Narodna in Studijska Knj i:\inica via Geppaj,^-/ T b I E S T E »botali. Posamezna števi!k3s4^_w-..,- ' za, »tab Stevite <1 iyno Naročnina celoletna IKK), DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA ' —' 4"“ ' S ■>'« lil im f A . * y. . ■•-V." Leto IX. štev. 7 (436) II TRST - SOBOTA, 16. FEBRUARJA 1957 Posamezna štev. 25 lir lilllllil ■i DEŽELNA AVTONOMIJA Cvd Ves/ prašanje deželne avtono- nakazali rešitev teritorialnega mije„ ki je danes v središču l (zornosti javnega mnenja in skladi katerega so na občini ile pokrajini ustanovili posebne io 1 misije, je bilo eno izmed «Del josnovnejšib točk v borbi za V-ečj mokratično prenovitev itali- 17^9>S^e države. * ,Komunistična partija in o-, le ljudske sile republike so Dacj e in bijejo vztrajno borbo ‘ uresničenje te zahteve, ki predvideva ustava in proti deri se postavljajo desnica in z-x ‘jholj nazadnjaške vladne sku-Vy he. VIII. kongres KPI je po-F p posebno pozornost dežel-Ì avtonomiji, s katero je po-——-^ano vprašanje ukinitve pre- vatsiU °V’ i*1 je pozval komimi-y0f *n demokrate, naj pospešijo 17.45 trbo za rešitev tega vpraša-6. - Ki ki je eno izmed najvaž-ke -pih ih najnujnejših. :amiA Trstu vprašanje deželne av. tijsk^omije odgovarja ne samo na-^iaSV°ni demokracije in razvoja ÌaJevne samovlade, marvič tu-* badici ji mesta. Trst ima za- 7 Sl^1 svoje posebne geopolitične LmaP^e specifično gospodarsko in Go^7 politične vlogo. Vendar na-ej. P°dročje je že dve leti v re-30 GpHi komisarstva, ki je že zalo - : i svojega značaja protidemo-8.30 ;atično Rad:7 ; )St in arudi tega in zaradi obstoja bal^Venskega prebivalstva, kate> ba p?a pravice se morajo jamčiti ved® podlagi posebnega statuta, SLoV doženega k londonskemu spo. irbeljzun,^ ge z vso nujnostjo po-. j ia vprašanje ustanovitve žiina široke avtonomije. )Slovj^°l tolmač le potrebe je na-balj Partija že na koncu leta 1954 t «Ma azala v teritorialnem svetu, Un9|0ljenem na podlagi splošne -,2-;flne pravice najširšimi u-C1* avninii in zakonodajnimi pranzi izev**1* najboljše sredstvo za gol^faiìl®enje prave avtonomije, •ana \ upoštevala pravno-politic-t: «N položaj področja in potrebo, ! bi Trst znova začel vršiti ja iflr>jo tradicionalno vlogo. ice - r rešitev bi bila pomenila značaja. Vprašanje avtonomije pa je preveč važno, da bi ga moč «izčrpali» v ožjih razpravah brez sodelovanja in akcije najširšega javnega mnenja. Preveč časa sc je izgubilo v Italiji, kar se tiče dežel in njihovih vprašanj. in v Trstu, kar še tiče avtonomije. Odgovornost je jasna in smo jo nakazali. Zahtevali smo, naj občinski svet čim prej razpravlja o celot, nem vprašanju, kot o vprašanju demokratične prenovitve, spoštovanja pravic narodne manjšine, uvoda in sredstva gospodarskega preporoda. To je vprašanje, ki se ne bo rešilo brez vztrajne akcije. Borba pa bo prav posebno potrebna, če se ne bo upošteval naš predlog, ker bo treba zahtevati, da bo Tržaško ozemlje v sklopu deže. le Furlanija-) ulijska Benečija dobilo tisto upravno in zakonodajno avtonomijo, ki mu je ne-obhodno potrebna zaradi njegovih specifičnih pogojev in nujnih potreb. Boljši izgledi za ureditev slovenskega šolstva Vrhovni sovjet ZSSR: Koeksistenca je nujna ■pretekli petek se je delegaci-*- ja slovenskih šolnikov iz Trsta in Gorice srečala v