Vilčnik, Gorišnica. Krogla: 3. Boiiič, Mladika, 4. HanželiČ, Dorna- va. 300 m: 3. Hrilx:ršek, Ljudski vrt. V štafeti 4x100 m so osvojile učenko Mladiko dmgo mesto, prav la- ko so bili drugi učenci Ljudskega vrta, tret ja pa Štafeta OŠ Olge Meglič. SREDNJEŠOLCI F.kipno se jo med dijake uvrstila Strojna in metalur.ška Šola na tretje, (iimnazija pa na jvto mesto, jiri di- jakinjah jia (iimnazija na drugo me- sto. V Štafeti 4x100 metrov so osvo- jili ptujski gimnazijci tretjo mesto, sicer pa so najboljše rezultate osvo- jili: na 400 metrov Pralija. (Jimn., in Krajnc, Strojna, ki sta bila prvi in drugi, Kotarjeva. (iimn.. ki je \ isti disciplini zmagala, na 100 metrov je bil drugi (iajzer. v skoku v v išino pa Lotičcva druga in Mrškova. ojie Gimna/iia. tretja. McZ 18 NASVETI 3> J UNij 1993 ^ TEDNIK NOVA PRIDOBITEV VETERINARJEV Ponovno rentgenska diagnostika V sklopu Obdravskega /avoda /a veterinarstvo in živinorejo I'tuj polej» živinorejskega dela deluje tudi enota /a ve- terinarstvo, ki na območju občine IMuj s strokovnjaki različnih specialnosti opravlja številne naloge s področja veteri- narske dejavnosti. Fako poleg veterinarske sanitarne kontrole in higienske službe opravlja tudi nalogo zdravstvenega varstva živali. V grobem ta zajema odkrivanje, preprečevanje, zatiranje in zdravljenje vseh bolezni domačih živali na območju občine Ptuj. Delo oopravljaino na terenu in na sedežu /avoda. V ta na- men imamo že vrsto let po- trebne prostore: ambulanto /a velike živali, ki omogoča am- bulantno /dravljenje in opera- tivne posege pri velikih živa- lih, in stacionar, ki ga ima v Slovenijr le manjše .število ve- terinarskih ustanov in ki omo- goča "hospitali/.acijo" in kli- nično zdravljenje obolenj, ki zahtevajo kontinuiteto in večkratno zdravljenje. Ker je bila stavba zavoda zgrajena le nekaj let po vojni, smo v zadnjih letih, da bi lah- ko sladili hitremu razvoju ve- terinarske medicine nasploh, s tem pa tudi njenega operativ- nega dela, morali opraviti vrsto obnovitvenih del in fun- kcionalnih adaptacij stavbe in prostorov. Še posebej smo za- dovoljni, da nam je med dru- gim uspelo zgraditi ambulanto za t.i. male živali (p.se, muce in druge hišne ljubljence), kar nam omogoča normalno in predvsem strokovno delo na tem področju. Že idejni projekt je poleg čakalnice, ambulante za pre- glede, priprave, kirurgije in še posebej stacionarja za male živali vseboval tudi prostor za rentgensko diagnostiko. Zada- li smo si namreč nalogo po- novno uvesti to diagnostično metodo, ki jo je veterinarska služba zavoda uporabljala že pred 35 leti. Zavedali smo sc in se zavedamo, da se v ne- nehnem intenziviranju proiz- vodnih lastnosti domačih živa- li spreminja tudi zdravstvena problematika in da za visoko proizvodnjo živali rejec pri- čakuje in zahteva storitve, ki odstopajo od vsakodnevnega povprečja. Enako velja tudi za male živali, saj poleg čustvene na- vezanosti, ki je vsekakor v ospredju, lastniki za posamez- ne vrste in pasme odštejejo nemajhen kup denarja. Pred dobrim mesecem smo ponovno po dolgem času lah- ko opravili prva rentgenska slikanja. Tega smo seveda ze- lo yeseli, kajti pri vrsti bolez- ni trebušnih organov, dihal, lokomotornih organov, pose- bej pa pri različnih travmato- loških poškodbah organov in kosti je rentgen za postavljan- je natančne diagnoze in tudi terapije nepogrešljiv pripo- moček. Rentgenski aparat, ki je da- rilo ptujske bolnišnice, je mo- bilen, vsestransko