http://www.mandrac.si. uredmstvo@mandrac.si t6d D j k ČETRTEK, 20.MAREC 2014 / ŠTEVILKA 1046, LETO XX / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA/ CENA: 1,20 EUR 1046 (5 s'mobil ihko Pn\/ni nolzoi Innono Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040 410 743 PRODAJALEC Salon za nego telesa VENU Smrekarjeva 12 05/64166 65 J EEEF0”’1833 Kartica ISTRABcN2LP(.m € Dilema Najhujša je tlaka, če je grad brez graščaka, če vladajo komedijanti, za red skrbijo prevaranti, če se nosijo vrtnarji in so hlapci gospodarji. A nas zgodovina pouči: vsak grad si graščaka želi. Globa na globo ■ globalizacija Z vsebino in uporabnostjo naših zakonov in odlokov nimamo sreče, saj si jih lahko vsak tolmači po svoje. Razen tistega dela, kjer so zapisane kazenske sankcije za njihovo nespoštovanje. Tam je vse jasno. (Mef) Že res, da je vsebina zakonov in drugih uredb, ki urejajo naše življenje, pomembnejša od zunanje podobe teh aktov. Ampak, tudi v videzu teh dokumentov je moč odkriti marsikaj zanimivega. Recimo to, da so kazenske določbe, v mnogih primerih, obsežnejše od takoi-menovanih vsebinskih poglavij. Naprimer, Odlok o nadzoru in obveznostih skrbnikov živali pri vzdrževanju čistoče javnih površin v Občini Izola v vsebinskem delu šteje 386 besed, del, ki govori o kaznih pa šteje nič manj kot 247 besed. 32-ti člen Zakona o varnosti v cestnem prometu govori o največji dovoljeni hitrosti v prometu. Za obrazložitev je zakonodajalec porabil 347 besed, za določitev kazni pa kar 515. Kaj je torej namen takega zakona? O tem sem začel razmišljati med prebiranjem zapisa o tragičnem dogodku, ko je oče, med vzvratno vožnjo tovornjaka iz garaže, povozil lastnega sedemletnega otroka, ki so ga težko poškodovanega odpeljali v bolnišnico. In, kot da povzročitelju ni dovolj hudo, so ga policisti še kazensko ovadili. Vse po zakonu. Podobno je bilo s kolesarjem, ki je zapeljal v grmovje in padel, mimo so se pripeljali reševalci in mu predlagali, da ga za vsak sklučaj odpeljejo v bolnišnico na pregled. Potem pa je po pošti prejel obvestilo oziroma globo zaradi neprevidne vožnje. Tudi v primeru verbalnega konflikta se navadno konča tako, da kazen dobita oba udeleženca. Kakšen je učinek takšne globe zakonodajalca očitno ne zanima, razen učinka, ki ga ima na proračun. Nam pa krepi spoznanje, da tej državi ni do zagotavljanja reda, ampak do kazni. STOLETNICA FRANTIŠKA ČAPA i ARI KINO ODEON IZOLA v mesecu APRILU v_______________y Izjava tega tedna Ker je zelo verjetno, da bo izolski župan povabljen na rezanje traku ob otvoritvi nove tovarne Delamarisa v Pivki, bi lahko pivški župan že ta petek prišel na otvoritev pokritega balinišča v Arrigoniju. Ana Iz jame WWW.NAKUPI.NET @ BANKA KOPER ( Tednik MAN DRAČ OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 mali oglasi in naročnine: tel 040 211434 V Pisma iz metropole Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. KRATKA ZGODOVINA KORUPCIJE Nekdanji nemški predsednik Thomas Wolf je sam sebe odstopil, ko so se v nemški javnosti (rumenem tisku) pojavile prve govorice, da je kot predsednik zastonj križaril na jahtah in dopustoval po gradovih, podeželskih dvorcih in podobnih hiškah bogatih nemških poslovnežov. Sam je odstopil, priznal je, da je to res, ni pa priznal, da je sam osebno imel od tega kakšno korist, ali pa, da je kot protiuslugo za uslugo njegov gostitelj imel kakšno korist od njega, kot predsednika države, ali, da je uporabljal svoj vpliv, da bi temu poslovnežu zagotovil kakšen biznis na račun države. Tega nikoli ni priznal, tudi njegovi prijatelji ne. Šlo je za čisto prijateljsko ljubezen v stilu: tako rad imam njegovo jahto, da ne morem brez njega. Ali obratno, tako rad ga imam, da ne morem brez njegove jahte. Nemški predsednik, v trenutku izvolitve že znan kot najmlajši, najlepši v zgodovini, kar v Nemčiji sploh ni težko, ko se spomnim Adenauerja, najpametnejši, kar so dogodki potem negirali. Odstopil je predno je tožilstvo, ali sodišče začelo raziskovati sum koruptivnega dejanja, ker ni želel, da njegova funkcija vpliva na potek preiskave. Dve leti je trajalo, da je sodišče ugotovilo, da je kriv koruptivnega dejanja v višini 72 evrov. Nisem narobe napisal - korupcija v višini povprečne večerje za eno osebo v kakšnem nemškem pajzlu. Ampak, korupcija pa je. Sploh ni pomembno ali 72, 720, 7200, ali toliko v miljonih ali milijardah. Belgijska obrambna ministrica je imela pomemben sestanek v Švici. Odletela je na ta sestanek, naredila, kar je morala narediti in se spomnila, da je njen sin na šolanju v Švici. S službenim avtomobilom veleposlaništva se je odpeljala in obiskala sina. Dva dneva po tem dogodku je odstopila, ker je službeni avto uporabila v privatne namene. Te dni pa vsi poštenjaki govorijo in obsojajo ministra Gregorja zaradi njegovih letalskih, Adrijinih vozovnic. Povsem upravičeno če je vse kar je napisano res. Osebno je, tako je objavljeno, pošiljal maile in podobne pisarije nekadanjem prijatelju, ki je bil direktor v Adriji in dobil letalske vozovnice po »subvencioniranih« cenah. Pa ni edini. Tudi drugi so jih, od Adrie do propadlih privatnih letalskih družb. Pa se ni nič zgodilo. Zdaj pa so se vsi spravili na Gregorja. Povsem upravičeno. A najbolj žalostno pri vsem tem je, da se nanj spravljajo poslanci takšnih in drugačnih političnih strank, ki so sami stalni povabljenci na sodišča, ali so že (za zdaj) nepravo-močno obsojeni na prvostopenjskem sodišču. Zaradi falsificiranih diplom, prepisanih diplom, lažnega predstavljanja, ali drobnih lopovščin. Pa tudi zločinov proti človeštvu, v kar šteje tudi trgovina z orožjem. In edino v Sloveniji so ti zločini zastareli. Vsaj tako je sodišče povedalo, čeprav so že objavljene tone dokumentov o tem osamosvojitvenem biznisu. Pa ni osamosvojitev kriva za to. Samo nekateri so osamosvojitev izkoristili, da umažejo ime, ponos in čast države, ki je danes že tako oblatena, da jo dajejo v isti koš z najbolj koruptivnimi državami tipa Uganda in podobnimi. Za prvega koruptivnega je bil osumljen Judež. Za trideset srebrnikov je prodal Jezusa Rimljanom. Čeprav nekateri poznavalci Biblije in tega časa trdijo, da mu je Jezus, po večerji, pred vsemi povedal: »Pojdi in naredi, kar sem ti zapovedal!« In je Juda šel in naredil, kar mu je Jezus zapovedal. Ko je videl, kaj se je zgodilo je šel v puščavo in se obesil. To lahko naredi samo poštenjak. Ker ni bilo možno odstopiti ali biti odstopljen. Pa še časopisov ni bilo. Kaj pa čakajo naši novodobni Judeži? MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Scuola Elementare “Dante Alighieri” Scuola materna “L’Aquilone” Isola apre il bando d'iscrizione alla Scuola materna »L'Aquilone« per Vanno scolastico 2014/2015 Si potranno iscrivere i bambini presso la segreteria della Scuola Elementare »Dante Alighieri« in Via Rivoluzione d'ottobre fino al 31 maržo 2014. I genitori possono iscrivere i figli che hanno compiuto gli undici mesi di eta. Per ulteriori informazioni polete telefonare al numero 05/6625240. La preside Simona Angelini Osnovna šola »Dante Alighieri« Vrtec »L'Aquilone« Izola Razpisuje vpis v vrtec »L'Aquilone« za šolsko leto 2014/2015 Vpis otrok bo potekal do 31. marca 2014 v tajništvu Osnovne šole Dante Alighieri v Ulici Oktobrske revolucije 10. Starši lahko svoje otroke vpišejo po dopolnjenem enajstem mese- : cu starosti otrok. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko 05/6625240. Ravnateljica Simona Angelini Strategija pa taka Nova ljubljanska banka ima na OPčinah svojo podružnico. Tam so jo slavnostno odprli pred petnajstimi leti, zdaj bi jo radi manj slavnostno zaprli. Zamejci so seveda jezni in užaljeni. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je v zvezi z napovedanim zaprtjem podružnice NLB na Opčinah pri Trstu, potem ko je že pred časom posegel tudi pri predsednici vlade Alenki Bratušek, poslal dopis ministru RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazdu Žmavcu. Med drugim mu je napisal: »V medijih beremo, da gre za nepreklicno odločitev Upravnega odbora banke, ki zaradi prestrukturiranja podjetja se namerava odpovedati tudi edini podružnici v Italiji oz. v zahodni Evropi in se pri tem sklicuje na zahteve Evropske komisije. Ta poslovalnica se je iz Milana preselila v Trst leta 1999. Na slovesnem odprtju novih prostorov na Opčinah leta 2010 je bil prisoten slovenski prvi minister Borut Pahor, ki je tedaj pohvalil ambicije slovenskega finančnega koncerna. Po samih štirih letih pa je postala ta podružnica nestrateška, kljub temu, da po več kot desetih letih pozitivnih rezultatov je prvič imela negativno bilanco v letu 2012 in to ne zaradi slabe gospodarnosti temveč zaradi visokih rezervacij. Niti en mesec po koncu leta 2012 je bila že uvrščena med nestrateške dejavnosti in je bila njena dejavnost omejena. Kljub razumevanju za hudo krizo, ki je prizadela slovenski bančni sistem, prepričano dvomimo v umestnost zaprtja te podružnice, saj po naši oceni je pomembna tako iz komercialnega kot tudi iz političnega in manjšinskega vidika. Poslovalnica nudi namreč svoje storitve zlasti podjetjem. Slovenskim in italijanskim investitorjem so visoko kvalificirani zaposleni v veliko pomoč, saj dobro poznajo oba trga in oba finančna sistema. Med drugim ugotavljamo, da poslovne izmenjave med Italijo in Slovenijo stalno naraščajo, tako kot zanimanje slovenskih podjetij za italijanski trg. Škoda bi bilo, da bi se kljub pozitivnemu trendu odpovedali donosnim poslom in sodelovanju s pomembnimi slovenskimi podjetji z visoko boniteto. Zaprtje tržaške podružnice bi nedvomno zelo negativno vplivalo tudi na gospodarski razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji in bi prekinilo gospodarsko sodelovanje med matico in svojo manjšino. Sami ste v eni izmed svojih prvih izjav povedali, da se boste zavzeli predvsem za čezmejno gospodarsko sodelovanje, zato vas vljudno prosim za konkretno pomoč, da bi se preprečilo zaprtje tako pomembnega finančno-gospodarskega središča.