Rimu z ministrom za javno solstvo Rossijem. Zvedeli smo, da je minister « pokazal popolno razumevanje» za šolske probleme slovenske manjšine v Italiji. Zgleda, da je minister poudaril dobre odnose med Italijo in Jugoslavijo, kar naj bi bila osnova za postopno rešitev vseh obstoječih problemov v zvezi z narodno manjšino. V teku razgovora je delegacija slovenskih šolnikov govorila z ministrom o sedanjem zakonskem osnutku za slovenske šole. Baje je minister izjavil, da se strinja, da mora dohiti slovenska šola v Italiji enako ureditev brez pokrajinskih razlik. Minister je predlagal. naj sindikati imenujejo svojega zastopnika, ki bi moral biti v stalnem stiku s prosvetnim ministrstvom zato. da postavi vse predloge in poprav- ) želijTii «Zvi ,l' ' pomenila odločilen korak ca» ‘ 'K'Oiok faličnemu razvoju, salve ' volilni zmagi tako od-ttadi^ °n|: «pošilja m() vam svojo UnivJ^no Zahva]o za 6estitke? ki rRdečif-ag^ jih Pns,:l,i 0,1 volilni ;ra r" nase partije». k e v zvezi z vladnim zakonskim osnutkom. Na koncu je, kot poročajo, minister zagotovil, da bo «zastavil ves svoj vpliv za pravično ureditev slovenskega šolstva v Italiji». ( c se bo minister Rossi držal svojih zagotovil in obljub, bo slovenska manjšina v Italiji res lahko računala na ugodnejšo rešitev šolskih vprašanj. Do sedaj smo le videli, kako so razni krogi metali polena pod noge, kako so ovirali vsakršno pobudo, ki bi lahko zagotovila narodni manjšini tisto enakopravnost, o kateri se toliko govori. Obljube in zagotovila ministra Rossija so sad dosedanjega enotnega stališča organizacij, ki delujejo med slovenskim življem. Ta enotnost je verjetno dala misliti rimskim državnikom, ki so dosedaj verjeli n o poslušali le besede tistih tržaških in goriških krogov, ki bi se radi vrnili v Mussolinijeve čase, da bi lahko prezrli demokratične pravice, pripadajoče Slovencem. Toda enotnost organizacij, ki delujejo na slovenskem področju. ni edini niti ne odločilni moment sedanjega stališča ministra Rossija. Ne smemo pozabili, da sta se za pravično in pravilno rešitev vprašanja slovenskega šolstva v Italiji izrekli Komunistična partija Italije in PSI. To je prav gotovo zelo zaleglo, kar potrjuje, da enotni nastopi Slovencev v Italiji ne bi bili preveč učinkoviti, če ne bi bili podprti od italijanskih delovnih in demokratičnih množic, ki jih vodijo levičarske sile. Tretji moment, ki je vplival na £ Srečanje zastopnikov Sindikata slovenske šole z ministrom Rossijem 0 Tudi miljski občinski svet za demokratični zakon o slovenskem šolstvu za slovenske šole in je na predlog svetovalca Kiljatia Feri lige sprejel z večino glasov naslednjo resolucijo : «Miljski občinski svet ie na svoji seji 13. februarja 7957 proučil zakonski osnutek za slo. venske šole na Tržaškem in Go. riškem, ki je bil sprejet na seji ministrskega sveta dne 28. decembra 1956. Glede na sedanje stanje slovenskega šolstva poziva ministrski svet. da popravi omenjeni zakonski osnutek v smislu ustavnih določb in obveznosti. prevzetih v mednarodnih pogodbah, da bodo slovenske šole popolnoma enakopravne z italijanskimi glede na ureditev in obstojn. Proti tej resoluciji so glasovali socialdemokrati in repu- in nadaljnjega družbenega napredka, tržaški komunisti pa so ponosni, da so del mednarodne