uporaben in dovolj močan, da lahko poleg malih živali po potrebi ren- tgensko slikamo tudi velike. Delo za ureditev rentgenolo- gije je zahtevalo precejšnja denarna sredstva, ki jih sami v celoti nismo zmogli. Zaradi tega smo iskali pomoč na več straneh in jo tudi dobili. Naj mi bo dovoljeno, da po tej po- ti v imenu veterinarskih delav- cev in v osebnem imenu izrečem zahvalo vsem, ki so nam na kakršenkoli način po- magali. Poleg že omenjene bolnišnice Ptuj, ki nam je nu- dila tudi strokovno pomoč, gre posebna zahvala Izvršne- mu svetu občine Ptuj, posebej pa predsedniku ptujskega iz- vršnega sveta Branku Brumnu in sekretarju Sekretariata za kmetijstvo Francu Bezjaku, z- denarnimi prispevki pa so nam pomagali še tovarne zdra- vil (Krka, Lek, Pliva), trgov- ska podjetja z zdravili, nekate- re lovske družine naše občine. Kinološko društvo. Zavaroval- nica Maribor, PP in nekateri zasebniki. In še to: predstavljeni dia- gnostični pripomoček je le eden iz vrste tistih, ki smo jih uvedli v zadnjih dveh letih ali jih še nameravamo uvesti, kaj- ti zavedamo se, da brez njih ni mogoče razvijati specialistič- nih služb, po kat.erih je tudi v operativnem delu veterinarske medicine potreba iz dneva v dan večja. Želimo si, da bi imeli upo- rabniki naših storitev v občini Ptuj in širše na razpolago po- leg osnovnega zdravstvenega varstva tudi specialistične sto- ritve za vse vrste živali. Vodja epizootiologije. kurative in preventive: mr. spec. Zlatko Kumer, dr. vet. med. Delo z rentgenskim aparatom zahteva ustrezna zaščitna sredstva. Fo- to: Kosi Akcija Tednika in Pokrajinskega muzeja Ptuj si jc v dveh le- tih pridobila lepo število .stalnih bralcev in reševalcev. Februar- ja letos smo jo začasno prekinili, z današnjim dnem pa jo po- novno uvajamo. Pripravljali jo bomo skupaj s Srečkom Lo- vrenčičem. Vsakih štirinajst dni bomo v Tedniku objavili foto- grafijo zl>olj ali manj znanimi kulturno-zgodovinskimi spome- niki Ptuja in okolice, reševalci pa bodo morali ugotoviti, kaj je na fotogafiji narobe. Začenjamo s fotografijo Ptuja. Vprašujemo, kaj je na njej narobe. Vse. ki bodo pravilno odgovorili, bomo upoštevali pri žrebanju. Nagra- de za pravilen odgovor so muzejske publikacije, družinska vstopnica za ogled muzejskih zbirk in spominek. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika. Raičeva ulica 6.. do sobote. 12. junija. Kopanti iz Spuhlje v Rmifi čeprav je od pusta že lep čas, koranti ne mu-ujejo. Tako je sku- pina 35 korantov iz Spuhlje od 17. do 19. aprila gostovala na mednarodnem karnevalu v fran- coskih mestih Metz in Marly. V spremstvu predsednika Fol- klornega društva Ptuj Franca Kodriča, predstavnika ptujskih krajevnih skupnosti Albina Piška ter predstavnice TlC-a Sonje Černčič so v soboto. 17. aprila, uspešno nastopili na tako imeno- vanem postkarnevalu (karnevalu po karnevalu) v Met>.u, kjer so jim zvečer pripravili tudi spre- jem. Naslednji dan, v nedeljo, 18. aprila, pa so navdušili nekaj de- settisočglavo množico karnevala v M;uiyju, kjer je nastopilo kar 64 različnih karnevalskih skupin z raznih koncev sveta. Kot smo izvedeli, so se za skupino na^ih korantov zanimali predvsem predstavniki folkornih prireditev iz Kitajske, .laponske in Rusije. —OM Boris In Robi — gobja srečneža 25. maja je naše uredništvo obiskala družina Malek iz Doliča. S seboj so prine- sli košaro jurčkov, ki sta jih dan prej v gozdu v Trnovski vasi nabrala štiriletni Boris in osemletni Robi. Čeprav sta že "stara" gobarja, sta imela prvič takšno srečo. Dvanajst lepih jurčkov sta našla v zelo kratkem času, saj so rasli po trije ozi- roma štirje skupaj. Mama Zofka in oče Jože sta se nevsakdanje gobje sreče vese- lila skupaj s sinovoma. Boris si je za na- grado zaželel gobjo juho. Robi pa pražene. Upamo, da so jim teknile. MG Boris in Robi Malek. Foto: Kosi Krvodajalci 18. \I.