« Rudi Pavšič Trst, 17. marca 2014 vi \\nn\( 3 Četrtek, 20.marec 2014, št. 1046 -------------------------------------------Občina vs Marina---------------- Marina in Občina odslej z roko v roki Dolgoletno pravdanje med Občino Izola in Marino oziroma podjetjem Marinvest je dobilo epilog. Občina je v dobrih dveh letih mediacije za 25 let neplačevanja iztržila nekaj več kot milijon evro, dograditev tretjega valobrana, prenos lastništva plavajočih pomolov in polovico še nezgrajenega pomola B. Koncesijo pa je podelila za obdobje naslednjih 40 let po 240.000 eur na leto. V četrtek so občinski svetniki izglasovali in po skrajšanem postopku potrdili odlok o koncesiji za marino ter podali soglasje k 40 letni koncesijski pogodbi. Na seji občinskega sveta je bilo, po pričakovanju, slišati kar nekaj pripomb na rezultat skoraj triletne mediacije, a to ni spremenilo rezultata glasovanja, kjer je jasno, da je končni zmagovalec te, skoraj tri desetletja dolge zgodbe Marina, in ne Občina Izola, čeprav Občina daje s sporočili drugačen vtis. Tako pravi sporočilo za javnost Občine Izola: Na izredni seji so izolski občinski svetniki z 20 glasovi za in nobenim proti (od 22 prisotnih svetnikov) potrdili odlok o koncesiji za marino, podali soglasje k sodni poravnavi in soglasje h koncesijski pogodbi. »S strpnostjo in z argumenti smo po dveh letih mediacije prišli do rezultata, ki odpira možnosti razvoja marini in lokalni skupnosti, v katero je marina umeščena,« je ob sprejemanju dokumentov poudaril župan Igor Kolenc. S sodno poravnavo se bodo tako zaključili vsi sodni postopki, ki so potekali med občino in Marin-vestom. V poravnavi je opredeljeno, da Marinvest plača občini 1.108.000 evrov uporabnine za pretekla leta, Marinvest ravno tako izroči občini 5 plavajočih pomolov v občinskem pristanišču in ima obveznost zgraditi valobran 3 v roku 18 mesecev od sklenitve sodne poravnave. Za naprej pa občina in Marinvest sklepata koncesijsko pogodbo, s katero občina podeljuje Marin-vestu koncesijo za marino za 40 let, Marinvest pa bo letno občini plačeval približno 240 tisoč evrov koncesnine. Skupna vrednost poravnave tako znaša 3 milijone evrov. Zakaj se je mudilo? Sprejetje odloka za koncesijo je bilo nujno, saj trenutno kaotično stanje, kot ga je pred leti opisal bivši župan Tomislav Klokočovnik ustreza izključno upravljalen Marine. Kljub temu pa je bilo na seji slišati kar nekaj pripomb. Koalicija je sicer menila, da je dogovor dober (podžupan Branko Simonovič je tudi povedal, da je kot direktor hotela Delfin zelo dobro sodeloval z Galassijem), medtem ko je del opozicije županu Kolencu in upravi očital predvsem to, da se s doseženim hvali, saj naj bi Izola v mediaciji potegnila krajši konec. Med drugim je Alojz Zorko, svetnik IJN, županu očital, da so gradivo dveh let mediacije in 25 let sporov dobili le tri dni pred sejo. Župan je na to sicer repliciral, da po zakonu bi lahko gradivo za izredno sejo izročili na seji sami in da niti ne bi bilo potrebno sklicati delovnih teles, ki bi še pred izredno sejo o problematiki diskutirali. V resnici pa bi morali narediti še en korak nazaj in se vprašati, zakaj je bilo treba za tako delikatno temo sploh sklicati izredno sejo? Komu je gorelo pod nogami? Dogovor je za Marinvest vsekakor dober, kar so potrdili takorekoč vsi vpleteni, ampak trenutni “status quo” je bil seveda še boljši. Vendarle konec zgodbe? Ne glede na vse, pa se je pravdanje z Marinvestom, vsaj zaenkrat, končalo. Koalicija torej pravi, da je dogovor pozitiven za obe strani, ter da bo izolski akvatorij, zaradi gradnje tretjega valobrana varnejši, Aleksej Skok, iz izolske SD, pa je prepričan, da bo z dogovorom Izola pridobila kakšnih 100 delovnih mest. Tisti, ki se z uspešnostjo dogovora ne strinjajo pa trdijo, da so številke za poravnavo prenapihnjene, da je obdobje 40 let za koncesijo predolgo in da se je Izola s tem dogovorom dejansko odpovedala upravljanju v tem delu akvatorija. Oboji pa opozarjajo, da se zgodba ne bi ponovila tudi na zahodnem delu izolskega akvatorija, tistem ob ladjedelnici. No, zdaj tudi Izolani vemo, kako se tovrstno lobiranje, podpisovanje neverjetno pomanjkljivih pogodb in dolgoletno pravdanje konča. Tako, kot vsaka spodobna zgodba: z naukom. Kdo ima prav in kdo laže? Za konec pa objavljamo še diskusijo, ki sta jo na občinskem svetu imela župan Igor Kolenc in svetnik SDS Radivoj Nardin, sicer najbolj goreči nasprotnik podpisa odloka o (takšni) koncesiji. Nardin: Ne vem kdo je dal mandat županu, da je lahko pomol B prepustil gospodu Galassiju in s tem 450 takimenovanih komunalnih privezov. Naj bo prepuščeno županu, da bo že sam občanom obrazložil, zakaj je to prav in da je teh 1.100.000 evrov res takšen znesek, da je vreden vseh odpustov in da ponovno nekoga nagrajujemo in potrjujemo prakso, da biti priden in plačevati je blesavo, biti lump, izkoriščati vse pravne možnosti, ki so ti dane, da nekaj ne plačaš, pa je postalo v Sloveniji prav. Mislim, da je to igranje z mojimi možgani, in če enkrat temu ne naredimo konca... Tako kot se je začelo, ko je občinski svet dovolil dodatno nadstropje na neprofitnem bloku, se zdaj nadaljuje in kasneje bomo dovolili še Zemljariču, da zgradi kdo ve kaj, ker bomo zadnji trenutek prišli na sejo in bili prisiljeni, češ, “Če ne boste odloka sprejeli bo konec sveta in gospod Galassi se bo pobral in šel”. Kam bo šel? Saj je tukaj, obsojen, da je z nami. On mora sodelovati z nami. Tako kot mi moramo sodelovati z njim. In nič se ne bo zgodilo, če danes ne podpremo. Samo 450, gospodje in gospe, 450 komunalnih privezov bomo izgubili, ne se sprenevadati. Kolenc: To ni res. Nardin: O tem danes odločate. Kolenc: To ni res. Nardin: Mi jemljete besedo? Kolenc: Ja, vam jo jemljem zato, ker lažete. Nardin: 450 komunalnih privezov ne bo več. Jih bo 200, pod kakšnimi pogoji in kdaj? Kolenc: Magister Nardin, prosim, ne lagat. Pripravljen sem korektno poslušat zadeve, sem pripravljen sprejet vse vaše pripombe, vaša mnenja, samo ne lagat. Nardin: Gospod župan, nikoli vam nisem rekel, da lažete. Kolenc: Jaz pa vam pravim, da lažete. Nardin: Jaz pa sem prebral (odlok) in v tistem, kar preberem in v tistem, kar je na slikah je jasno, da pomol B bo zgrajen in v celoti bo spadal v koncesijo, ki jo bo dobil gospod Galassi. Zgrajen bo levi krak, desnega se ne bo gradilo, saj naj bi bili tako-imenovani plavajoči pomoli, ki naj bi omogočili dodatnih 180 ali 190 komunalnih privezov. Kolenc: Kot je bilo definirano leta 2004. Nardin: V odlokih je bil ta pomol definiran kot komunalni pomol, ki bi ga naredila Komunala, z njim tržila in omogočila, da bi poslovala racionalno, da bi že enkrat nehala poslovati z minusom. Leta 2012 je Komunala morala 30.000 evrov predati od drugod na pristaniško dejavnost, da je to pokrila. In to je bil način, da bi se rešilo to zgodbo. V sporazum se dodaja podaljševanje valobrana, ko je bilo že povedano, da je to že bilo sklenjeno, da se naredi. Bomo dvakrat obračunavali eno in isto zadevo? To so podatki, ki jih je treba razložiti in na podlagi katerih bomo odločali... Kolenc: Še enkrat povedano, vsi ti akti, tudi pomol B, stojijo na predhodnih dokumentih, družbeni plan iz leta 2004 jasno opredeljuje levi del za turistične priveze, desni del komunalne in dnevne priveze. In mi sedaj imamo kompletno desni akvatorij za komunalne priveze in ne mi govorit, da krademo 450 privezov izolskim občanom, to je laž. AM Občina Center dnevnih aktivnosti v najem Prihodnji četrtek se bo na redni seji sestal izolski občinski svet. Svetniki bodo obravnavali poročila in poslovne načrte večine javnih zavodov, katerih ustanovitelj je Občina Izola, sklepali o predlaganem novem direktorju Doma upokojencev in dorekli obveznosti' pri gradnji oskrbovanih stanovanj in "upokojenskega kluba". Začetek redne seje tudi tokrat pripada predstavitvi uresničevanja dogovora o izgradnji oskrbovanih stanovanj in Dnevnega centra za starejše v Izoli ter sprejemu soglasja k predlogu Pogodbe o sodelovanju pri izgradnji Centra dnevnih aktivnosti za starejše v okviru izgradnje Centra starejših v Izoli. Upokojenski klub z najemnino Nepremičninski sklad je Občino Izola pred kratkim obvestil, da sta se, v času sklenitve dogovora o sodelovanju, Občina Izola in Nepremičninski sklad prednostno dogovarjala za sodelovanje v obliki soinvestitorstva, v nadaljevanju pa sta se odločila, da bo Nepremičninski sklad nastopil kot edini investitor. Občina Izola pa bo za prostor Centra dnevnih aktivnosti (CDA) sklenila dolgoročno najemno pogodbo. V ostalih delih Sklad nastopa kot edini investitor, pripravili pa so tudi Pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice, ki med drugim opredeljuje javni interes za ustanovitev stavbne pravice objektov, v katerih bodo oskrbovana stanovanja, ki se bodo prednostno oddajala v prvi in vsak nadaljnji najem občanom Občine Izola in prostor Centra dnevnih aktivnosti, ki se bo oddal najem Občini Izola. Preprosto povedano. Za stanovanja, ki bodo v tem sklopu namenjena Izolanom bo občina zaračunala stavbno pravico, prostor, kjer bo deloval Center dnevnih aktivnosti starejših občanov pa bo dobila v najem. Proračun v skladu s pričakovanji Med obravnavo poročil o delu in poslovnih načrtov različnih javnih zavodov bodo svetniki obravnavali in odločali o Zaključnem računu proračuna Občine Izola za leto 2013. Glede na to, da je znašala primerna poraba Občine Izola za leto 2013 7.304.291 EUR, ocenjeni lastni prihodki občine za leto 2013 pa so znašali 7.638.751 EUR se je občina Izola tudi v letu 2013 samofinancirala in ni prejemala finančne izravnave iz državnega proračuna. Prihodki Dejansko pridobljeni prihodki proračuna v letu 2013 so bili 16.397.768 EUR in so doseženi v višini 63,4% od načrtovanih 25.858.568 EUR. Razliko med načrtovanimi 25 milijoni in doseženimi 16 milijoni prihodkov najdemo v razpredelnici kapitalskih prihodkov (beri prodaja nepremičnin), ki so bili načrtovani v višini 7.539.374 EUR, dejansko realizirani pa v višini 621.867 EUR, kar predstavlja 8 % načrtovanih sredstev v letu 2013. Stavbnih zemljišč so prodali vsega 6 % od načrtovanega, prodaja zgradb in prostorov pa je presegla plan za 43 %. Različne krajevne skupnosti Zanimive so gromozanske razlike v prihodkih krajevnih skupnosti. Medtem ko je Krajevna skupnost Staro mesto ustvarila za 0,04 Eura prihodkov, je Krajevna skupnost Korte imela skupaj 27.320,17 Eur prihodkov. Krajevna skupnost Jagodje - Dobrava pa 21.779,08 Eur lastnih prihodkov. Razlike so se še povečale s pori-livi iz občinskega proračuna, ki je KS Staro mesto namenil manj kot 1.000 Eur, KS Korte je prejela 20.564 Eur, KS Jagodje-Dobrava pa 18.455 Eur. Odhodki Dejansko izplačani odhodki vseh neposrednih uporabnikov občinskega proračuna v letu 2013 znašajo 16.845.767 EUR, kar pomeni v primerjavi z načrtovanimi prihodki 64 odstotno izvršitev, v primerjavi z realnimi prihodki pa so bili za kakšnih 400 tisočakov večji. Investicijski odhodki (gradnja in nakup osnovnih sredstev) so bili načrtovani v višini 11.485.734 EUR, dejansko pa so bili realizirani v višini 4.751.732 EUR, kar je 41 % plana. Med zanimivejšimi vsebinami je še prenehanje veljavnosti pravilnika za opravljanje gospodarske javne službe prisilni odvoz vozil in odvoz zapuščenih vozil na območju občine Izola, za konec pa sledi še mnenje k predlaganemu novemu direktorju izolskega doma upokojencev in potrditev mandata nadomestni članici občinskega sveta, ge. Neviji Šalko-vič (IJN). Kava Bar Tisa praznuje 6. rojstni dan V soboto 22.3.2014 Kava Bar Tisa pripravlja praznovanje ob 6. rojstnem dnevu. V ta namen bodo sobotno dopoldne namenili najmlajšim obiskovalcem, za katere pripravljajo otroške delavnice. Večerni program bo namenjen pristašem rock glasbe, ki bodo lahko uživali ob avtorski glasbi in priredbah skupine The Concept. Pred pričetkom koncerta bo vzdušje z reggae ritmi ogrel Selecta Verso. Vstop je prost. Sicer pa so v Kava Bar Tisa, v soboto, 15. marca, pripravili 16. dobrodelno garažno razprodajo. Z velikim veseljem so ugotovili, da izkupiček tokratne razprodaje znaša 355 Eur, ki jih bodo v dogovoru s CSD Izola namenili za pakete higienskih pripomočkov (pralni praški, mila, toaletne potrebščine, ...). Z zbranim denarjem tako želijo pomagati socialno ogroženim družinam. Pokrito balinišče v Arrigoniju V petek ob 16. uri bodo uradno odprli prenovljeno balinišče Balinarskega športnega društva Jadran v Arrigoniju. Po prenovljenem mestnem stadionu in sanaciji strehe športne dvorane na Kraški ulici je Občina Izola pred kratkim izpeljala še projekt nadkritja balinišča v parku Arrigoni. Balinarji lahko sedaj objekt uporabljajo tudi ob slabem vremenu, obenem pa so zaščiteni pred soncem v poletnih mesecih. Izbrani izvajalec Expo Biro je nad balinišče postavil paviljonsko nadstrešnico z uporabo membranske tehnologije. »Jekleno konstrukcijo in membrano smo zasnovali tako, da ščiti pred zunanjimi vplivi vremena, hkrati pa ne deluje kot dvorana,« je ob postavitvi nadstreška dejal Matej Blažič, vodja proizvodnje v podjetju. Občina je za celotno prenovo balinišča, ki vključuje tudi prilagoditev obstoječih reflektorjev, ureditev odvodnjavanja in asfaltiranje dela parcele, namenila dobrih 50 tisoč evrov proračunskih sredstev. V kratkem pa bo v Izoli dokončan še en športni objekt, to je rekreacijski park v Livadah, ki bo svojo končno podobo dobil v začetku aprila. Za park, ki bo poleg dveh obstoječih igrišč zajemal še tekaško stezo, športna orodja, igralo za otroke in novo