proletarske vojske, ki ji stoji na čelu Sovjetska zveza. Tudi na plenumu sekcije v Miljah so po poročilu tov. Vi-dalija in razpravi sprejeli resolucijo, v kateri se pravi, da miljski komunisti soglasno sprejemajo oceno madžarske so- j ministra, je tudi zadržanje ju-cial istične delavske partije in ! goslovanskih krogov, ki niso mednarodnega komunističnega gibanja o dogodkih na Madžarskem. se veselijo utrjene enotnosti socialističnih dežel ne čelu s Sovjetsko zvezo, poudarjajo pravilnost borbe za čistost marksistično - leninistične ideo, logi je in ponovno potrjujejo svojo zvestobo načelom mednarodno solidarnosti delavskega razreda, ki tu prihaja do izraza v bratski povezavi med Slo. venci in Italijani. Sestanek CK KP Danes popoldne od 17 se bo na sedežu v ul. Capitolina 3 sestal Centralni komite KP TO, ki bo razpravljal o deželni avtonomiji. hlikanei, vzdržali pa so se demokristjani. Zanimivo je, da so prav social demokrat je in republikanci glasovali proti, medtem ko so se demokristjani dokazali manj nasprotni s tem, da so se vzdržali od glasovanja. Najbolj je čudno stališče socialdemokratov, ki po drugi strani v Trstu izjavljajo, da je treba zakonski osnutek popraviti, in v Rimu (minister Rossi) pravijo, da bodo upoštevali zahteve Slovencev v Italiji. PD «Zvezda» iz Podlo nj er j a nam je poslalo pismo, v katerem se zavzema v imenu svojih članov za pravično ureditev vprašanja slovenskega šolstva in protestira proti nameravanim diskriminacijam na škodo slovenske manjšine. T) o težkih dogodkih, ki so označili zadnje četrtletje lanskega leta. že zopet se kažejo znaki izboljšanja mednarodnega položaja in to predvsem po zaslugi aktivne miroljubne politike Sovjetske zveze, ki je v Proračun Acegat že zopet na mrtvi točki .mogli preko očitne krivice, katero so reakcionarni krogi pri-, pravljali na škodo slovenske manjšine. V bližnji bodočnosti bomo videli, kako se ho zadeva razvijala. Upamo, da se ne bo kje zataknilo in da se bodo odgovorni čini tel ji držali izrečenih besed. Na vsak način pa moramo računati, da vse ne bo šlo gladko izpod rok. Zato je poglavitne važnosti, da se na eni strani po tem vprašanju utrdi enotna volja Slovencev v Italiji, po drugi strani pa da se Slovenci še bolj naslonijo na tiste sile. ki jib lahko učinkovito branijo pred manevri sovražnikov w demokratičnih pravic, narodnomanjšinskih pravic pa še posebej. Tudi miljski občinski svet je v sredo na svoji redni seji razpravljal o zakonskem osnutku TJ adnjič smo pisali, da je ve-^ čina občinskega sveta na neroden način odgodila rešitev o proračunu Acega*. Pravili smo tudi, da bo slej ali prej pod silo razmer vsa zadeva prišla zopet z vso silo na dan, ker je nemogoče rešiti tako zapleteno vprašanje z akrobatskim in stvarnosti neodgovarjajočim rezanjem primanjkljaja, ne da bi se mislilo na prihodnost. Tako se jr tudi zgodilo. Tj-[)ravni odbor Acegat je zavrnil s petimi glasovi proti* enemu priporočilo večine v občinskem svetu za rezanje primanjkljaja od 1079 na 660 milijonov. Sedaj bo moral spregovoriti pokrajinski upravni odbor, ki bo lahko sprejel proračun Acegat z resničnim primanjkljajem in tako pozval občino, naj iz svojih sredstev krije primanjkljaj. Kritje pravega primanjkljaja pa pomeni po mnenju mož, ki tvorijo trhlo večino