\J.\: Milan Horkn. (iomila 22, 1'ranc Zoivc. (iomila 45; Martin Žižek, Jastrebci 62; Stanko 1 ukman. Kog 26; Zilravko Hle- bec, Kog 107; Pavel Rubin. Jastrebci 9; Jožica Pokrivač. Jastrebci 60; Branko Vogrinec, Vuzmetinci 1; Marta Hlebec. Kog 107; Igor Rozman, Gomila 2; Katica Ružman, (iomila 55; Bolfenik Pokri- vač, Sodinci 34; Zdravko Hanž.olič, Kog 44/a; .Stanko P(.)krivač. Ja- strebci 60; Jože Pere. Jastrebci 38; Majda Vogrinec. Vuzmetinci 1; Anton Ivanuša, Mihovci 52; Marko Pokrivač. Jastrebci 50; Vinko Štrman. Gomila 6; Milan Anušek. Urban 42; Marija Borko, Vitan 9; Dragica 1.ukman, Kog 81; Holfenk 1.ukman. Kug 81; Vesna Fmeršič, .Mezgovci 3; .Stanislava Ivmeršič, Mezgovci 3; Ivan Ružman, (iomila 55; 1'ranc Cimerman, Kog 86; Zlatko Zoreč, (io- mila 49; Branko Borko, (iomila 22; Jožef Škripec. Kog 85. 20. MA.IA: 1'ranc Pihler. Trnovska vas 15/b; 1'ranjo Gt)lenko. Drav.ska 6. Ptuj; Konrad Danko. Novinci 47; Mirko Moran. Krai- gherjeva 26. Ptuj; Vlado Rožman. Markovci 9; I.idija Janžekovič. Kraigherjeva 31. Ptuj; Boris Kaisersberger, (iorišnica 56/b; Nada Štalcer. Vičava 101. Ptuj; 1'ranc Jurgec. Potrčeva 2. Ptuj; Anton Klasinc. Potrčeva ul. 27. Ptuj; Dušan .Seničar, Ul. 25. maja 15, Ptuj; Branko Jane, I.ancova vas 89/č; Drago Šmigoc, Moravci 144/a; Nada Majerič, Ptujska (iora 16/a; 1'ranc Ratek. (iabrnik 1; Silva Krajnc. Čučkova 13. Kidnčevo; Avgust Mohorko, Sela 28/b; Vlasta Muršič. (iorišnica 20; Ljudmila Šmigoc. Dravinjski Vrh 56; Urška Rojko. Prešernova 13. Ptuj; Branko Turk, Dravinjski Vrh 1; Franc Vaiič. Moškanjci 22; Angela Šalamun. Planjsko i9/b; Maks Krajnc. Ul. 25. maja 8, Ptuj; Nada Valand, Sp. Polskava 36; Anton Ratek, Kicar 118/b; Ivan Dobnik, Prepolje 23; Duško Brvar, Pla- ninčeva 17, Miklavž; Mira Kramberger, Rošpoh 45; Janko Feguš, Pobrežje 11 l/a; Boris Pšeničnik, Prušnikova 18, Manbor; Peter Žnidarič, Sp. Duplek; Miran Mlakar, Marjeta 33/a; Ida Sagadin, Podova 8; Branko Lorbek, Ul. 5. prekomorske 13; Ivan Rakuša, Žvab 42; Jožica Žerjav. Prečna 3, SI. Bistrica; Cveto Mohorko, Ul. Šercerjeve brigade, Maribor; Stanislav Valand, Sp. Gorica 45; Mi- ran Babič, Tomšičeva 46, Slov. Bistrica; Anton Falež, Stari Log 16; Maja Sučič, Gasilska 5, Rače; Zvonko Letonja, Ul. 5. preko- morske 19, Ptuj; Janez Venta, Cvetkovci 67; Albina Črnivec, Kve- drova 5, Ptuj; Marija Ivančič, Ob potoku 19, Slov. Bistrica; Andrej Smiljan, Rimska ploščad 8, Ptuj; Milan Lebar^ Polenšak 29; I ranč Bombek, Cvetkovci 108; 'Marija Ducman, Šarhova 11; Martin Krajnc, Hrastovec 134; Jože Lisec, Trubarjeva 6, Ptuj. AKTINIDIJA je pri nas še manj znana sadna vrsta. Pri- nesena je iz toplih območij vzhodne Azije, v naših SADNIH VRTOVIH pa jo vse pogosteje srečujemo. Njen plod kivi je ze- lo cenjen zaradi vsebnosti vita- minov, saj jih vsebuje 10 do 15 krat več kot jabolko, 3 do 6 krat več kot limona ali 3 do 5 krat več kakor vrtne jagode. Pa to- krat ni namen tega sestavka, da se seznanjamo z njegovo vred- nostjo v zdravi prehrani, temveč svetovati, kako aktinidijo s po- letno rezjo