rokometno igrišče, bo občina odštela dobrih 420 tisoč evrov. szj -•* mamtom/m: 5 Vrtač tiho ubija izolske palme Izolske palme obolevajo. Ne tiste v loncih, ki smo jih dobili za časa županovanja dr. Klokočovnika, pač pa takoimenovane »avtohtone" imenovane »visoke žumare". Posebej v starem mestu imajo mnoge že posušen žagovinast vrh, suhe liste ali pa jih niti ni več. Krivec se skriva v deblu drevesa in je lahko dolg do 6 centimetrov. Pred približno štitimi leti se je pri nas prvič pojavil palmov rilč-kar (Rhynchophorus ferrugine-us), škodljivec, ki je razširjen po celem Mediteranu, k nam pa je prišel z uvoženimi palmovimi drevesi. Toda, kot kaže se rilčkar ni pretirano razširil, morda tudi zaradi hitrega ukrepanja pristojnih služb, zato pa so pred dvema letoma strokovnjaki iz novogoriškega kmetijsko gozdarskega zavoda in koprske fitosanitarne inšpekcije odkrili novega škodljivca, imenovanega palmov vrtač (Paysandisia archon). V primerjavi z rilčkarjem, ki napade vse vrste palm pa vrtač napada predvsem domorodne palme, ki jih je na Primorskem blizu 10.000. Gabrijel Seljak, vodja oddelka za varstvo rastlin v novogoriškem zavodu je takrat povedal, da so tega škodljivca prvič našli prav v Izoli že jeseni 2008 in nato še spomladi 2009. Takrat so vse palme, ki so kazale znamenja napada, posekali in uničili, očitno pa s tem škodljivca niso uspeli v celoti izkoreniniti saj se je v minulih letih dokaj neopazno namnožil, klub temu da strokovne službe od leta 2008 dalje sistematično pregledujejo palme zaradi prej omenjenega palmovega rilčkarja. Dostava jeklenk na dom 080 1228 Fitosanitarna inšpektorja, Neža Gorenc Volk in Zdenko Grando sta zapisala, da palmov rilčkar napada najraje palmo kanarski datljevec -Phoenix canariensis, vendar ogroža tudi druge vrste palm, pa tudi palmov vrtač ni preveč izbirčen. Vrtač je skoraj Izolan V Sloveniji so palmovega vrtača našli na palmi vrste visoka žumara (Trachycarpus fortunei), pridelane iz semena v Sloveniji. Rastline so bile posajene in namenjene za rezano cvetje. Lokacija najdbe je bila v bližini Izole. Druga možnost vnosa pa je prihod škodljivca na odraslih rastlinah. Vse rastline z znamenji napada v Izoli so bile uničene, vendar ti ukrepi očitno niso zadostovali in škodljivec se je razširil na večje območje Izole. Palma Visoka žumara je v Slovenski Istri in na Goriškem daleč najpogostejša vrsta palm in hkrati tudi med najbolj privlačnimi za palmovega vrtača. Palmov vrtač je v EU karantenski škodljivec za sadike s premerom več kot 5 cm ob vznožju in zato pod posebnim nadzorom fitosanitarnih inšpektorjev. Strokovne službe izvajajo sistematični nadzor nad palmami tudi zaradi palmovega rilčkarja. ISTRABENZ PLINI F*™ Ta je namreč karantenski škodljivi organizem na odraslih rastlinah, kjer povzroča podobno škodo. Priletel že do Jagodja V določenih delih Izole je palmov vrtač že močno prisoten, o čemer pričajo klici zaskrbljenih lastnikov palm. Predvsem so okužena območja Bevkove ulice, Ulica ob starem zidovju, Brkinska ulica, Plenčičeva ulica, Tovarniška ulica, Levstikova ulica, okužba pa se je razširila tudi na Jagodje. Ob nepravočasnem ukrepanju se bo palmov vrtač razširil po vsej Obali. Njegov hiter porast lahko opazimo v zadnjih dveh letih, saj je praktično okuženo že precej veliko področje Izole. Krivo je dejstvo, da se posledice napada vidijo šele, ko je drevo že močno okuženo. Zatiranje je zaradi velikosti dreves lahko precej zahtevno za lastnike, saj ne razpolagajo s primerno opremo za delo na višini. Najcenejši in najučinkovitejši ukrep (vendar pa zelo nepriljubljen pri zasebnih lastnikih) je odstranitev palme v celoti. Deblo je potrebno zmleti zelo na drobno, da se onemogoči razvoj škodljivca. Lepotec - morilec Palmov vrtač izvira iz Argentine, razširjen pa je v Srednji in Južni Ameriki, kjer pa ni obravnavan kot škodljiv organizem, saj njegovo populacijo zmanjšujejo naravni sovražniki. V Evropo in k nam je bil najverjetneje zanesen s sadikami velikih palm. Odrasel metulj je zelo lep in tudi zaradi velikosti opazen, saj meri v premeru kril do 10 cm. Je nočni metulj, vendar pa je aktiven podnevi v sončnem vremenu. Samice so za tretjino večje od samcev. Sprednja krila so žametno zelenkasto rjave barve, s črnkasto rjavkastimi sredinskimi črtami. Zadnja krila so živo oranžna s široko črno progo, ki vsebuje 5 ali 6 belih celic. Metulj leta podnevi in velja za izjemnega letalca, saj doseže hitrost tudi do 60 km/h. Celoten razvoj palmovega vrtača traja najmanj eno leto. Odrasli osebki palmovega vrtača letajo od junija do septembra. Kako ukrepati Drobne ostanke drevesa odložimo na deponijo, zakurimo, kompostiramo ali zakopljemo vsaj Im globoko v zemljo. V zgolj razrezanih deblih palm škodljivec namreč še vedno lahko preživi. Ob prvih znakih napada bi bilo mogoče uporabiti še t.i. biološki pripravek Nemasys P, ki okuži gosenice palmovega vrtača z ogor-čicami Staeinernema carpocapsae. Pripravek je za človeka neškodljiv, zahteva pa primerno znanje in rokovanje. Ker za ta namen v Sloveniji nimamo registriranega nobenega fitofarmacevtskega sredstva, uporaba insekticidov ni dovoljena, ur - ureditev meje - vpis stavbe v kataster stavb - parcelacija - legalizacija črnih gradenj - izdelava geodetskega načrta - pridobivanje gradbenih in - izdelava etažnega načrta z vknjižbo uporabnih dovoljenj - izravnava meje - pridobitev hišne številke -zakoličenje objektov -komparacija - evidentiranje stavbe - pravno svetovanje Dan žil Stopalo in podlaht pokažeta kje smo Vsak tretji Slovenec oziroma Slovenka umre zaradi bolezni srca in ožilja, nekaj manj kot vsak tretji Slovenec in vsaka tretja Slovenka zaradi raka, vsak dvanajsti ali dvanajsta zaradi bolezni dihal. Zaradi naštetih bolezni umre skoraj tri četrtine našega prebivalstva. Danes poteka po vsej Evropi akcija Dan žil, ki jo na obali koordinira novopečeni doktor znanosti, Mladen Gasparini. Večina Slovencev umre zaradi bolezni srca in ožilja. Kar je pomembno poudariti je, da se te bolezni dajo omiliti in celo preprečiti, če poznamo dejavnike tveganja, ki jo povzročajo in nanje pravočasno vplivamo. Tako je namen prve akcije »Dan žil« ljudi ozavestiti o tej bolezni, da bodo bolezen čim prej prepoznali pri sebi in bližnjih ter se tako prej obrnili po pomoč pri svojemu zdravniku. Zgledovali smo se po nevrologih, ki so pred časom objavili plakat GROM, ki opozarja ljudi na simptome in znake možganske kapi. Ta plakat že zmanjšuje invalidnost in rešuje življenja, ker se ljudje ob simptomih prej oglasijo pri zdravniku. Naše združenje je izdalo podoben plakat, ki nosi ime BOM. Začetnice besede BOM spomnijo ljudi na znake in simptome periferne bolezni nog. B kot bolečine v mečih med m hojo, O kot odsotnost pulzov, in M kot mrzle, ne-prekrvljene noge. V besedi BOM je tudi obljuba samemu sebi, kar je zelo pomembno, saj lahko na dejavnike tveganja pri tej bolezni najbolj vpliva vsak posameznik sam. Tako si obljubi, da BO prenehal kaditi, da si bo uredil krvni sladkor, da se bo gibal vsaj l/2ure dnevno, da bo shujšal, si uredi RR in redno jemal zdravila. Akcija poteka danes, v četrtek, 20. marca, po vsej državi prostovoljni nosilci akcije po pokrajinah pa smo v svojih krajih organizirali stojnice, kjer bomo mimoidoče obveščali in ozaveščali glede periferne arterijske bolezni nog. Na Obali bodo take informativne točke locirane: V splošni bolnišnici Izola (od 9.00 do 14.00 ure), v Zdravstvenem domu Koper (od 9.00 do 14.00 ure) in v nakupovalnem središču »Planet TUŠ« v Kopru (od 10.00 do 18.00 ure). Na označenih merilnih postajah bodo zainteresirani lahko izpolnili anketo o tem koliko vedo o tej bolezni, prejeli bodo brošure o bolezni in material o dejavnikih tveganja za razvoj ateroskleroze. Na vseh točkah bomo tudi merili gleženjski indeks, ki je metoda s katero zelo zanesljivo določimo ali ima bolnik periferno arterijsko bolezen (PAB). Pri tej metodi s pomočjo doppler-skega merilnika izmerimo arterijski tlak na stopalu in na nadlahti, ki morata biti praviloma enaka. V kolikor so tlaki na stopalu nižji, kaže to na prisotnost PAB. Iz izmerjenega razmerja tlakov (gleženjske-ga indeksa) lahko poleg potrditve bolezni ocenimo tudi bolnikovo ogroženost oziroma umrljivost zaradi srčno-žilnih zapletov. Na nekaterih točkah bodo potekale tudi meritve krvnega tlaka in krvnega sladkorja, indeksa telesne mase in bioimpendance. Ob zbranih podatkih bo srčno-žilno ogroženost preiskovanca ocenil zdravnik in mu svetoval morebitne nadaljnje korake. Znate otipati pulz na nogi? Ker je za periferno arterijsko bolezen značilno da so pulzi slabo tipljivi ali odsotni, bomo mimoidoče skušali podučiti kako in kje tipamo pulze na nogah. Priporočeno je namreč, da si pulze na nogah redno tipajo vsi, ki so starejši od 50 let in tudi mlajši, ki imajo katerega od dejavnikov tveganja (kajenje, povišan krvni sladkor, holesterol ali krvni tlak). Z omenjeno akcijo želimo opozoriti na periferno arterijsko bolezen (PAB), ki je prisotna pri vsakem petem prebivalcu starejšem od 60 let. PAB lahko vodi v gibalno omejenost in celo invalidnost zaradi amputacije uda. Člani Združenja za žilne bolezni bomo aktivnosti seveda nadaljevali tudi v naslednjih mesecih in sicer z raznimi predavanji po društvih in šolah. Za naslednje leto pa že načrtujemo razširitev akcije na več subjektov (šole, fakultete, društva, zdravstvene organizacije). Koordinator za Južno Primorsko Asist. dr. Mladen Gasparini Eno lopato še sem Zdaj, ko je celo staro mesto eno | samo gradbišče, se bo verjetno | našla ena lopata betona, s katero | bodo zapolnili to luknjo, preden I se zgodi nesreča. Druženje z mladimi je zdravilo V začetku meseca so v Domu upokojencev Izola imeli veseli teden. Člani Študentske organizacije primorske univerze Koper so jim pripravili prijetno presenečenje s prihodom ptujskih kurentov, ki so z zanimivo predstavitvijo in plesom so očarali stanovalce izolskega doma. Pustno dogajanje se je nadaljevalo s kulinarično-športnim dnevom v družbi študentov Visoke šole za zdravstvene vede. Po zmagi domskih stanovalcev v metanju pisanih obročev so poraženci spekli slastne miške, ki so v trenutku zmanjkale iz polnih krožnikov. Pravo pustno rajanje je sledilo v popoldanskih urah s skupino pustnih šem zbranih iz vseh vetrov, končalo pa se je s pustno fritajo. Ta veseli teden se je zaključil s praznovanjem mednarodnega dneva žena, 8. marca v »Nonini kavarni«. Domska jedilnica je bila spremenjena v pravo mestno kavarno, v kateri so izstopale lepo postavljene in lično pripravljene mize z vejicami mimoze. Za vse to in odlično kavo ter postrežbo so poskrbeli dijaki Srednje gostinske in turistične šole Izola pod vodstvom mentorja Branka Miklobušca. Pravo kavarniško vzdušje pa je pričaral Miran Zadnik z moškim pevskim zborom Cirila Kosmača z izbranimi napevi. Druženje z mlajšimi generacijami domske stanovalce vedno obogati s svežo energijo.veselimi,prisrčnimi trenutki. negovalke doma Zemljišče Arga je treba dobiti nazaj Člani društva Izolani so prejšnjo sredo, 12. marca, v društvenem prostoru poimenovanem Plač Izolanov na Ljubljanski 32, pripravili predstavitev IDEJNE ZASNOVE MUZEJSKEGA PARKA na območju nekdanje tovarne Argo, ki je desetletja dolgo zagotavljala dostojen zaslužek in socialno varnosto številnim občankam in občanom Izole s širokim zaledjem. Danes že arhitektka Tina Kopač je v svojem diplomskem delu na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, izdelala in z odliko zagovarjala zamisel, ki jo je v njeni odsotnosti predstavil njen mentor in profesor na isti fakulteti, Leon Belušič. Že uvodoma je profesor pojasnil, da je delo zgolj zamisel študentke kako urediti in oživiti danes zelo opustošen prostor, v katerega je bilo v obdobju prevelikega navdušenja