v občinskem svetli, zvišati tarife vseh V dveh letih 20.000 Alžircev ubitih ^ Upravni odbor podjetja zavrnil priporočilo občinskega sveta za zmanjšanje primanjkljaja o uradnih podatkih je ste-1 vilo Alžircev, ki so jih ponovno poudarjajo pravilnost | francoski kolonialisti ,ubili od I. borbe za marksistično-leninisti-čna načela proti vsakemu revizionizmu, poudarjajo zvestobo načelom proletarskega interna-cionalizma, ki tu temelji na sl ovensko-i talij anskem bratstvu in katerega bodo branili proti vsakemu nacionalističnemu poskusu. Ta in ter nacionalistična načela, so poudarili aktivisti v svoji resoluciji, so podlaga sile novembra 1954 do prve desetine februarja 1957, naraslo na preko 20.000. Samo v zadnjih desetih dneh so Francozi ubili 1000 Alžircev. V tem času so francoske oblasti izvršile smrtno obsodbo nad 16 domoljubi, med katerimi je bil tudi Francoz Yveton. Nadaljnjih 250 alžirskih rodoljubov čaka na izvršitev smrtne obsodbe. Te številke, ki so daleč od resnice, ker je francoski list «France Observaleur» zračunal, da so kolonialisti ubili v tem času nad 50.000 Alžircev, dokazujejo, kakšen teror izvajajo francoski vojaki po nalogu socialdemokratske vlade, ki noče priznati alžirskemu ljudstvu pravice do neodvisnosti. V času, ko se poostrujejo francoski represivni ukrepi, je francoska vlada, s pomočjo a- ineriškega volilnega stroja zmagala v OZN za en sam glas. S 34 proti 33 in 9 vzdržanimi je bila odbita afriŠko-azijska resolucija, s katero se je zahteval takojšnji začetek mirovnih pogajanj med Francijo in predstavniki alžirskega ljudstva. Ta pičla zmaga francoskega kolonializma pa dokazuje, da je javno mnenje vedno bolj obveščeno o grozotah v Severni A-friki in da bo slej ali prej zrna. | gala pravica junaških Alžircev. Zaključki kongresa PSI «Sa» G M. se P°' :T0 '>!*' **" teh podatkih je Film Ktll7’Veml,ra 1956 1.857.857, taja Unii, Il f>a 1 -»60.396 brezpo-iveli l| brezrm0 1pomeni’ da E' števi-a) lesei., ’"''lnih naraslo v enem se À Za 100.000 enot. y aključek 32. kongresa PSI ^ je presenetil marsikoga. Predvsem je presenetil buržoazne kroge, ki so že sklepali, da so socialisti prešli na antiko-munistične pozicije in da bodo v njih našli zveste zaveznike v borbi proti silam, ki se zavzemajo za prenovitev italijanske družbe. Obsedene antikomuniste, reakcionarje in konservativce, ki jih je nemalo tudi med voditelji socialdemokratske stranke, je zaključek kongresa spravil v neroden položaj, ker so kongresisti dokazali svojo voljo nadaljevati po poti raz- redne enotnosti, interesov delovnih ljudi in revolucionarnosti. To usmeritev kongresa PSI je pokazalo glasovanje za novi Centralni komite, v katerem bo sedelo 30 pripadnikov struje bivših Morandijevcev, 27 predstavnikov Nennijeve struje, 15 pripadnikov Bassa in 9 pripad-nikov Pertinija . Rezultati so dokazali, da hočejo socialisti po. ti tiko, s katero naj se doseže združitev s socialdemokrati, a ne na podlagi prehajanja na reformistične pozicijei, Kon- gres je tudi dokazal, da se zah. leva od socialdemokratskih vo-diteljev poteza, naj dokazujejo svojo dobro voljo. Dobra volja bi morala priti do izraza s tem, da se vodstvo PSDI odreče cen. Irisiični politiki, atlantizmu in svoji antikomunistični obsedenosti. Prav zato so reakcionarni