vzgajati in negovati. Z vzgojo aktindije in pridelo- vanjem kivija imamo še malo izkušenj,in ker je konec maja in v začetku junija pravi čas, da opravite prvo poletno rez, ne bo odveč, da temu opravilu posve- timo nekoliko časa. Aktindija se kot sadna rastli- na trajnica razlikuje od drugih manj poznanih domačih sadnih vrst. Njen koreninski sistem je podoben plezalkam, še najbolj srobotu. Iz koreninskega vratu mlada rastlina razvije več po- ganjkov, od katerih odberemo eno ali več debele, odvisno od vzgojne oblike. Mladike oziro- ma rozge. ki rastejo iz debla, dosežejo v enem letu tudi do 8 metrov dolžine in so približno 1 centimeter debele. Za rozgo kot obliko rasti je značilno, da tvori do 20 cm dolge medčlenke, na členkih pa se tvorijo leseni in cvetni brsti. Pri zimski rezi puščamo na ogrodnih vejah dvo- in triletne rodne poganjke s 4 do 6 rodni- mi brsti, podobno kot so to rez- niki na vinski trti. Poletno ali zeleno rez opravi- mo prvič konec maja, ko odstra- nimo odvečne poganjke in bo- hotivke, ki bi sicer izčrpavale in ovirale osnovno vzgojno obliko. V drugi polovici junija ali v začetku julija — mesec dni po prvi letni rezi, ko že dovolj po- rastejo rodne rozge — pa te pri- krajšamo na 8 do 10 brstov od krajnjega plodu. Rodni in nerodni poganjki se pri aktinidiji ločijo po obliki ra- sti. Rodni so počasnejše rasti s krajšimi medčlenki od nerod- nih, ki bujno rastejo in imajo dolge, stegnjene medčlenke. Ločitev poganjkov je pomem- bna, ker s poletno rezjo glede na sorto in vzgojno obliko akti- nidije naravnamo njeno vzgojno obliko in ravnovesje med rastjo in rodnostjo. V OKRASNKM VRTU so pomladanske cvetnice v glav- nem cvetenje že končale, polet- ne pa cvetenje pričenjajo. 'V tem času so pričele cveteti in se raz- dajati s svojo očarljivo lepoto in žlahtnostjo vrtnice — kraljice vrtov. Cvetele bodo vse do poz- ne jeseni, med tem pa se jim bo- do pridružile še druge poletne in jesenske cvetnice. Cvetenje bo toliko lepše in bujnejše, koli- kor več pozornosti jim bomo posvečali pri negi. Pri odcvetelih okrasnih rastli- nah skrbimo za redno rez odc- vetelih poganjkov, ki so iz kakršnih koli razlogov preneha- li asimilacijo. Skrbimo, da so okrasne rastline pravočasno va- rovane pred rastlinskimi bolez- nimi in škodljivci. Uporaba ke- mičnih preparatov za varstvo pri okrasnih rastlinah pred ra- stlinskimi boleznimi in ško- dljivci ni toliko problematična, kot je pri vrtninah, sadju in ze- lenjavi. čeprav tudi pri teh upoštevamo karenčno dobo. Strupene pesticide uporabljamo, ko čebele ne izletavajo, to je v večernih urah. Sicer pa tudi pri okrasnih rastlinah, pa naj bodo to trajnice, drevnine, grmičevje ali cvetlice enoletnice, ne sme rasti plevel. Z redno plitvo ob- delavo preprečujemo njegovo rast, ohranjamo vlago in plitvim koreninam omogočamo ugod- nejšo rast. V ZELKNIAVNEM VRTU so z nekaj gredic že pobrane zgodnje vrtnine. Pospravimo iz njih ostanke vrtnin in plevela ter jih kompostirajmo. tla pa plitvo prekopljimo. Globokega prekapanja. lopatanja in obra- čanja zemlje v poletnem času ne priporočamo, ker bi to imelo za posledico preveliko izhlape- vanje talne vlage. V juniju sejemo korenček in rdečo peso za zimsko rabo. Redkvico lahko sejemo vedno znova, da imamo vedno na vol- jo sveže in mlade korene. Zadnji čas je za setev radiča. če želimo pridelati dovolj krepke korcnike za zimsko siljenje. Tudi endivijo sejemo večkrat, da nam bodo vedno na voljo primerno