po novem, višjem in večjem, grobo in popolnoma brez občutka za prostor z bogato industrijsko arhitekturno dediščino, grobo poseženo. Večino predstavitvenega časa pa je prof. Belušič namenil podrobnejši razlagi rešitev, ki jih je Tina Kopač v sodelovanju s s svojimi profesorji, razvila do izgleda, ki smo ga imeli pred seboj na stenah v grafični obliki in na manjši maketi. Po njegovih besedah gre za zamisel postavitve večih zgradb na način nekakšnega mesteca z vsemi povezovalnimi potmi in z osrednjim trgom. V stavbah bi predvsem domovali različni muzeji kot npr. ribiški muzej, muzej ozkotirne železnice, muzej oljkarstva, mornariški muzej in še kateri. Veliko prostora je namenjeno tudi za različne oblike druženja občanov in obiskovalcev. Taka druženja bi bila mogoča v manjših gostilnicah ali pa v knjižnici in galerijah. Skozi celotni prostor pa bo potekala povezovalna pot iz starega mestnega jedra ob marini na vodni strani, vse do hotelskih objektov v Simonovem zalivu, do Jagodja in do širšega področja Belvedurja. Bivalnih enot ali enot za prenočevanje, zamisel ne vključuje! Med prisotnimi je bilo kar nekaj stanovskih kolegov prof. Belušiča. Vabilu sta se odzvala tudi župan Kolenc in občinski svetnik Skok. Oba sta družno izpostavila primernost in korektnost predstavljene zamisli avtorice Tine Kopač. Župan je izpostavil predvsem okoliščino, da občina ni lastnica tega prostora. Izrazil je svojo bojazen pred možnostjo, da lastnica A banka, prenese lastnino v »slabo banko«. Po njegovih besedah pa se v občinski upravi že dalj časa močno trudijo ,kako bi z banko lastnico to zemljišče zamenjali za takega, ki bi bil bodočim investitorjem bolj dobičkonosen in bi se A banka hitreje znebila bremenov slabe poso-jilodajalne politike iz časa »debelih krav«, kot se je izrazil povezovalec predstavitve Drago Mislej. V živahnem pogovoru, ki se je hitro razvil, je bilo izrečenih kar nekaj pohval na prikazano zamisel. Arhitekt in gostinec Alen Pušpan, je predvsem izpostavil avtoričino skrb za tako umestitev vseh predvidenih objektov, ki v ničemer ne posegajo izven velikosti izvirnih stavb. Tudi po zaključku predstavitve se je v živahnih pogovorih v Plaču in pred njim, zadržalo kar nekaj obiskovalcev. Izvedeli smo tudi, da so se v neformalnem pogovoru župan Kolenc in svetnik Skok ter prof. Belušič dogovorili za neobvezujoče sodelovanje v prihodnje. Občina ima “na srečo” vsaj še dve pomembni in zanimivi, danes sicer močno degradirani območji, ki bosta čez čas potrebovali tenkočuten pristop pri določitvi vsebine in ureditvi. Takrat pa bo imela zagnanost in neobremenjenost mladih študentov ponovno možnost, da skupaj s svojimi profesorji in mentorji predlagajo rešitve, ki bodo v veselje in ponos vsem nam in zanamcemi. 0 lokalni samoupravi Oljka - stranka Slovenske Istre je ministru za notranje zadeve dr. Gregorju Virantu posredovala nekaj predlogov, ki se navezujejo na napovedane spremembe zakonodaje, ki ureja lokalno samoupravo. Nanizali smo štiri osrednje predloge, ki so podrobneje opisani v pripetem pismu, ki smo ga posredovali ministru Virantu. Prvi predlog se nanaša na izvolitev in razrešitev župana, ki bi po naši oceni morala biti izvedena na posreden volilni način. Župana bi izvolil in razrešil občinski svet, kar bi povečalo stopnjo demokratičnosti, konsenza med različnimi strankami in hkrati povečalo nadzor nad delom župana, saj bi se njegov položaj izenačil s položajem občinskega sveta. Drugi predlog predvideva avtomatizem, po katerem bi bil župan razrešen v primeru katerekoli pravnomočne obsodbe. Trenutna ureditev razrešitev predvideva šele z obsodbo nad šest mesecev zaporne kazni, kar je neprimerno in predstavlja zelo nizek družbeni in moralni standard za nosilce javnih funkcij. Tretji predlog predvideva omejitev županskega mandata na dva mandata. Podobno ureditev poznamo pri predsedniških volitvah, številne države v svetu, na primer sosednja Italija, pa tako ureditev že imajo ravno pri županskih mandatih. Predlagamo tudi, da se v občinski svet izvolijo svetniki iz vseh krajevnih skupnosti ali območij, proporcionalno glede na število tamkajšnjih prebivalcev in da se določene pristojnosti prenesejo neposredno na krajevna območja. Oljka - stranka Slovenske Istre predsednik: Valter Krmac Kako smo si različni Na Danskem imajo menda takšno navado. Najprej zgradijo naselje in potem počakajo leto ali dve, da stanovalci izberejo in shodijo svoje poti med bloki. Ko so poti že vidne jih uredijo ali pretlakujejo. Pri nas ravnamo ravno obratno. Najprej tlakujemo ali asfaltiramo poti, potem pa pretlakujemo še tiste bližnjice, ki so jih v naslednjih letih shodili stanovalci. Trenutno se to dogaja na zelenici v bližini mestne knjižnice. Sf** I Izola je vedno bolj pingpongaška Pokal MNZ Koper Korte Avtoplus : Izola 2:8 (0:4) Izola, 16.03.2014 ob 16.00, gledalcev 50. Korte Avtoplus: Žunič Dean, Ma-likovič Niki (67’ Kastelic Blaž), Kleva David, Martinelli Alen, Fuks Aleš, Novak Jan, Pahor Rok, Ilič Aleksandar, Stampfer Miroslav, Pucer Aleš, Dobrič Božo (46’ Martinovič Manuel) Izola: Rupnik Anže (57’ Boškin Tadej), Gavrič Davor, Tadič Željko, Maršič Matija, Maver Luka, Modrijan Žan (46’ Finkšt Niki), Maletič Željko (46’ Pijalič Ernest), Peroša Matej (57’ Memič Aldin), Tomažič Tadej, Mihailovič Nik, Perpar Oskar (57’ Iriškič Peter) Strelci: 0:1 - Perpar Oskar (IV), 0:2 - Mihailovič Nik (20’), 0:3 -Tomažič Tadej (23’), 0:4 - Mihailovič Nik (4V), 0:5 - Peroša Matej (52’), 0:6 - Tomažič Tadej (54’), 0:7 - Iriškič Peter (63’), 1:7 - Pahor Rok (7V), 2:7 - Žunič Dean (85’, llm), 2:8 - Tomažič Tadej (88’) Rdeči kartoni: Kleva David (47’), Izola z zmago napreduje v naslednji krog pokala MNZ Koper. Vrača se prvenstvo, prva tekma Brda - Izola Vrača se prvenstvo in po nekaj kvalitetnih pripravljalnih tekmah je na vrsti tudi prva spomladanska prvenstvena tekma in sicer gostovanje proti Brdam. Izola je na pripravljalnih tekmah pokazala nekaj dobri predstav in posledično večino tekem dobila. Čeprav pripravljalne tekme niso merilo, je to dober znak pred začetkom spomladi. Ekipa se je privadila na novo travnato površino in tako z nestrpnostjo pričakuje začetek prvenstva. Večjih težav kljub nekaj poškodbam ni, prva tekma pa bo proti neugodni ekipi iz Brd. Brda so obdržala svojo ekipo iz jeseni od katere v drugem delu pričakujejo bistveno več, saj so v jeseni imeli najslabši napad lige. Ekipo sestavlja tudi nekaj igralcev, ki so s strani Gorice na dvojni registraciji zato pričakujejo, da se bo krivulja pozitivnih rezultatov obrnila navzgor že po prvi domači tekmi proti Izoli. e@cM£er Če se po jutru dan pozna... Krka - IP Izola 23:30 (9:17) Istrabenz Plini Izola: Gregorič, R. Jelovčan, Kevič, Jurič 3, Vidali, Božič 7, Kojič 2, Bubnič, Čosič 8, Redžič, Vukovič, Smolnik 8 (3), Rončevič, Matijaševič, Vidic 2. Sedemmetrovke. Krka 1 (0), Istrabenz Plini Izola 3 (3). Izključitve: Krka 4, IP Izola 8 minut. Boljšega kot visoko zmago na uvodni tekmi končnice si ne bi mogli želeti. Uspeh seveda ni naključje, saj izid več kot zgovorno priča o prevladi Izole na novomeškem parketu. Pri naših fantih je bil poleg želje po uspehu prisoten še interes po maščevanju za zadnji poraz v Kraški. Vse to je bila za izolske rokometaše več kot dobra popotnica in čeprav prva četrtina tekme do izida 6:7 ni nakazovala takšnega scenarija, se je zatem pošteno zasukalo v korist Izolanov. Izolani, pri katerih je zaradi poškodbe manjkal David Stepančič, so namreč začeli ofenzivo, v kateri sta zlasti Žiga Smolnik in Peter Božič pripomogla k temu, da je Izola do polčasa ustvarila delni izid 3:10. Tokrat je v ekipi vse delovalo kot mora in s hitrimi protinapadi je izolsko moštvo ustvarilo prevlado na igrišču. Dvom o končnem razpletu tekme je bil tako odpravljen že po prvem delu. V nadaljevanju je moštvo zgolj ohranjalo razliko in držalo tekmece na varni razdalji. Elvina Čosiča je roka dobro ubogala, saj je tudi v drugem polčasu še petkrat poiskal žogi pot v domačo mrežo, velja pa omeniti tudi dober nastop vratarja Roka Jelovčana. Nov paket točk sicer Izole ni dvignil na lestvici, je pa zmanjšal njen zaostanek. V skupini vodi Jeruzalem Ormož (18) pred Slovanom (17) in Krko (16). Izola je četrta (15) pred Krškim (10) in Svišem (8). V soboto čaka Izolane gostovanje v Prlekiji. Trenutno vodilno moštvo Ormoža so pred mesecem dni že premagali, resda tesno, a vendar. Zmaga proti Krki pred tem dvobojem predstavlja dodatno motivacijo in kot že je pred časom dejal trener Borut Hren, je čas, da Izola tudi z gostovanj začne prinašati točke. V Novem mestu so fantje dokazali, da to znajo in zmorejo. Statistika in končnica Prav zares prijeten je pogled na prvenstveno lestvico 3.DOL zahod, v kateri po rednem delu na prvem mestu kraljujejo izolske odbojkarice. Galeb grup Robotina je namreč edina neporažena ekipa in je s 16 zmagami zbrala 47 točk. V dvobojih je zmagala 48 setov, šest pa jih je izgubila. Za primerjavo: drugo uvrščena Škofja Loka ima 34 točk, 11 zmag in pet porazov ter 38 dobljenih in 17 izgubljenih setov. Bravo Izola! Po koledarju odbojkarske zveze Slovenije je 1. krog končnice za uvrstitev v 2. DOL načrtovan v sredo, 26. marca. Do vključno 12. aprila bodo kandidatke odigrale 6. krogov. V soboto 10. in 17. maja pa bosta prva oziroma druga tekma za popolnitev 2. DOL. [tS/lEEMreraB l.SNTL-članice Vesna: Arrigoni 5:1 V soboto so članice igrale tekmo 12. kroga v gosteh pri ekipi Vesne iz Zaloga. Domačinke so bile tokrat boljše v vseh elementih namiznoteniške igre in povsem zasluženo zmagale z visokim izidom. Edina igralka, ki se je enakovredno kosala z nasprotnicami je bila Jana Ludvik in je ekipi tudi prinesla eno zmago. 2. SNTL - člani Arrigoni: Sobota 5:4 Člani so igrali tekmi 9. kroga v nedeljo namesto v soboto zaradi nastopa Erika Paulina za mladinsko državno reprezentanco v Italiji. Prvo tekmo so člani zju-tri odigrali proti ekipi Sobote iz Murske Sobote. Lahko rečemo, da so člani pripravili prvovrstno presenečenje, ko so v tesni tekmi uspeli zmagati kompletno gostujočo ekipo, ki ima nedvomno veliko željo po uvrstitvi v prvo državno ligo. Po dve tekmi sta zmagala Gregor Vukovič in Erik Paulin. Eno zmago pa je prispeval k skupni zmagi Simon Frank. Arrigoni: Muta 5:2 Veliko lažje kot smo pričakovali so naši igralci prišli do zmage na popoldanski tekmi. Tokrat je vse tri dvoboje zmagal Erik Paulin, dve zmagi pa je dosegel Simon Frank. Katrina Sterchi tretja V nedeljo je v Velenju potekal odprti turnir RS za kadete in kadetinje. Najboljše od naših tekmovalcev in tekmovalk se je odrezala Katrina Sterchi. Kljub dobri uvrstitvi lahko rečemo, da je Katrina odigrala turnir nekoliko slabše kot ostale turnirje v letošnji tekmovalni sezoni. V polfinalu je namreč povsem nepričakovano tesno s 3:2 izgubila proti Gaji Mavri iz Vrtojbenske Letrike. Na glavni turnir in sicer med šestnajst najboljših se je uvrstila še Kim Fink. Za med osem je tesno s 3:2 izgubila proti Nuši Bolte iz Križ. Pri kadetih je svojo najboljšo uvrstitev do sedaj dosegel Matija Novel. Izgubil je šele v četrtfinalu s 3:1 proti prvemu nosilcu turnirja Luki Norčiču iz Kerne Puconci. Tudi Martin Kocjančič je dosegel svojo najboljšo uvrstitev v kategoriji kadetov in sicer med šestnajst najboljših. Za med osem je s 3:0 izgubil proti Davidu Filipoviču iz Ljubljanske Olimpije. Uspešni za reprezentanco Od 12. do 16. marca je v Ligna-nu Sabbiadoro potekal ITTF Ita-lian j unior and cadet open 2014. Za državno reprezentanco so tokrat nastopili kar trije naši. Najboljše se je odrezala Lea Paulin, ki se je uvrstila med osem najboljših. V četrtfinalu je s 3:0 izgubila proti kasnejši zmagovalki turnirja, Wong Chin Van iz Hong Konga. V kategoriji mladink se je Urška Čokelj uvrstila na glavni turnir