in konservativni krogi napadli la rezultat, Saragat pa je kar izjavil, da je Nonni nezanesljiv e-lement. ki se ne zna odreči svojemu desetletnemu bratenju s komunisti in nima poguma od- ločno se zavzeti za «svobodni in demokratični socializem» (v za-vezništvu z demokristjani, op. ur.). Po dolgih pogajanjih je CK PSI v sredo izvolil novo 21-člansko vodstvo, v katerem ni predstavnikov Pertinijevih so. misije nikov, niti ne samega Pertinija, ki je bil do kongresa podtajnik stranke. Pertini se je sam odrekel mestu v vodstvu, da olajša sestavo vodstva, kar je sam izjavil. Tajnik je ponovno Nenni, tajništvo pa sestavljajo Nenni, Basso, De Martino, Mazzali in Vecchietti. uslug in tako zvaliti na ramena prebivalstva, pravzaprav delovnih ljudi, breme tega primanjkljaja, za katerega delovni ljudje niso krivi. Kaj bo nastalo iz tega? Občina se lahko odreče kritju tako visokega primanjkljaja. X takem primeru generalni komisar lahko imenuje začasnega komisarja, ki naj bi podpisal sklep, proti kateremu bi bil občinski svet. Zadeva bi bila formalno rešena, težave pa bi nastale takoj za tem, ker bi se moralo misliti na zvišanje tarif, kar pa je zelo nepopularno med prebivalstvom. Če bi prišlo do takega postopka, bi nedvomno prišlo tudi do nove razprave v občinskem svetu. X7 takšnem ozračju pa bi bilo zelo težko, da bi občinski odbor do-bil večino. Odprla bi se pot kri-ze tržaškega občinskega sveta, krize, ki bi lahko v kratkem privedla do padca občinskega odbora, imenovanja komisarja - tokrat ne začasnega — in razpisa novih volitev. In to zakaj? Zato, ker občinski odbor in njegovi sopotniki nočejo slišati o temeljiti preučitvi vprašanja Acegat in o njegovi prav tako temeljiti rešitvi. Takšno temeljito rešitev pa je moč najti le na ta način, da se upravni odbor Acegat demokratizira in da se sprejmejo odločni ukrepi za preureditev podjetja, ki bi lahko bilo brez primanjkljaja. Toda za takšno rešitev je treba poguma, dobre volje in demokratičnosti. Teh pa ne najdeš v ljudeh, ki sestavljajo občinski odbor. Zato pada vsa krivda za sedanje stanje v tem največjem občinskem podjetju na ljudi in stranke, ki sestavljajo občinski odbor, čeprav se te odgovornosti krčevito otepajo. Predvsem pa padajo na tiste ljudi, ki pravijo, da zasledujejo interese delovnih ljudi, t.j. na socialdemokrate. Slednji bi se morali zavedati, da se morajo v resnici držali interesov delovnih ljudi, ne pa interesov svojega zavezništva z demokristjani, predvsem pa interesov svojega slepega, odurnega in nespametnega T>r°l‘komunizma, kateremu podrejajo vse, tudi svoja zavezništva, tudi interese tržaškega prebivalstva. Vprašanje Acegat bo rešeno, če bodo poslušali glas opozicije, če bodo preverili konstruktivne predloge komunistov, ki so bili dovolj jasni v teku razprave o Acegat. Drugače pa se bo prebivalstvo lep dan znašlo pred nevarnostjo povišanja tarif, k«r bi bil nov udarec že tako težkim gospodarskim razmeram našega mesta. Pogodba Francija - SZ Ta teden so v Parizu podpisali triletno trgovinsko pogodbo med ZSSR in Francijo. Vsaka dežela bo izvažala proizvodov do višine 96 milijard frankov, kar je preeejšnja vsota. Prejšnji trgovinski sporazum je predvideval znatno manjšo izmenjavo. Kandidati V Avstriji Do sedaj sta se prijavila dva kandidata