doraščene sadike za presajanje na izpraznjene gredice. (Jrah, fižol, kapusnice, pa- radižnik in kumarice osipamo. Osipana rastlina razvije več stranskih korenin, zato pa lahko črpa več rastlinske hrane iz tal. temu primerni pa bodo pridelki. * * * Po biokoledarjii je priporoč- ljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, od .?. do 5. ter od 12. do 15. junija, rastline, ki jih pridelujemo za- radi plodov, od 5. do 7. junija, zaradi korenike gomoljev in če- bulice od 7. do 10. junija in ra- stline, ki jih pridelujemo zaradi cveta, in zdravilna zdišča od 1. do 3. in od 10. do 12. junija. Miran Glušič. ing. agr. TEDNIKj-MEE. 2A RAZVEDHILO — 21 22 POSLdtNA SPOROČILA a: JUNIJ m^ TEDNIK TEDNIKjzLLiElill^ OGLASI IN OBJAVE 23 Zlatopopočenca Krois iz Ptuja v poročni dvorani mestne hiše v IMuju sta bila v soboto, 29. maja, slovesno ra/^lašena za /latoporočenca Mirko in Ljudmila Krois iz Prešernove 14 v IMuju. Mirko je bil rojen 5. 3. 1918 v Ptuju, i/.učil se je /a trgovca in pred vojno delal v žele/nini lirenčič. potem I ranjo Vrabl. do ukinitve zasebne trgovske obrti. Potem je doživljal vse vrste preu- rejanja trgovine v družbenem sek- torju. ihI Mestnega magazina do MIP Ptuj. Holga leta je bil uspešen in spo?54ovan trgovski po- slovodja. Ptujčani ga imajo v pri- jetnem spi.)minu tudi zato. ker je celih 40 let igral pri mestni godbi na pihala, l.judmila. rojena Ribič .30. 8. 192.S na Mestnem Vrhu. je vse življenje delala doma. skrbela za moža in sina. pt)magala ljudem. Danes je ena najmlajših zlatih ne- vest v ptujski občini. Zlatoporočcnccma tudi naše čcstitike in dobre želje! pp Zlatoporočenca s pričama pred matičarjem. Foto: Langerholc V SOBOTO NA PTUJU Mednarodna razstava mačk v soboto, 5. junija, bo v športni dvorani Mladika prva mednarodna ocenjevalna raz.stava pa- semski mačk na Ptuju, obenem pa že 18. mednarodna razstava v Sloveniji. Odprta bo od 9. do 19. ure. Tekmovanje najboljših na razstavi oziroma revija najboljših mačk bo v soboto ob 15. uri in 30 minut. Sodelovali bodo lastniki mačk iz devetih evropskih držav, ki naj bi pokazali okoli 300 mačk vseh pasem (približno 20) in barv iz devetih držav. Po Portorožu in Radencih tokrat mačke vabijo na Ptuj Kot nam je povedal presednik Felinološkega društva Lenart Rastko Hafner, je bilo do začetka tedna je prijavljenih 260 mačk. Sodelovale bodo per- zijske. eksotične, himalajske, norveške, gozdne, main coon. svete birmanska, turške van. turške angore, abesinske. bri- tanske. evropske, ruske modre, siamske. orientalske, balijske in domače mačke. Prijavili so jih lastniki iz Avstrije, Italije, Madžarske, Češke, Nemčije, Finske, Poljske, Hrvaške in Slo- venije. Sodniki bodo prišli iz Danske, Nizozemske, Belgije in Češke in bodo ocenjevali predv- sem zunanjost mačke in opazo- vali vidne genetske napake. V zadnjem času so na podob- nih razstavah zmagale tudi že slovenske mačke; tokrat jih bo iz Slovenije približni 100. jj^ Festival brez meja Ptuj '93 v času poletnega mladinskega tabora Brzice '93 prireja Komuna interesnih dejavnosti Ptiij v sodelovanju s Front rockom iz Maribora največji festival na prostem, kakršen se v zgodovini Ptuja še ni zgodil. Naslov festivala jc NO B0RI)P:R .JAM FESTIVAL PTUJ '93, bo pa na prosto- ru ob starem mestnem kopališču v Muršičevi (po novem Dravski) ulici na sam dan neodvisnosti Slovenije, 25. junija ob 10. uri dopoldan. Tako bodo mladi rockerji počastili praznik in obenem