in sicer med 32 najboljših. Za med 16 je izgubila s 4:0 proti Sabini Surjan iz Srbije. Med štirimi slovenskiki mladinci je nastopil tudi Erik Paulin, ki pa se ni uspel uvrstiti na glavni turnir. So pa ekipno mladinci dosegli izreden uspeh. Brez večjih težav so prišli do četrtfinala, kjer so s 3:1 premagali Slovake. V polfinalu so tesno s 3:2 premagali Rusijo, v finalu pa so tesno s 3:2 klonili proti Romuniji. Jana Ludvik v Tokio Natanko 7 tednov pred začetkom Svetovnega ekipnega prvenstva v namiznem tenisu, je selektorica ženske članske reprezentance objavila seznam potnic na Japonsko. Poleg standardnih Jane Tomazini, Mance Fajmut in Alex Galič, bo Slovenijo v Tokiu zastopala tudi Jana Ludvik, ki je bila vpoklica v reprezentanco izjemno vesela. Prvo marčevsko nedeljo so bile v športni dvorani Bloški smučar na 23. državnem prvenstvu v namiznem tenisu za člane spisane mnoge zgodbe. V eni izmed njih je bila v glavni vlogi 29-letna Jana Ludvik, ki je navdušila že na samem začetku finalnega dne, ko je v izvrstni tekmi osmine finala tesno ugnala svojo prijateljico Kristino Rahotin in jo takoj po koncu tekme potolažila z objemom ter dokazala, da gre za več kot samo odlično igralko namiznega tenisa. Po zmagah nad Zalo Veronik v četrtfinalu in Alex Galič v polfinalu, je bila Izolanka v finalu le dve točki oddaljena od svojega največjega triumfa v karieri, vendar je Manca Fajmut v zaključku vzdržala pritisk in še drugo leto zapovrstjo osvojila naslov državne prvakinje. Odlične predstave Ludvikove niso ostale neopažene. S tribune je nedeljske boje za kolajne z največjo vnemo spemljala selektorka ženske članske reprezentance Vesna Ojsteršek Drnovšek, ki si je dolgo belila glavo s sestavo ekipe, ki bo skušala v Tokiu še izboljšati 38. mesto s preteklega ekipnega svetovnega prvenstva v Dortmundu. Selektorica je koketirala z večimi možnostmi, na koncu pa se je odločila, da bo poslušala svoj instinkt: »Veliko sem premišljevala o sestavi ekipe. Najprej sem razmišljala o mladih igralkah Zali Veronik in Tamari Pavčnik, vendar tu gre za ekipno prvenstvo. Sem izrazito tekmovalna oseba in želim izboljšati uvrstitev iz Dortmunda, zato sem se odločila za Jano.« Mlade igralke imajo po besedah Vesne veliko večjo možnost, da se kalijo na posamičnih prvenstvih, Ludvikova pa utegne v deželi vzhajajočega sonca odigrati pomembno vlogo: »Jana v naši ekipi ne bo četrta igralka, ampak jo lahko uporabim na katerikoli poziciji, česar za mlade igralke ne morem trditi. Če bi se odločila za eno izmed mladink, bi le-ta večino časa sedela na klopi, to pa ni koristno za razvoj igralca.« Mnogi mladi igralci si udeležbe na velikih prvenstvih ne razlagajo na pravilen način. Resda so lahko to velike prelomnice v karieri mladih športnikov, toda v teh letih je najpomembnejši trening in postopen napredek v svoji starostni skupini, predvsem pa si je treba dres z reprezentančnim grbom zaslužiti in tega se zaveda tudi selektorica: »Če bom igralkam mesto v ekipi podarjala brez pravega tehtnega razloga, ne bom imela od tega nobene koristi, ko se bo od njih kaj pričakovalo. Mladenke si morajo mesto v članski reprezentanci prigarati.« Jana si ga definitivno je, posebej ganljiv pa je bil njen odziv na odločitev selektorice: »Želela bi si, da bi lahko ta uspeh delila s svojim očetom, kije umrl, ko mi je bilo 16 let in sem bila na vrhuncu. Ko me je selektorica poklicala, sem bila prestrašena in hkrati presrečna, da mi je po mnogih letih garanja v mladosti naposled le uspelo, posebej sedaj, ko sem že postala mama. Sedaj vem, da so skrite želje lahko tudi uresničljive.« Ludvikova, ki je maja leta 2012 rodila sina, se je ob tem tudi zahvalila možu in mami, ki ji vselej stojita ob strani in pomagata pri varstvu otroka, ko je to potrebno, pozabila pa ni niti na domači NTS Arrigoni in trenerja Zdenka Švaba, ki ga je označila za drugega očeta. Nikoli ni prepozno. Leta garanja v mlajših letih se bodo Jani poplačala konec aprila, ko bo na svetovnem prvenstvu v Tokiu branila slovensko čast. Nikoli ni prepozno. Leta garanja v mlajših letih se bodo Jani poplačala konec aprila, ko bo na svetovnem prvenstvu v Tokiu branila slovensko čast. Število obrambnih igralcev v zadnjem obdobju pada, to pa ima seveda tudi svoje prednosti in prav na to računa Ojsteršek Drnovškova, ki se zaveda, da v 2. diviziji svetovnega namiznega tenisa mnogo igralk ni veščih igre na obrambo in prav to utegne biti odločilni faktor v lovljenju dobrega rezultata. Šport vsak dan piše številne zgodbe - lepe in tiste manj lepe. S svojo nepričakovano odločitvijo si utegne selektorica Ojsteršek Drnovškova sicer nakopati nekaj gorja, vendar si za svojo hrabrost zasluži vse pohvale. Dokazala je, da stare dobre človeške vrednote še vedno niso pozabljene tudi v krutem svetu športa. Mnoge izmed teh vrednot poseduje Jana Ludvik, ki si je vozovnico za Tokio priigrala pošteno. Želimo si lahko le, da bi se od Ludvikove nekaj naučile tudi mlade igralke; v primeru trdega in poštenega dela bodo tudi one nekoč prišle na svoj račun. ©OHlLSiMš) Uspešno regijsko prvenstvo in še kaj Za člani Strelskega kluba Izola je v zadnjem mesecu kar nekaj tekem: po 5. Kolu II. Državne lige Zahod sredi februarja je 2.3.2014 potekalo Regijsko prvenstvo v streljanju s standardno zračno puško, 8.3.2014 pa še Regijsko prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško. Na prvem se je najbolje odrezal Karim Požar, ki je tudi tokrat brez težav opravil s konkurenco in bil prvi, Jernej Galjanič in Enej Šuštar pa sta zasedla 4. oz. 7. mesto, ekipno pa so bili prvi in edini. Naslednji vikend pa je s serijsko zračno puško med najštevilčnejšimi Cicibani Vito Kavalič odnesel domov srebrno medaljo, Klemen Švara je bil na 5., Martin Memon na 6., Jaka Hrvatin na 9., Aljaž Bajt na 12. in Ernes Gla-dovič na 13. mestu (ekipno so bili drugi). Med Mlajšimi pionirji je bil Dan Lorbek Ivančič peti. Val Lorbek Ivančič osmi, Mark Rožac pa enajsti, ekipno so bili prav tako drugi. Za Mlajše pionirke je bila Lara Frank prva in brez konkurence. Za Člane so se uvrstili Darij Ban na 9., Ivan Božič na 12., Ivan Fidel na 13. in Bojan Šuštar na 14. mesto (ekipno so bili tretji). Za Veterane pa so se uvrstili takole: v kategoriji 50 je bil Bojan Šuštar tretji, v kategoriji 60 je bil Darij Ban prvi in Ivan Božič četrti, v kategoriji 70 pa še Ivan Fidel prvi, ekipno pa so bili Veterani prvi. Nežnejši spol, ki je imel tistega dne ravno praznik, pa se je tudi odrezal: za Članice je bila Patricija Memon tretja, za Veteranke pa prav tako tretja, Dolores Šuštar pa za Članice četrta, za Veteranke pa peta. Za Veterane se namreč strelja v 20 tarč, za Člane pa v 40 tarč. V torek, 18.3.2014 sta se Enej Šuštar in Jernej Galjanič udeležila še Finalnega šolskega državnega tekmovanja v streljanju z zračnim orožjem v Kidričevem, kjer sta predstavljala Gimnazijo Koper ter zasedla 26. oz. 27. mesto. Zapisala: dš teimB Spomladanski pokal 2014 v Portorožu V JK Pirat Portorož se je pretekli konec tedna v lepem, sončnem vremenu in prijetnem vetru odvijal Spomladanski pokal 2014, razpisan za razrede laser radial, laser 4.7, 29er in optimist. Tradicionalno dobra organizacija je spet privabila veliko število optimistov. Nastopilo jih je 47, poleg slovenskih še italijanski, avstrijski, madžarski ter jadralka iz Romunije. Po odjadranih vseh šestih predvidenih plovih - v soboto so jadralci opravili po 4 plove v južnem vetru hitrosti 6 do 8 m/s, v nedeljo pa še preostala dva plova v rahlem zahodniku in hitrosti vetra med 3 do 4 m/s - je slavil domači jadralec Rok Verderber (JK Pirat) pred Maro Turin (JK Izola) in Klemnom Semelbauerjem (JK Pirat). Druga deklica je bila še ena slovenska jadralka, Špela Hajdinjak na skupnem 18. mestu (JK Olimpic). Tudi v kadetski razvrstitvi je slavil slovenski jadralec Daniel Cante (JK Izola), drugi je bil njegov klubski kolega Martin Fras, tretja pa italijanska jadralka Gaja Pela (sicer tretja med deklicami skupno). V razredu 29er so nastopile tri posadke. Najboljša je bila ekipa Dylan H. Tidd - Gregor Lipovec iz domačega JK Pirat, drugi sta bili Lara Polšak in Tabea Kolenc (JK Pirat) in tretja Luka Babnik in Gregor Volčič (ŠD Piran). Prijave za maraton in polmaraton ustavljene Enajstega marca 2014 je Banka Koper 1. Istrski maraton dosegel v razpisu določeno število prijav tekačev. Na maratonski progi jih je prijavljenih 400, na pol-maratonski 1.100, skupno pa je prijavljenih več kot 2.000 tekačev. Prijave za ta dva teka so ustavljene. Za 9-kilometrski Luka Koper rekreativni tek se je doslej prijavilo 600 tekačev in prostih je še nekaj mest. Vpis je možen do zapolnitve zmogljivosti, najkasneje pa do 31. marca 2014. Gremo ... 20.3. četrtek ob 19.00 Galerija Insula Izola otvoritev razstave LIKOVNA KOLONIJA ŽIVETI S PRISTANIŠČEM 2014 Jure Cihlar, Barbara Čižmek, Jurij Kobe, Jelena Krstič, Zoran Krulj, Slavko Krunič, Mira Ličen Krmpotič, Klavdij Tutta, Vaško Vidmar, Nikola Žigon 19.00 Manziolijeva palača Izola večerni klepetz ZANIMIVIMI IZOLANI Gostja srečanja bo Agnese Babič. Deset let je, odkar izbor kulturnih in družabnih dogodkov v Manziolijevi palači nosi njen podpis.Arhitektka in konservatorka, ki s posebno občutljivostjo vrača življenje arhitekturni dediščini Istre. Njen materni jezik je italijanski, odprtost do drugih kultur pa brez meja. Za klavirjem bo večerni klepet glasbeno pospremil Claudio Chicco. 20.30 kino Odeon Izola Odeonovi k(in)oncerti Marec je posvečen legendarni skupini Led Zeppelin Marec je posvečen legendarni skupini Led Zeppelin. 10. decembra 2007 so Led Zeppelin nastopili na odru londonske Arene 02 na koncertu v spomin na prijatelja in ustanovitelja Atlantic Records Ahmetija Erteguna. 21.3. petek 18.00 Manziolijeva palača literarni večer Ob svetovnem dnevu poezije bo prisotnim podarjena kopija antologije verzov, ki jo je zbrala in pripravila Maria Pfeiffer. 20.00 kino Odeon Izola 21. marca zaključujemo dogajanje ob 10. obletnici delovanja Art kina Odeon - KINO V ŽIVO Predstavili vam bomo film Sabine Oogič Kaj ti je film V svojem celovečernem prvencu, dokumentarnem manifestu Kaj ti je film, režiserka dvajset ključnih slovenskih režiserjev sprašuje o vlogi in pomenu filma v njihovem življenju in širše. Skozi dvajset filmskih vinjet tako dobimo zanimiv vpogled v to, kako slovenski film misli samega sebe. Po projekciji bo sledil pogovor z avtorico. 10.00 Mestna knjižnica Izola Dula, kdo je to? Ob Svetovnem dnevu dul sobotno srečanje s Tanjo Potočnik iz Združenja slovenskih dul, ki bo v predavanju Dula, kdo je to? pojasnila vlogo izkušene osebe - dule, ki spremlja žensko (ali par) v času nosečnosti, poroda in po porodu ter jima nudi praktično in čustveno podporo. 