na mesto predsednika avstrijske republike. Socialistična stranka je postavila za svojega kandidata ministra Sehaerfa, ljudska stranka pa kandidira skupno z neodvisni-mi prof. Wolfganga Denka. zadnjih dneh začela pravo «o-fenzivor miru», kot jo imenujejo zahodni krogi. Štiri sovjetske pobude označujejo dobo od 1. februarja da. lje. Naj prej je sovjetska vlada predlagala zahodnim velesilam, naj se organizira sestanek štirih zunanjih ministrov, ki naj proučijo možnosti ureditve nekaterih najvažnejših vprašanj, med temi razorožitve. Nato je ministrski predsednik Bulganin poslal ministrskemu predsedniku Zah. Nemčije pismo, v katerem se zavzema za povečanje stikov med obema deželama, posebno še gospodarskih odnosov, in o-pozarja na možnosti rešitve vprašanja nemške združitve. X pismu se pravi, da bo Nemčija dosegla svojo enotnost le, če se bo razvilo prijateljstvo med ZSSR in Zah. Nemčijo. Po tem pismu je Sovjetska zveza poslala trem zahodnim velesilam noto, s katero se zavzema za ugodno rešitev vprašanj, ki so nastala na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Predpogoj za to pa je prenehanje slehernega pritiska na tamkajšnje dežele, vmešavanja v njih notra-nje zadeve, vzpostavljanja strateških oporišč itd. X7 tej noti se pravi, da bi se morale velesile odreči vsakršnemu poskusu vključitve teh dežel v vojaške bloke. Četrta poteza velikega pome. na pa je prišla na dan v govoru sovjetskega zunanjega ministra Šepilova pred Vrhovnim sovjetom ZSSR. Šepilov je predlagal, naj se skliče mednarodna gospodarska konferen-ca, na kateri hi morali razprav. e Ijati o povečanju gospodarskih sklep, ki je bil sprejet leta stikov med deželami, prav po- | 1944. od n. 1945 o preselitvi ne- never. marveč temeljni kamen sovjetske politike. Glede mednarodnega položaja je ugotovil, da je bila dokazana pravilnost sklepa XX. kongresa KP SZ o izogibnosti vojne, da se bo ZSSR zavzemala za kolektivno varnost v Evropi in Aziji, za razorožitev, prepoved atomskega orožja, odpravo strateških oporišč. Glede odnosov med ZSSR in ostalimi socialističnimi dežela, mi je dejal, da se razvijajo na ugoden način, da so bile odpravljene nekatere napake in da se je v tem zadnjem času ponovno pokazala solidarnost med njimi. Kar se tiče Jugoslavije je Šepilov poudaril, da so se odnosi izboljšali, da pa so pri-šli s strani nekaterih jugoslovanskih elementov določeni na-padi na ZSSR in druge socialistične dežele, ki ne predstavljajo pozitivnega elementa ▼ nadaljnjem razvijanju teh od- Sklepi X7rh. sovjeta Po poročilu Šepilova je X7r-hovni sovjet sprejel več zelo važnih sklepov na liniji XX. kongresa KP SZ. Predvsem so sprejeli sklep o decentralizaciji nekaterih gospodarskih funkcij, nato sklep o teritorialnih in u-pravnih pravicah zveznih republikah. o pravicah na sodnem področju, na podlagi katerega bodo posamezne republike ime. le svoje lastne kazenske in civilne zakonike. Prav tako je X7rhovni sovjet razveljavil sebno pa med socialističnimi in kapitalističnimi državami. Šepilov je v svojem govoru pred X rhovnim sovjetom nakazal glavne smeri sovjetske zunanje politike. Predvsem je poudaril, da politika koeksistence ni nikak politični ma- Concetto Marchesi je umrl A b 19,35 dne 12. februarja je ^ v Rimu zaradi srčne kapi umrl