pripravili do sedaj največji ptujski ročk dogodek. Festival bodo odprle ptujske skupine M.I.1..K., Bear Busters in Artifitial Pussys. Opoldne pa se bo pričela promocija skupin, ki imajo posnetke na laserski plošči ja No border Jam. in bo trajala vse do 1. ure zjutraj. Nastopile bodo skupine: Hello Misery, Baby Zdravo (niso na plošči). G.R.B.. Razzle Oazzle. Fleischpost. lt's Not 4 .Sale. CZD. Kurort. The Se- arch — 1-or What?, Gottschee, Sleazy Snails, Pridigarji, Pure lai- ne in Polska malca. CJostje večera oz. pa bodo Hladno pivo in I)c- molition CJroup! Med koncertom in po njem se bodo lahko udeleženci zabavali tudi na taboru Brzice v Orešju, kjer bodo lahko prenočili, zato organizatorji priporočajo šotore in kopalke. Kampiranje je brez- plačno. Ni razloga, da bi kdo bežal na zadnji vlak ali avtobus, kot je bilo to doslej običajno. OM Rodile so: Irena lušek, Miklavž 48 — Doroteja; Brigita Kovačec, Polenci 48 — Kaljo; Andreja Pondrk, Vrazova 1, Ormož — deklico; Klementina Šprah, Vičava 40. Ptuj — Tiborja; Olga Jordanov.ski. Miklošičeva 10. Ptuj — deklico; Slavica Strelec. Bu- kovci 160/a — dečka; Valerija Ilešič. Vitomarci 42 — Anjo; Majda Kampl. Draženci 76/b — deklico; Sonja Bregovič. Goričak 24 — deklico; Nada Kosi, Slojnci 12/a — Aleksa; Sonja Valant-Ciodec, Popov- ci 3/a — dečka; Barbara Šmigoc, I.ancova vas 25 — Alena; Danica Herega. Mestni Vrh 36 — Marcelo. Poroke — Ptuj: Milan Janžekovič in Marija Jugo- vec, Slojnci 15\ Veseljko Rimele in Marija Korenjak. Podvinci 95; Štefan Veber in Majda Cirosek. Trnov- ski Vrh .5; Marjan Polajžer. Pobrežje 58. in Anita Ilovšek. Pobrežje 21; Branko Venta. Cvetkovci 28. in Nadica Prapotnik. Pavlovci 25; Janez Forstnerič. Po- brežje 132. in Vlasta (Jahin. I.ancova vas 89/e; An- drej Rašl. Svrženjakova ul. 4. Ptuj. in lilizabeta Ko- lenko. Nova vas pri Ptuju 102; Marjan Roškar. Pod- gorci 119/a. in Marija Veršič. Sobetinci 28; Robert Pulko in Nada Kosenburger. Zlatoličje 9/b; Janez Forštnarič. Bukovci 99/e. in Bernardka Bezjak. Spu- hlja 101/a; Ivan Toš. Drbetinci 52. in Silva Vogrinec. Fevanjci 14. Umrli so: Ivanka Irgl. Kraigherjeva ul. 20. Ptuj. 1917 — t 22. maja 1993; Marija "Svenšek. Volkmer- jeva C. 10. Ptuj. * 1913 — t 23. maja 1993; Marija Ačko. Potrčeva c. 13. Ptuj. * 1938 — t 22. maja 1993; Jožefa Krajnc. Žgečeva ul. 10. Ptuj. * 1929 — t 24 maja 1993; Anton Vindiš. Trnovec 15. * 1904 — t 21. maja 1993; Franc Planine. Ptujska Gora 26. * 1924 — t 21. maja 1993; Janez Kolarič. Trnovska vas 39/d. * 1930 — t 22. maja 1993; Alojz Pukšič. Gajevci 12,^ 1918 —t 22. maja 1993; Katarina Mi- lošič. Dravinjski Vrh 29, * 1917 — t 22. maja 1993; Marija Ritonja. Miklavž pri Ormožu 33, * 1903 — t 26. maja 1993; Štefan Horvat. Spuhlja 100. * 1916 — t 26. maja 1993; Alojz Bezjak. Zamušani 2. * 1925 — t 27. maja 1993; Jožefa Avguštin. Korhno 3. * 1919 — t 27." maja 1993; Stanko Rojs. Vitomar- ci 75. * 1926 — t 27. maja 1993; Rado Veis. I\xl- vinci 107. * 1949 — t 24. maja 1993. Kulturni križentkražem PTU.I * Danes ob 18. uri bo v telovadnici Osnovne šole .Mladika koncert vseh treh Šolskih zborov, kijih vo- di (ireta Glatz. PTU.I * Nocoj ob 20.30 uri bo v romanskem palaciju na gradu otvoritev razstave sarajevske slikarke Jasmine Kodžaga. PTUJ * V Fjudski in Studijski knjižnici je na ogled razstava KNJIGE GRADIJO" MO.STOVE.' ki je po- svečena mednarodnemu knjižnemu kvizu za mlade bral- ec z istim naslovom. Kviz organizira Pionirska knjižni- ca I.jubljana, za ptujsko občino pa domača knjižnica. PTU.I * V petek. 