19.00 Kulturni dom Izola Koncert PIHALNEGA ORKESTRA IZOLA z gosti ob materinskem dnevu 20.30 kino Odeon Izola Film je zakon! Filmski večeri pod tem naslovom se odvijajo enkrat mesečno pod vodstvom filmskih ljubiteljev Erika Totha in Ernesta Ženka, ki soustvarjata tudi tedensko oddajo Filmofil na Radiu Koper. Filmofila bosta tokrat obdelala film Priseljenka Piše se leto 1921. V hrepenenju po novem začetku in ameriških sanjah se Ewa Sibulski in njena sestra Magda vkrcata na ladjo za New York in zapustita rodno Poljsko. Ko izseljence izkrcajo in strpajo na otok Ellis, zdravniki odkrijejo, da je Magda bolna in sestri ločijo. Ewa je prepuščena nevarnim in pohlepnim newyorškim ulicam, Magdo pa zaprejo v karanteno in zagrozijo, da jo bodo deponirali. Popolnoma sama, brez pomoči kogarkoli in v silni želji po združitvi z Magdo, Ewa hitro postane lahek plen očarljivega, vendar pokvarjenega Bruna, ki jo prisili v... 24.3. ponedeljek 19.00 dvorana Palače Manzioli Izola Nastop otroškega ter mladinskega pevskega zbora GŠ Izola 21.3. petek 20.00 kino Odeon Izola 10. obletnici delovanja Art kina Odeon - KINO V ŽIVO projekcija filma Sabine Oogič Kaj ti je film Nastopajo: Jurij Meden, Vinko Modern-dorfer, Damjan Kozole, Maja Weiss, Boris Petkovič, Goran Vojnovič, Klemen Dvornik, Matjaž Ivanišin, Nejc Gazvoda, Vlado Škafar, Olmo Omerzu, Martin Turk, Dušan Moravec, Janez Burger, Petra Seliškar, Peter Braatz, Manna Slak, Janez Lapajne, Matevž Luzar, Jan Cvitkovič "En dan. En set. Dvajset filmskih režiserjev. En manifest. V svojem celovečernem prvencu, dokumentarnem manifestu Kaj ti je film, režiserka Sabina Oogič dvajset ključnih slovenskih režiserjev sprašuje o vlogi in pomenu filma v njihovem življenju in širše. Skozi dvajset filmskih vinjet tako dobimo zanimiv vpogled v to, kako slovenski film misli samega sebe." Ana Šturm Po projekciji bo sledil pogovor z avtorico in debata o pomenu filma kot umetnosti v sodobni družbi. Vodila jo bosta novinarka za področje filma Primorskih novic, Biljana Pavlovič in filozof, ki med drugim predava tudi teorijo vizualne kulture na Univerzi na primorskem, dr. Ernest Ženko. Vabljeni! Galerija Insula V četrtek, 20. marca ob 19. uri otvoritev razstave LIKOVNA KOLONIJA ŽIVETI S PRISTANIŠČEM 2014 Jure Cihlar, Barbara Čižmek, Jurij Kobe, Jelena Krstič, Zoran Krulj, Slavko Krunič, Mira Ličen Krmpotič, Klavdij Tutta, Vaško Vidmar, Nikola Žigon Razstava bo na ogled do 10. aprila 2014. Galerija Plač Izolanov razstava projektov MUZEJSKI PARK ARGO Galerija Alga Izola razstava članic društva Faros iz Lucije MANU PROPRIA Galerija Meduza Koper Nataša Segulin - Tihote fotografije Razstava bo na ogled do maj 2014 Center za kulturo, šport in prireditve Izola Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Isola www.center-izoIa.si • www.odeon.si CKŠP IZOLA in ART KINO ODEON IZOLA Kulturni dom Izola sobota, 22.3. ob 19:00: PIHALNI ORKESTER IZOLA z gosti ob materinskem dnevu. Vstopnina: 3eur. 26. 3. sreda 19.00 Manziolijeva palača glasbeni večer Glasbena prireditev z Lucillo Delben, ki se bo sprehajala po sledeh keltske in galske glasbe. Večer vodi Enzo Santese. 20.30 kino Odeon Izola marca bomo v Art kinu Odeon gostili prijatelje iz Zavoda Otok KINO V ŽIVO Predvajali bomo film Fredericka Pelletiera DiagO Star S svojim celovečernim prvencem, ki je svetovno premiero doživel v sekciji Bright Future na lanskem filmskem festivalu v Rotterdamu. Njegov Diego Star je nesentimentalna socialna drama, imuna na običajne scenaristične obrazce. Razstira nam pogled v svet, ki z delavci ravna kot s kolateralno škodo, njihov občutek za pravičnost in pokončnost pa kroji strah pred izgubo zaposlitve oziroma plačila; svet, v katerem postanejo vidni pogubni učinki ekonomskih interesov.... Filmu bo sledil pogovor z režiserjem Frederickom Pelletierjem, ki se že veseli ponovnega obiska Izole! Filmski dogodek poteka v okviru Festivala frankofonskega filma. 27.3. četrtek 18.00 Mestna knjižnica Izola predstavitev nove knjige Etnološko konservatorstvo in varstvo dediščine Mestna knjižnica Izola • V marcu razstavljajo trije člani Študijskega krožka Beseda Slovenske Istre: Marija Koren iz Podgorja pod Slavnikom so na ogled voščilnice s suhim cvetjem, ki ga nabira na pobočjih Slavnika; večje voščilnice v obliki slike z okvirjem pod steklomso razstavljene na stojalu. Danila Tuljak rojena v Koštaboni, živi pa v Dolini pri Trstu kipce Šavrink iz umetne mase ter druge figure iz življenja v Istri (pustne figure, razni poklici, rabuta, jaslice...) in tudi slike, ravno tako iz umetne mase. Ivan Novak iz Ospa pa lesene izdelke. Korošica Rahela Mačic razstavlja predmete iz filcane volne. NAPOVEDUJEMO • sobota, 29.3. ob 17:00: Gledališče Steps Izola vabi na predstavo za otroke V DEŽELI PRAVLJIC. Vstopnina: 4eur. Marca je na ogled razstava članic društva Faros iz Lucije MANU PROPRIA. Galerija Ali Art kino Odeon • četrtek, 20.3. ob 18:00: srbska športna komedija MONTEVIDEO, SE VIDIMO; • četrtek, 20.3. ob 20:30: ODEONOVI K(IN)0NCERTI: LED ZEPPELIN - Celebration Day - Live m London 2007; • petek, 21.3. ob 20:00: KINO V ŽIVO ob 10-letnici Art kina Odeon Izola: dokumentarec KAJ TI JE FILM; • v soboto, 22. in nedeljo, 23.3. ob 16:30: animirana komedija s priljubljenimi kockastimi igračami LEGO; • od sobote, 22. do ponedeljka, 24.3. ob 18:30 in v torek, 25.3. ob 20:30: vizualni spektakel v domišljijski pustolovščini 300: VZPON IMPERIJA; • sobota, 22.3. ob 20:30: FILM JE ZAKON!: mlada Poljakinja kot PRISELJENKA, na ogled še v : nedeljo, 23. in ponedeljek, 24.3. ob 20:30 ter od torka, 25. do četrtka, 27.3. ob 18:00; • sreda, 26.3. ob 20:30: KINO OTOK in FESTIVAL FRANKOFONSKEGA FILMA: drama DIEGO STAR in pogovor z režiserjem Frederickom Pelletierjem; • četrtek, 27.3. ob 20:30: KINO V ŽIVO: film Maje Weiss SLOVENSKEMU NARODU UKRADENI 0trqq Rezervacija in prodaja vstopnic: • Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394133; m: galerija@center-izola.si), od torka do petka: 10:00-12:00 ter 17:00-19:00, sobota 10:00-12:00; • Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; m: info@odeon.si), vsak dan od 18:00-20:30.. Animacija se vrača v Izolo Festival slovenske animacije Izola-nima je bil na sporedu vsake drugo leto, od leta 2000 do leta 2006, seveda v Izoli. Festival sta soorganizirala Koni Steinbacher in Center za kulturo šport in prireditve. - Kdaj se začne festival animiranega filma? - Na sporedu je 11. in 12. aprila. Za začetek bo dvodnevni, ker je bila Izdanima na sporedu 2006, od takrat pa je nastalo veliko produkcije na tem področju. - Kako to, da ste se odločili za ponovni zagon festivala? - Do ideje je prišlo zelo naključno, pred kakšne pol leta ampak se nam je vsem zdela tako dobra, da smo že na tem, da jo realiziramo. Namreč, v pogovoru s člani društva avtorjev slovenskega animiranega filma smo prišli do ugotovitve, da imajo v Ljubljani že festival animiranega filma Animateka, kjer pa imajo na sporedu toliko tuje produkcije, da težko prikaže, kaj vse se na tem področju dogaja v Sloveniji, festival slovenskega filam pa je namenjen filmu in prikažejo le nekaj domače produkcije. Te pa je zadnja leta tako veliko in je tako kakovostna, da drugod po svetu pobira nagrade in zato smo prišli do ugotovitve, da si Slovenija zasluži prav svoj festival animiranega filma. In glede na to, da smo ga v Izoli že imeli, da imamo Konija Steibacherja in smo zelo navezani na animirani film, se je tudi fantom z društva zdelo primerno, da je ta festival v Izoli. Od tod naprej pa se zelo na hitro vse skupaj odvija. - Kakšen bo spored? - Zaenkrat lahko povem, da bo v petek zjutraj program namenjen najmlajšim, saj tovrstnih projekcij hudo primanjkuje. V sklopu festivala pa bo organizirano tudi organizirano strokovno srečanje, kjer se bomo pogovarjali tudi o problematiki animiranega filma v Sloveniji, ki še vedno ne pride do gledalcev. Omenila bi tudi, da letos še ne bo pravi festival, ampak smo ga namenoma preimenovali v “revijo”, so pa načrti so, da ga preimenujemo v festival, tudi s tekmovalnim programom. No, letošnji bo revija, ker imamo namen prikazati to, kar se je naredilo od zadnje Izolanime, torej od leta 2006, pa do danes. Poskušali bomo prikazati skoraj vse, kar se je v tem času proizvedlo v Sloveniji, tako da bo program poln, projekcije pa celodnevne. Škoda bi bilo, da bi ta produkcija potonila v pozabo. - Pa ni nevarnosti, da bi vam zmanjkalo materiala za naslednja leta? - Kje pa. Te bojazni res ni. - In je govora ponovno o bienali uali bi šlo za vsakoletni dogodek? - Zaenkrat se pogovarjamo o tem, da bi dogodek izpeljali vsako leto. Sicer pa se bo dva dni prej začelo srečanje Art kino mreže, ki bo ravno v Art kinu Odeon, in bomo to strokovno srečanje pvoezali s festivalom animiranega filma in bomo članom art kino mreže predstavili tako festival sam, kot tudi možnost, da bi te kratke filme prikazali v svojih kinematografih. Društvo avtorjev animiranega filma ima ravno to ambicijo, da bi te animirane filme spravilo v čim več kinodvoran. - Pa bi lahko pred projekcijo filma zavrteli tudi kratek animirani film, na-primer v Art kinu Odeon? Bi bilo to zanimivo tudi za gledalce? - Mislim, da vsekakor, posebej za gledalce, ki hodijo v kinematografe, kot je Odeon. V bistvu bi lahko skoraj vedno k redni filmski projekciji “pripeli” še kratki animirani film. Že zdaj vsakega 21. decembra gostimo dogodek “Najkrajši dan za najkrajše filme”, kjer na najkrajši dan v letu predvajamo izključno kratke filme, vsako leto pa tudi gostimo Animateko po Animateki, kjer predstavljamo izbor kratkih animiranih filmov. Kratki film ima takšno formo, da s težavo pride v kinodvorane zato si prizadevamo, da bi jih predvajali tudi v ostalih kinodvoranah v art kino mreži. - Bo tudi letos s festivalom sodeloval Koni Steinbacher? - Prav v organizacijskem smislu ne, bo pa vsekakor povabljen kot gost, imel pa naj bi tudi uvodno projekcijo in uvodni nagovor. - Kako si bodo sledile projekcije? - Program bo o sklopih. Predvajali bomo, naprimer, enourne sklope filmov, nato pa bo čas za pogovor s prisotnimi avtorji, nato bo sledil naslednji sklop. Ta način se nam zdi primernejši, kot pa ločene posamezne, nekajminutne projekcije, ki bi bile nalomljene s pogovori. Trenutno delamo na tem, da bi privabili v Izolo čim več avtorjev. - Ampak animirani film ni edini, ki bo zapolnil Art kino Odeon v naslednjem mesecu. - Tako je. Tretjega aprila bo ob stoti obletnici Františka Čapa projekcija filma Piran, biser slovenskega Primorja in Trenutek odločitve. Prvega bomo krstno predvajali z nove, restavrirane in digitalizirane kopije, nato pa bo na sporedu tudi sklop nizozemskih fimov v sodelovanju z nizozemsko ambasado, pozabiti pa ne smemo niti na ciklus ruskega filma, za katerega je naslednja projekcija predvidena v maju mesecu. Na prvi pa je bilo več kot osemdeset ljudi. - Ste z obiskom sicer zadovoljni? - Zelo. Zadnje mesece se je obisk v kinu povečal za 100 odstotkov, kar gre verjetno pripisati tudi digitalizaciji, saj smo zdaj veliko bolj ažurni s projekcijo filmov. Zanimivo je sicer, da večina naših rednih obiskovalcev prihaja iz celotne regije, kar gre pripisati tudi sodobnim načinom oglaševanja preko spleta. Aljoša IVI Koni Steinbacher nas je opozoril, da za sredo 2. aprila pripravljajo spominski večer ob obletnici smrti Janeza Marinška, prvega izolskega filmskega ustvarjalca, igralca uglednega izolskega Odra Franja Sornika, glasbenika nekdanjega zabavnega orkestra in uspešnega direktorja obalnih kinematografov 1973-78. Spominski večer bi moral biti že lani, vendar so ga, zaradi težav s termini, pripravili le v slovenski kinoteki. Kultura Istra z obeh strani Tržaškega zaliva Mestna knjižnica Izola ta mesec vabi k ogledu novih razstav v kotičku ustvarjalnosti. Tokrat se predstavljajo trije člani Študijskega krožka Beseda Slovenske Istre: Ivan Novak iz Ospa, Marija Koren iz Podgorja in Danila Tuljak iz Doline pri Trstu. Poleg njih svoja dela razstavljata še sestri Franca in Santina Mislei iz Trsta. Ker so ustvarjalci z obeh strani meje, so razstavi dali skupni naslov Istra tu in tam - trenutki ustvarjalnih navdihov. Študijski krožek Beseda Slovenske Istre bo letos jeseni praznoval 20 let svojega delovanja. Vodi ga Nadja Rojac, po rodu Istranka, ki od rojstva živi v Trstu. Poleg drugih dejavnosti krožek izdaja tudi zbornik Brazde s trmuna. Člani se predvsem posvečajo raziskovanju kulturne dediščine in zgodovine avtohtonih Slovencev v Istri. Raziskujejo like Istranov in Istrank, ki so dali pomembno prispevali k ohranjanju in utrjevanju identitete Slovencev v Istri. Nekateri člani poleg pisane besede gojijo tudi druge zvrsti umetnosti, na primer likovno. Prav ta je združila ustvarjalce, ki se ta mesec predstavljajo s svojimi deli: Primorska spet poje V izolskem