tov. Concetto Marchesi, e-den izmed naj večji h latinistov na svetu, dosleden borec za delavske pravice, poslanec v italijanskem parlamentu in elan CK KPI. X7est o njegovi smrti je zadela italijansko javno mnenje brez razlike. X7si ljudje so gledali v njem človeka, ki je posvetil vse svoje življenje znanosti in borbi za resnico. Njegovemu spominu se danes klanjajo prijatelji, tovariši in politični nasprotniki. Concetto Marchesi je umrl v starosti 79. let. Rodil se je 1. februarja 1878 v Catanii, bil je doktor romanistike in prava, leta 1915 je dobil -redno stolico latinske literature na univerzi v Messini, nato je bil premeščen v Padovo, kjer je do leta 1949, ko je šel v pokoj, vodil svoje univerzitetno delo v splošni pri. ljubljenosti. Objavil je več del, ki «o vz- budile veliko pozornost v vsem svetu. Prav posebno znana so njegova dela o Fedru. Tacitu, Marzialu Seneei in Luereziu. O bjavil je tudi «Zgodovino latinskega slovstva», ki je ena najpopolnejših. Že v mladih letih je prišlo-pil k naprednemu gibanju. Leta 1895 je postal član socialističnih organizacij. Lela 1921 je pristopil h KP. Za časa fašizma je aktivno deloval. Po padcu fašizma julija 1943 je postal rektor univerze v Padovi. To mesto je zapustil v trenutku. ko je videl, da ne more več braniti samostojnosti univerzitetne Ustanove. Ob tej priliki pa je naslovil univerzitetni mladini tisti slavni poziv za borbo proti fašizmu, ki je navdušil tisoče in tisoče študentov, mladih delavcev in kmetov. Po vojni je nadaljeval svoje znanstveno delo in se vedno v prvih vrstah boril za pravice svojega ljudstva. katerih narodnih manjšin za časa domovinske vojne proti nacifašizmu. Na podlagi lega sklejpa bodo obnovili avtonomne republike Balgarov. Čečenov. Ingu< hrambo ideološke enot1 notnosti volje in partije in delavskeg p^'" reda, ne da bi se lrj>' manjše oklevanje kar ga tiče, in da se deluje vovalnostjo, predanostje rečnostjo za okrepitev e naše partije. Pose 'Ser. Deklaracije KP SZ, Francije in ČSR Odlomek iz deklaracije KP ČSR in KP Francije njegove vloge, prav posebno politično dejavnost. Zato je Q bjavljamo odlomek skupne deklaracije, ki sta jo odobrili delegaciji KP Češkoslovaške in KP Francije ob zaklju. čku razgovorov, ki so bili v Pragi od 16. do 19. januarja t.l. «Svetovna reakcija se dobro zaveda, da ima enotno mednarodno delavsko gibanje lahko odločilno vlogo za upropaščenje njenih načrtov. Zato skuša z vsemi sredstvi sabotirati to enotnost, ošibeli komunistične in de. lavske partije, dezorientirati člane teh partij. Svetovna reakcija podpira in širi vsako revizionistično ideologijo. Predstavniki obeh partij sma. tra j o, da revizionizem, pa naj se pojavi v kakršni koli obliki, je lahko v korist samo imperialistični reakciji. Izven mark. sistične-leninistične poti, obsto. ja samo pot reformizina in ka. pitulantstva. Obe delegaciji sma. trata tudi, da vsak poskus razdvajanja mednarodnega komunističnega gibanja v takozvane «stalinovske» in «nestalinovske» struje ali v «stare» in «nove», kot tudi ideja, da bi v mednarodnem komunističnemu gibanju lahko obstojalo več centrov, dejansko ne pomenijo nič drugega, kot postaviti v spor načela marksizma-leninizma in proletarskega internacionalizma, ki sta jim obe partiji neminljivo zvesti. Komunistična