4.junija, bodo ob 12. uri v Mestni hiši odprli razstavo likovnih del Lojzeta KirbiŠa. PTUJ * V |-)etck. 4. junija, bo ob 20. uri v MiheliČevi galeriji otvoritev razstave zgodnjih del akademskega sli- karja Franceta MiheliČa iz obdobja 1936—1940. PTUJ * Od petka. 4.. do nedelje. 6.junija, bo VI. Lin- hartovo srečanje — Mladinski gledališki in lutkovni fe- stival v organizaciji republiške in občinske Zvez£ kul- turnih organizacij. PTUJ * DruStvo izobražencev Viktorina Ptujskega vabi \ okviru svojih večerov v |xnek, 4. junija, ob 19.30 uri refektorij minoritskega samostana na pogovor o te- mi DROGA — PROBLEM ZA.SV0JI:N0STL Nastopil bo tudi Komorni kvartet Ptuj pod vodstvom prof. Mete Trop. PTUJ * Pokrajinski muzej vabi v soboto, 5. junija, na grad na .MUZEJ.SKl MIŠ.MAŠ. Med drugim b(xlo odprli razstavo Turkomandija in podelitev priznaj likovnega natečaja na to temo, končali bodo Lutkomandijo, pripra- vili kviz Kdo ve več o Turkih, vozili se boste lahko z ladjo Jessi ... Vstopnina je 200 tolarjev. ADMONT (Avstrija) * V nedeljo. 6. junija, bodo v tamkaSnjem Kunsthistorische Museum odprli razstavo del Ptujčana Maksa Menonija. Razstavil bo 20 olj z ra- zličnimi pomladnimi motivi. Na otvoritvi bo nastopila violinistka Mojca Menoni. PTUJ * Ločenci Osnovne šole Mladika so pod režij- skim vodstvom Nevenke Samoluu pripravili otroSko oix>ro Mire Voglar DEBELA REPA. Za glasbo je po- ,skrlxMa Greta (ilatz. Šole, ki bi predstavo rade videle, oglasile se! PTUJ * V sredo, 9. junija, lxi ob 19.30 uri v kletni dvorani gledališča zbor delegatov Zveze kulturnih orga- nizacij občine Ptuj. LJUBLJ.\NA » V torek, 8. )unija. gostuje v Mladin- skem gledališču Teater 111 DPD Svoboda — Gledališče Ptuj s predstavo Frančka Rudolfa Pegam in Lambergar v režiji Branke Bczeljak Glazer. TOVORNJAK V OSEBNI AVTO Po magistralni cesti od Lenar- ta proti Mariboru je v četrtek, 27. maja, ob 11.45 vozil tovor- njak Anton Tepeh iz Spodnjega Dupleka. V križišču z lokalno cesto proti Voličini je zavijal le- vo v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal z osebnim avtomobi- lom Ai}lon Šket iz Jazbine v občini Šmarje pri Jelšah. Oseb- ni avlo je trčil v sprednji desni del tovornjaka. Pri lem so bili voznik Anton vŠkel in sopotniki v njegovem avtomobilu Jože Fi- dler, Sašo Mren in Branislav Pe- carski hudo ranjeni. VOZILI č^^^iLNO TglU ^^^ v četrtek, 27. maja, nekaj po 10. uri je madžarski državljan Janus Szenerszki iz Budimpešte vozil terensko vozilo iz Maribo- ra proti Ptuju. V Rošnji je iz neznanega razloga zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem je prav tedaj pripeljal z osebnim avtomobilom Branimir Dorolič, hrvaški državljan iz Samobora. Vozili sla čelno Irčili. Voznik Dorolič in njegova sopotnica Davorka Dorolič sta bila hudo ranjena. Zaradi te nezgode je bila magistralna cesta zaprla za okoli 40 minul. TRČENJE OB PREHITEVANJU Po cesti od Šikol proti Ki- dričevemu se je v četrtek, 27. maja, nekaj pred 13. uro peljal z osebnim avtomobilom Bra- nislav Rizman iz Lendave. Pri Kidričevem je začel prehiteva- ti traktor s priklopnikom. Prav tedaj je iz nasprotne smeri pri- peljal z osebnim avtomobilom Branko Trčko iz Spodnjih Ja- blan 11, KS Cirkovce." Avto- mobila sta čelno trčila, pri tem je bil Rizman huje, Trčko pa lažje ranjen. Zaradi omen- jene nezgode je bil promet po magistralni cesti zaprt okoli 3 