kulturnem domu so v petek 13. marca v sklopu revije Primorska poje nastopili: ŽeVS Dekleta s Škofij, MePZ Faros Portorož, MoPZ Janez Sveto-kriški Vipavski Križ, MoPZ Anton Klančič Miren, ŽePZ Vo-grinke Vogrsko, ŽePZ Stu ledi Trst in MePZ Adriatic Hrvatini Ivan Novak rad dela z lesom in bakrom, Marija Koren iz preša-nih cvetlic oblikuje šopke, Danila Tuljak oblikuje kipce Šavrink iz hladne keramike in jih oblači. Franca Mislei v tehniki padi work sestavlja slike, Santina Mislei pa ustvarja skrivnostne slike na platno. Prvi trije se ponašajo tudi s kar nekaj objavami poezije in tudi z izdanimi pesniškimi zbirkami. Izvlečke pogovora z razstavljale! bomo objavili v četrtek, v prireditveni prilogi Gremo. Livarske storitve šnec uiAsi 66l 808 vvv.vrtnorstvo-sinienc.si e rtafirtovonje in urejonje vrtov • trovno rušq qll setev trqve doWq in sajenje rqsilin zq žive okrasih rosilin in sqdnih dreves Najučinkovitejše varovanje stanovanjskih hišje kombinacija MEHANSKEGA IN ELEKTRONSKEGA VAROVANJA varnost V zadnjem času beležimo drastičen porast vlomov, poškodb na objektih in odtujitev premoženja. Vaše premoženje ne more biti prepuščeno na milost in nemilost storilcev kaznivih dejanj in nepridipravov. Tarča vlomilca lahko postanete že, če ste par ur zdoma. Za stanovanja v blokih so varnostna vrata najučinkovitejša zaščita pred vlomilci. Za stanovanjske hiše je potrebno dodati tudi elektronsko zaščito, protivlomni alarmni sistem. Sistem brezžičnega/žičnega varovanja doma Vrednost opreme: do75Q EUR SUBVENCIONIRAMO - Vključuje opremo v vrednosti do 750€, - povezava na varnostno nadzorni center, - 24 urna pripravljenost intervencijskih skupin, - takojšnja intervencija v primeru alarma, - certificiran in zanesljiv sistem, - hitra in enostavna montaža, - preprosta uporaba in možnost nadgradenj, - več na www.varnost.si samo 30,50 € na mesec Protivlomna in zvočno izolativna varnostna vrata s certifikatom Možnost digitalnega kukala Icena z montažo ženil 40 dB - certificirana protihrupna zaščita □ 1 protivlomn J m kompakt Odlična topi _J izolativnost Kakovost potrjei s certifikati 900,00 Profesionalna >1 vgradnja na mero Slovenski proizvodenj lasten razvoj Obiščite nas na predstavitvah in se potegujte za lepe nagrade Obiščete nas lahko na predstavitvah v: Na predstavitvah boste lahko videli in preizkusili opremo za mehansko in tehnično varovanje. Obiščite nas in se potegujte za privlačne nagrade! - Europark Maribor med 17, in 23. marcem - piandia Ptuj med 31. marcem in 6. aprilom - City Center Celje med 9. in 15. junijem 1.,.... " Cilindrični vložek EVVA EPS z varnostnim okovjem cena z montažo že od 79,00 n Prečna zapora vhodnih vrat il h s cilindričnim vložkom cena z montažo že od 2.38 00 Varnost Maribor d d pE Marjbor Kral Evica Marka ul. 5 2000 Maribor 02 230 30 40 01436 60 66 031704 455 02 532 16 07 05 674 67 77 051371678 05 620 97 39 info@varnost.si PE Ljubljana PE Celje PE M. Sobota PE Koper PE SL. Gradec PE N. Gorica www.varnost.si Varovanje premoženja prepustite profesionalcem! Deset slikarjev in ena luka Drevi bodo v izolski galeriji Insula odprli razstavo del, ki so nastala na likovni koloniji poimenovani Živeti s pristaniščem. Sodelovali so: akademski slikar Jure Cihlar, slikarka Barbara Čižmek, arhitekt Jurij Kobe, akademska slikarka Jelena Krstič, akademski slikar Zoran Krulj, akademski slikar Slavko Krunič, akademska slikarka Mira Ličen Krmpotič, akademski slikar Klavdij Tutta, akademski slikar Vaško Vidmar, akademski slikar Nikola Žigon. Kolonija združuje skupino priznanih likovnih umetnikov, katerih ustvarjalne karakteristike so vsekakor individualne. V likovni dejavnosti je osebnostna opredelitev, avtorska idejnost oziroma avtorska slogovnost ključna. Tako je tudi v pričujoči skupini predstavitvi deseterice osnovno načelu odprta forma in vsebina. Sodelujoči umetniki izvajajo svoje delo v klasični maniri, torej tradicionalnemu načinu slikarstva. Pri tem da vsebinam, ki so blizu konceptualnim izhodiščem srečanja, sledijo z lastnimi avtorskimi umetniškimi zastavitvami: Klavdij Tutta je slikar srednje generacije sodobnih slovenskih likovnih umetnikov. Njegov povsem edinstven, unikaten, evidenten in jasno prepoznaven slogovni način, s katerim že dolga leta nagovarja publiko, predstavlja posebnost v krogu našega slikarstva. Tudi Mira Ličen Krmpotič, ki trenutno gotovo sodi v najožji krog eminentnih primorskih likovnikov, je evidentno mediteranska umetnica, saj v svojih slikah velik delež vizualnega izraza gradi na koloritu. Živost kolorita in prosta gestual-nost, svoboda linije sta njena atributa. V smislu geometrijske gradnje izrazne površine slike je mladi slikar Vaško Vidmar blizu Klavdiju Tutti, vendar je njegova analitični obravnavata likovnega ekrana bistveno bolj opredeljena s prepoznavno figuro. Vidmar geometrijsko ploskovno konstruira figure. Uporablja kvadrat, krog trikotnik. V kontekstu realistične figuralne slike so si med seboj nekoliko podobni na koloniji sodelujoči slikarji Zoran Krulj, Slavko Krunič in morda Jurij Kobe. Krulj je v pristopu precej stripovski. Atmosfera, ki jo odreja zanimivo »karikirana« človeška figuralika je igriva in lahkotno vesela v odprtosti prostora. Precej drugačna stilizacija figure, ki je osnovni nosilec umetnostnega izreka pri Slavku Kruniču je vsekakor tudi posebna. Njegovi upodobljenci nesorazmerno velikih glav s poudarjenimi očmi in drobnih udov delujejo svojstveno sugestivno. Skratka, vse tu je precej groteskno a resno. Jurij Kobe je v smislu motivike in tematike v svojih slikah gotovo najbližje organizatorju kolonije, saj se v svojih podobah zelo neposredno ukvarja s »pristaniško krajino«. Tu je luška infrastruktura precej jasno upodobljena in prepoznavna. Prav tako razvija Babara Čižmek svojo vizualno pripoved z relevantnimi referencami okolja, ki je tematsko povezano z pristaniščem. Njen slikarsko govor je običajno narativno zastavljen skozi osebno izkušnjo in pripoved. Jure Cihlar je mojster krajine, ki v svojih delih motivični izziv lastne tradicionalno tematske vezanosti vseskozi ohranja. Slikar nam je vrsto let posredoval podobe, ki so upodabljale naše okolje v realistično mimetični maniri. Povsem abstraktna slika pa je pred nami v podobah Nikole Žigona. Tu se sprošča vizualna sugestivnost, ki nastaja kot rezultat sproščene črtnosti, barvne lise, masnih relacij vidnega. V zaključku so pred nami krajine, ki pa jih »krajinskost« ne omejuje. Delo Jelene Krstič tematsko precej opredeljeno. Žensko telo, ki se v morfoloških obdelavah spreminja v izpovedno širši lik je vsekakor indikativna iztočnica njene umetniške pripovedi. Na koloniji sodeluje deset ustvarjalcev. Vsekakor je pred nami pestra združba, ki s svojim delom gledalcu omogoča veliko doživetja. Dejan Mehmedovič Kortežanski pozdrav pomladi Pomlad je čas prebujanja, ljubezni in praznikov, posvečenih našim najdražjim, zato Vas vabimo na prireditev »Pozdrav pomladi«, ki bo v dvorani zadružnega doma v Kortah, v petek 21. marca 2014, ob 18. uri. Nastopili bodo otroci vrtca iz Kort, Etnotok - komorna skupina Glasbene šole Izola v sestavi Ana Birsa Krušeč - kljunasta flavta, Sara Benčič in Mark Jakomin - harmoniki, Maša Stopar in Nika Gačnik -violini in Klemen Jug - cajon, pod okriljem mentorice Mirjane Gvozdenac ter golidarice iz Čenturja, ki bodo zakantale in povele kej pu domače. Ogledali in kupili si boste lahko keramične izdeljke ge. Milene Deželin. Sproščujoče knjižnične vibracije Na Gregorjevo, dan ko se ptički ženijo, smo v Mestni knjižnici Izola v okviru študijskih krožkov priredili poseben glasbeno literarni večer. Gostili smo vsestransko ustvarjalko, pisateljico, pesnico in pripovedovalko Sabino Vostner, ki je ob tej priložnosti predstavila svojo prvo pesniško zbirko Potovanja duše. Ob glasbeni spremljavi na hang in liro, glasbenika in skladatelja Boštjana Zobca - Bastyana smo se lahko poslušalci prepustili sproščujočim vibracijam. Sabina Vostner je prepričana, da glasba človeku pomaga do globljih resnic in uvidov in je v prvi vrsti namenjena poslušanju ter sprostitvi. Ob tej priložnosti sta nam gosta predstavila tudi glasbeni projekt skupine Swarga, ki je zmes akustike, ambientala, minimalizma, etna in elektronike, ki se mešajo v nekakšno “chill-out” glasbeno pripoved, kar vzbudi pri poslušalcu potrebo po intimnem poslušanju, hkrati pa je to glasba, ki povsem dobro zaživi tudi na festivalskem odru. Izola Na svetilniku so tudi kobre Po pandolu je svetilnik postal tudi rojstni kraj izolskega baseballa. Prva organizirana tekma seje zgodila v soboto, 15. marca, ko je ekipa Cobra, ki deluje v okviru DPM Izola odigrala prvo ekshibicijsko tekmo z dvema devetčlanskima ekipama. Dogodek gre, skupaj z izvrstnim zapisom, v zgodovino Izole. Sodelovalo je preko 20 igralcev, vodji ekip sta bila Alma (z njo so igrali Lea Žigante, John Hopkins, Bhairavi Perumal Harsch, lan Hopkins, Barbara Srčič, Suzana Grižon, Matija Bračanov, Alexan-der Hopkins, Tai Trunki Abram) in Ar jun Perumal Harsch, ki je imel v svoji ekipi Milana Kojiča, Elvina Kariča, Alvina Kariča, Imrana Ramo, Salaha Ramo, Edo-na Hoxha, Karen Grant in Barbaro Motoh. Rick Harsch je igral vlogo metalca ter sodnika. Zmagala je druga ekipa z končnim rezultatom 13:7. Kot zanimivost, ki bo postala del zgodovine, je vredno omeniti, da je prvi zadetek v tekmah ekipe dosegla Alma. Kljub temu, da ekipi še vedno manjka opreme, nam je uspelo tekmo izpeljati tako, da smo baze narisali na travnik s peskom iz bližnjega peskovnika, rokavice pa sta si ekipi podajali. Glede na to, da nimamo čelad, smo bili prisiljeni tekmo izpeljati z žogicami, s katerimi ni mogoče nikomur razbiti glave, kljub temu pa so prave velikosti in teže ter letijo skoraj tako dobro kot prave žogice za baseball. Najboljšo igro v obrambi je pokazal Arjun, ki je pritekel iz druge baze na tretjo, ujel žogico v zraku in označil tretjo bazo, kjer bi po pravilih igre morala ostati Alma. Bolj razburljiva pa je bila najboljša igra v napadu, ki jo je pokazal Milan Kojič, ki je zadel double, triple in home run - v tem vrstnem redu. Čebo se je poslovil Med tiskanjem Mandrača smo izvedeli, da nas je zapusti Bogdan Čebohin Čebo. Ribič, svetovljan, ljubitelj bluesa, po malem filozof, predvsem pa polnokrven Izolan, ki je temu zalivu in še kateremu drugemu, dal svojo dušo in telo. Duša je še med nami, telo pa ni vzdržalo bolečin, ko se je sinoči v izolski bolnišnici dokončno vdal. Sožalje vsem. Vsi iz Mandrača Za vse tiste, ki so jim všeč komični vložki pri baseballu - Tai je vrgel žogico na drevo, kar je ustavilo igro za približno sedem minut (na koncu smo jo rešili s tem, da smo na drevo vrgli kij, ki je seveda potem obvisel na drevesu, vendar smo ga rešili s pomočjo visokega odraslega moškega, ki je stopil na prste). Nadaljnega opisa poteka tekme ni potrebno podati v detajlih, vendar je potrebno omeniti preobrat, ki se je zgodil, ko sta ekipi menjali Taia za Salaha, ko je druga, močnejša ekipa zmagovala z rezultatom 12:1. Rezultat se je kmalu prevesil, ko je Šalah dosegel šest tekov in prinesel ekipi šest točk preden se je igra končala zaradi različnih domačih obveznosti igralcev. Rick Harsch V Sončni dvorani so v četrtek, 13. marca, odprli razstavo slikarskih del, ki so nastala na lanskem 5 ekstemporu Sladka Istra. Kulinarična prireditev Sladka Istra se je že dobro prijela, Ex tempore, kot spremljevalni program pa tudi privabi vedno več udeležencev. Lani jih je bilo okoli 130. V Sončni dvorani so razstavljena nekatera izbrana dela, na odrtju pa je zapel tudi MoPZ DU Jagodje Dobrava pod vodstvom Mirjane Bonin. Zapisi iz Kajuhove Aleksandra Krejci Bole Slabo razpoloženje se je začelo že na letalu. Predolg in naporen let za mojo generacijo. Najhujše je čakanje na naslednji polet, ki traja več kot 11 ur. Čakanje na letališču, sam polet, hrana na letalu, ozki sedeži, nekateri ljudje, ki kar naprej vstajajo in hodijo na WC, mladina, ki ljub temu, da bi morala izklopiti mobilce, jih mirno uporablja, brez kančka slabe vesti, majhni otroci, ki občasno jokajo, visoka temperatura v letalu...vse to vpliva na tvoje razpoloženje, ko prideš v leta. Komaj čakaš, da priletiš do cilja, ki je več kot 10.000 km stran. Ja, to te čaka, če imaš otroka daleč stran od doma. Bojim se, da bo vsako leto več naših, slovenskih otrok odhajalo v tujino “s trebuhom za kruhom,” ker se delo v domači deželi vedno težje dobi, kjub obljubam vlade, da se bo prioritetno spoprijela s to težavo. Mladi ljudje, ki so končali šolanje ah študij, rabijo delo. Samo delovno mesto jim bo omogočilo normalen življenski standard in neodvisnost od staršev ah socialne pomoči. Prav hudo mi je, ko vidim mladostnike, polne energije, znanja, zagnanosti, želje po ustvarjanju, ki čakajo in čakajo na prvo priložnost, da pridobljeno znanje uresničijo v praksi. Zakaj morajo oditi stran, v tujino, kjer si sam, brez družine, brez najbliž-jih prijateljev, brez oseb, ki jim veliko pomeniš? Zakaj se odpovedujemo našim mladim intelektualcem? Zakaj jim ne omogočimo službe tukaj, na njihovi rodni grudi, ampak jih dobesedno silimo, da gredo drugam? Toliko denarje gre za nepomembne stvari in projekte, za izkoriščevalne posameznike, ducate in ducate raznoraznih agencij, kjer bolj malo delajo, a na debelo izkoriščajo državni proračun. Kljub velikemu številu svetovalcev in raznoraznih strokovnjakov, ter seveda “sposobnih” politikov, naša dežela tone. Kdaj se bo ustavilo to propadanje Slovenije na vseh področjih? Kdaj bomo začeli zares okrevati, koliko še? Dve, tri, pet let? Že pet let smo v krizi. Večina ljudi se je že zdavnaj izčrpala. Finančne rezerve so pošle, črnogledost o prihodnosti se povečuje, pozitivno razpoloženje hira, strah narašča. Najbolj hecno mi je, ko naši vladni predstavniki pravijo, da okrevamo. Sicer počasi, a zagotovo. Ko nekateri vidni ekonomisti dobesedno nakladajo in hvalijo vladne ukrepe, po drugi strani pa vidiš vsesplošen razpad in neučinkovitost drage vlade, ki ima poleg nalaganja nepoštenih davkov, tudi veliko težav sama s seboj. Zanimivo je tudi dejstvo, da ko pridejo volitve, volimo prav te iste osebe, ki so krive za moralni in finančni razpad dežele na sončni strani Alp. Kratek spomin, ni kaj. Seveda bi bila bistveno bolj zadovoljna, če bi hči živela in delala tukaj, v svoji deželi. Žal kaže, da nam bo še veliko mladih, sposobnih in izobraženih ljudi odšlo. Dežela brez svojega podmladka je oropana svoje prihodnosti. Nove volitve, nova priložnost? Da bi vsaj bila. Zbudimo se, še je čas, da se izognemo pogrebu dežele, ki so jo gradile pridne roke in veliki posamezniki. mahtor/m: 15 Predzadnja---------------------------------------- W(iamompQMM Zletel je v morje Ob 3.50 smo bili obveščeni, da je 28-letni Ljubljančan vozil kolo s pomožnim motorjem po kolesarski stezi od Kopra proti Izoli, kjer se je umikal betonski oviri, za tem pa skupaj z vozilom padel v morje. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v SBI. Ukrep bo sledil po končnem rezultatu strokovnega pregleda. Iz bolnice so nas obvestili, da je huje poškodovan (zlomljena kost v desnem zapestju). Baker drži ceno Policisti so obravnavali kaznivo dejanje vloma v kontejner, od koder je neznani storilec ukradel več bakrenih cevi in drugega materiala. Z dejanjem je oškodoval podjetje za približno 3000 evrov. Posezonski tatič Policisti so obravnavali kaznivo dejanje tatvine iz ene od hotelskih sob, od koder je nekdo ukradel denarnico z denarjem in oškodoval občanko za 200 evrov. Skoraj euro je ukradel Policisti so obravnavali dve tatvini iz trgovine, kjer so varnostniki prijeli in do prihoda policistov pridr- žali dve osebi, ki sta ukradli stvari v vrednosti 17 evrov in 0,79 evra. Odgovorna oseba trgovine pa je podala pregon Brez izpita in avta Policisti so opravili zaseg osebnega vozila, saj so pri kontroli ugotovili, da je občan vozil osebni avtomobil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Ni bilo nič Policisti so obravnavali prometno nesrečo, kjer je na enem od prehodu za pešce voznica večjega temnega vozila zapeljala pešcu preko levega stopala. Voznica je vozilo ustavila in mu ponudila pomoč, vendar je občan dejal, da mu ni nič, zato je voznica nadaljevala z vožnjo. Kasneje so ugotovili, da ima pešec zlomnjeno kost na stopalu. Policisti ugotavljajo, kdo je bila voznica. Alko lestvica Policisti so odredili več alkotestov, ki so pokazali 0,41 mg/l, 0,45 mg/l in 0,64 mg/l. Novi oglasi so označeni polkrepko. MnaausoScaoKB PRODAMO - prodam ali zamenjam dvosobno stanovanje v Ljubljani-54m2, z garažo-28.5m2 za podobno na Slovenski obali. Možno je doplačilo, tel 040 327 127 - Prodam garsonjero veliko 31m2 s kletjo 5m2, v 3.nadstropju bloka, za 65.900 euro. Lastno parkirišče, dokumentacija urejena Tel:041 281 948 - Lepo, veliko , nadstandardno stanovanje v Izoli zamenjam za manjše (lahko garsonjera) z doplačilom v Izoli ali Ljubljani. Tel: 040 667 947 - Prodam ali oddam hišico 48m2 na otoku Ugljanu (Kukljica). Plažo in vsa infrastruktura v neposredni bližini Tel: 040 667 947 - Prodam enosobno stanovanje v novogradnji, okolica Izole. Stanovanje je opremljeno Tel: 040 755 444 040 385 666 - Zamenjam stanovanje v Ljubljani (Tacenska trojka) 53m2, z garažo 28m2 za podobno na slovenski obali. Prednost ima Izola, z mojim ali vašim doplačilom. Teh: 040/327-127 NAJAMEMO - Štiričlanska družina najame v starem delu Izole dvosobno stanovanje. tel 040 503 177 - Najamem souporabo pisarne na Obali za eno osebo po ugodni ceni. Mora biti novejša ali obnovljena in v poslovnem območju. Dostop preko celega dne za mirno računalniško dejavnost. Tel.: 041455462 ODDAMO - Oddamo opremljeno enosobno stanovanje v centru Izole, za krajše ali daljše obdobje, Gsm: 041 792 201 - Oddamo garsonjero v starem delu Izole za daljše obdobje. Tel. 040 931 511 - Dvosobno opremljeno stanovanje v Izoli oddam za daljše obdobje. Tel. 041 344 280 - Oddamo enosobno stanovanje za daljše obdobje. Tel: 05 641 72 24 - Za daljše obdobje oddam v najem pred kratkim obnovljeno dvosobno stanovanje v starem delu mesta (Koprska ulica). Informacije na 051 331 150. - Pasaro Istranka, letnik 1980, registrirano do 2015, v fazi celovite prenove, prodam. Cena znaša EUR 800,00. V ceni je vštet rezervni motor Tomos T4, ponjava za krmo, letna tenda in vsa ostala obvezna oprema. Možnost dogovora za praktično nerabljen ( max 30 ur ) štiritaktni motor Johnson 6 KM, letnik 2007 ali štiritaktni Suzuki 15 KM, letnik 2003. Za ogled pokličite 041 662340. - Prodam oljčni nasad velikosti 5.000 m2 z 80 oiljkami, na pobočju nad Mehanom. Tel.: 031 764 316. - Podarimo pasjo uto iz dveh prostorov 200x150x120, vse toplotno zaščiteno za večjega psa, ki bo na prostem. Interesenti jo prevzamejo z lastnim prevozom v Jagodju. Informacije na GSM št. 051367568, vsak dan od 10 ure do 18 ure. - Prodam velik hladilnik z zmrzoval-no skrinjo Nofrost Bosch. Cena po dogovoru, tudi na obroke. Tel.: 040 880 565 - Ugodno prodam skoraj novi kolesarski čeladi za odrasle in za otroke in svetlo moder dres za gimnastiko z dolgimi rokavi, (primeren za otroke od 5 do 8 let), Gsm: 040 984 263 - Gostilna Istra išče kuharja s poznavanjem mediteranske kuhinje ter natakarja/ico. Tel: 041 345 605 - Nudim pomoč pri učenju, inštrukci-je italijanščine in angleščine ter varstvo otrok.Imam dolgoletne izkušnje. Tel. 040 351 249 - Iščem delo za hišna opravila. Tel.: 070 337 483 - Varstvo otrok, redno ali občasno (v dopoldanskem, popoldanskem ali večernem času) na vašem domu. Imam pedagoško izobrazbo in izkušnje, tel 05 641 5013 - Hišna popravila in manjša mizarska dela. Pokličite na 031 630 716 - NUDIM vse vrste pomoči v gospodinjstvu, OSKRBO in nego starejših ali bolnih oseb, VARSTVO otrok in druga podobna dela na domu. Sem odgovorna in zanesljiva oseba. Tel.: 040 775 894 - Inštrukcije - matematika, fizika ali kemija za vse starosti ponujam pomoč pri osvajanju znanja za boljše ocene, izpite ali maturo. 041 345 634 Prav vsi so nepristojni Problem golobov in podgan, ki so se naselile v zapuščeno črno gradnjo v Kocjančičevi ulici je že dobro poznan. Na pol podirajočo hišo je gradbena inšpekcija zapečatila, v njej pa so se naselili golobi in vse kar leze in gre. Sosedje so nas tudi opozorili na nemogoče razmere v stavbi in okolici, saj ta, po eni strani, zaradi neprimerne gradnje strehe, ki se zdaj še podira, zamaka sosednje hiše, po drugi strani pa se iz ruševine širi smrad in življenje v tako “živahni” soseščini pač ni vedno prijetno. Posebej so nas opozorili na to, da v tej državi ni nikogar, ki bi jim lahko kakorkoli pomagal in da so obsojeni na takšno soseščino dokler se ne bo zgodila prva nesreča ali zastrupitev. Obrnili so se na vse mogoče inštitucije, od občinskega redarstva do gradbene in zdravstvene inšpekcije, toda nihče od njih ni pristojen za reševanje tega problema. Gradbena inšpekcija je svoje delo opravila in golobi ter podgane pač niso njena skrb in odgovornost. Tudi zdravstvena inšpekcija nima teh pristojnosti, zato ne more ukrepati, tako da na koncu problem spet pride do občinskih služb, ki pa dejansko nimajo dostopa do objekta, saj je ta zapečaten s strani gradbene inšpekcije. Tudi inšpektorji, ki so prišli preveriti stanje niso znali svetovati, kdo bi lahko bil pristojen za rešitev problema in kakšne ukrepe bi lahko sprejel. Občinski odlok namreč le prepoveduje hranjenje golobov v mestu, vendar je kršitelje dobesedno nemogoče dobiti pri delu. Tako so golobi še eden od dokazov, da živimo v državi, ki ima zakonodajo urejeno tako, da v določenih primerih nihče ni za nič odgovoren in pristojen. Edini nasvet je lahko: Snadi se! ur Iščejo venke (beke) za pletenje košar V Turističnem društvu Šparžin iz Kort pripravljajo tečaj izdelave pletenih košar. Spoznali so izdelovalca takšnih košar, ki je pripravljen tudi druge naučiti, kako so se v preteklosti pletle košare. Toda, znašli so se pred težavo, saj nimajo venk, kot jim pravijo v Kortah, oziroma bek, kot jim pravijo drugod po Istri. Zato iščejo tistega, ki bi jim lahko odstopil nekaj venk oziroma bek, ki bi jih tudi sami porezali in pripravili za pletenje. V zameno lahko ponudijo izdelano pleteno košaro ali cajno, ali pa brezplačno udeležbo na tečaju pletenja košar. Kdor jim želi pomagati lahko pokliče Rozano na 041 345 984 0xOxIt.v«:iva7^ 5 (gRILL GRILL ) g +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 €-5,00 € okusna KOSILA 7,00 € prava nedeljska KOSILA 7,5 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. '1 Izolske Cobre pridno trenirajo že nekaj mesecev in čas je že bil za prvo neuradno eksibicijo. Imeli so jo v soboto na svetilniku in prisotnim radovednežem postregli s prvo izolsko baseball tekmo. Prvo, a ne zadnjo. V torek je Center za kulturo, šport in prireditve v kulturnem domu organiziral potopisno predavanje o Peruju. Predaval je domačin Alex Fernandez, ki je s hudomušnimi opazkami a tudi široko paleto znanja o svoji domovini marsikateremu prisotnemu vzbudil nemalo zanimanja za to skrivnostno deželo. Dela na Sončnem nabrežju tečejo naprej. Ob pogledu z višine pa lahko vidimo, koliko več prostora je za pešce, kot za avtomobile. Zdaj pa si poskušajte predstavljati, da bi bilo celotno območje namenjeno pešcem. To bi šele bil trg! Izolske palme imajo zaradi argentinskega palmovega vrtača že dovolj težav, tako da bi morali na tiste, ki so zdrave, še toliko bolj paziti. Na žalost pa je prav toliko, kot palmov vrtač, zanje nevaren tudi Grafistov kopač. Na sliki je primer palme ki je podlegla kovinskemu zajedalcu.