ure, promet pa so usmerjali po obvoznicah. NI UPOŠTEVAL PREDNOSTI DESNEGA v nedeljo, 30. maja, ob 7.30 je Beno Matjašič in Cerkvenja- ka vozil osebni avto po lokalni cesti čez Dupleški Vrh. V križišču lokalnih cest ni upošte- val predno.sti desnega, zato je trčil v voznika kolesa z motor- jem Franca Bebra iz Spodnje Korene in ga hudo ranil. GORELO V SPODNJIH JABLANAH Prejšnji torek je izbruhnil požar na gospodarskem po- slopju Jožeta B. v Spodnjih Jablanah, KS Cirkovce. Pogo- relo je gospodarsko poslopje na površini okoli dvesto kva- dratnih metrov, v njem pa večja količina lesa in razno kmetijsko orodje. Vzroke požara še raziskujejo. Ocenju- jejo, da je škode za okoli 3 milijone tolarjev. OGENJ NA PIŠČANČJI FARMI V GAJEVCIH v četrtek, 27. maja, je v zgodnjih jutranjih urah začelo goreti na piščančji farmi v Ga- jevcih, KS Gorišnica, last Jan- ka B. Ogenj je uničil ostrešje v velikosti 6.'S krat 13,5 metra in opremo za vzrejo pi.ščan- cev. Ocenjujejo, da je zaradi tega lastnik farme utrpel Ško- do za okoli 8 milijonov tolar- jev. Ogenj je nastal zaradi vžiga prahu in žagovine na peči za segrevanje. Ventilator- ji so gorečo snov skupaj z zra- kom potisnili skozi zračnik v zgornji del objekta, zato se je požar razširil po notranojosti zgornjega dela farme in na ostrešje. POSLOPJE v manjšem neurju, ki seje v noči s petka na soboto razbe- snelo nad delom Haloz, je ob 23.20 udarila strela v gospo- darsko poslopje Neže Svenšek v Ložini 5, " KS Podlehnik. Čeprav je bilo poslopje krito z opeko, je v celoti pogorelo, v njem pa okoli tono in pol se- na, pet svinj in eno govedo. Ostalo govedo in večino kmečkega orodja je lastnici in sosedom uspelo rešiti. Ocen- jujejo, da je škode za okoli 2 milijona tolarjev. --i« ................................................... Ivan Petek, 72 let, iz Oslu- ševcev, KS Podgorci, je hodil po podstrešju gospodarskega poslopja. Spodrsnilo mu je, padel je 3 metre globoko v predprostor in se hudo ranil. NASEDLA LAŽNEMU........................................... POLICISTU v sredo. 26. maja. okoli 20. ure je neznani mlajši moški pozvonil pri Elizabeti K. iz Ptuja. Rekel je. da je policist iz Ljubljane in da dela za Inlerpol. Prišel je zaradi njenega sina. ki naj bi sj3deloval z neko albansko mafijo. Ženska mu je v zmedenosti nasedla in ni zah- tevala. da pokaže službeno izJcaz- nico. Pokazala mu je tudi sinovo sobo, v kateri je vzel dva usnjena kovčka, ju prinesel v kuhinjo in pred Flizabeto odprl. V kovčkih je med drugim bilo čez 200.000 tolarjev v različnih bankovcih in sinov polni list. Vse skupaj je neznanec zasegel in rekel, da je denar ponarejen. Ni dal nobenega potrdila, temveč je le dejal, da se bo čez čas vrnil s policisti ... toda ni ga več videla. Uprava za notranje zadeve v Mariboru naproša vse. ki bi o neznancu karkoli vedeli, da to sporočijo najbližji policijski po- staji. Po podatkih je neznanec star med 25 in 30 leti. visok okoli 175 cm, črnih kodrastih las in neobrite brade. Ob dejan- ju je bil oblečen v črno majico in temnomodro vetrovko iz šu- meče tkanine, obut pa v športne copate. Opozarjajo tudi na ne- varnost lažnega izdajanja za uradno osebo. Vsak delavec or- ganov za notranje zadeve, še zlasti če ni uniformiran, mora na zahtevo občana pokazati službeno izkaznico, v stanovan- je pa lahko stopi samo s sodnim nalogom za hišno preiskavo. Če tega nima. ima stanovalec vso pravico, da njegov vstop za- vrne. j; p Foto: M. Ozmec