partija Sovjetske zveze, ki vodi uspešno raz-voj najmogočnejše socialistične dežele, predstavlja odločilno silo delavskega gibanja in svetovnega socializma. Bila je in o-stane center mednarodnega komunističnega gibanja, bogati vir izkušenj, ki so skupne vsem revolucionarnim proletarskim partijam. Razlika v političnih in gospodarskih pogojih, nacionalne posebnosti in tradicije delavske. ' ... i . , v v i legacija: ga gibanja v vsaki deželi, so . j.. čini tel ji, ki jih morajo komunistične in delavske partije upoštevati, da lahko igrajo učinkovito vlogo. Vendar pa nauki velike socialistične Oktobrske revolucije, ki je odprla zmagoviti pohod socializma in osnovne izkušnje Komunistične partije Sovjetske zveze v teku njenih dolgih, težkih in zmagovi* tih borb v izvajanju diktature proletariata, to je najširše demokracije za ljudstvo — so univerzalne vrednosti. Koncepcija o lakozvanem «nacionalnem komunizmu», ki jo postavlja reakcija, ima očividcu namen, da bi pripravila delavski razred do tega, da se odpove tem izkušnjam in tem naukom. To bi pozneje omogočilo vzpostavitev nadvlade im. perializma v raznih socialističnih deželah». Iz sporazuma KP ČSR in KP SZ žarske od socialističnega tabora in z organiziranjem konlrarevo-iucionarnih provokacij v deželah ljudske demokracije, socialistične dežele, ki so jih vodila načela proletarskega internarlo, nalizma, iskreno podprle revolucionarne sile madžarskega naroda, dočim so se narodi teh dežel še tesneje strnili okrog svojih komunističnih partij in ljudskih vlad. jy^eseca januarja so se vršili v Moskvi razgovori med de-KP Češkoslovaške, jo je vodil sekretar tov. No-votny in KP Sovjetske zveze, ki jo je vodil tov. Hruščev. 31. januarja sta delegaciji podpisali skupno deklaracijo, iz katere povzemamo dva odlomka. «Ugotovilo se je tudi, da so, v teku fašističnega upora na Madžarskem, ko so imperialisti računali z osamitvijo Mad- S tem, da je nudila pomoč madžarski revolucionarni delav. sko kmečki vladi, in to na njeno zahtevo, v borbi proti kontrarevolucionarnim silam, je Sovjetska zveza izpolnila svojo mednarodno dolžnost do mad. žarskega naroda, do vsega socialističnega tabora in mednarodnega revolucionarnega giba. nja ter pripomogla k ohranitvi in utrditvi miru v Evropi. Češkoslovaško ljudstvo, zdru. ženo okrog Centralnega komiteja Komunistične partije Češkoslovaške in svoje vlade, je dalo v teh dneh dokaz revolu. clonarne enotnosti, visoke politične zrelosti in neuničljive zvestobe stvari socializma in mednarodne delavske solidarno, sti. To zadržanje češkoslovaških delovnih ljudi, ki jih vodi Ko- munistična partija in so združe. ni v narodni fronti, je bilo v veliko podporo zdravim revolu. cionarnim silam madžarskega naroda v njihovi borbi proti kontrarevoluciji. Upoštevajoč dejstvo, da reak. cionarnl imperialistični krogi pospešujejo svoje poskuse za molenje enotnosti socialističnih dežel, za razdvajanje mednarodnega komunističnega gibanja, za kompromitiranje avtoritete velikih idej marksizma-leninizma, ki stalno narašča v vsem svetu, in da bi sprožili ideološko križarsko vojno proti komunizmu smatrajo predstavniki Komunistične partije Sovjetske zveze in Komunistične partije Češkoslovaške kot skupno dolžnost obeh partij, da se še odločneje borijo za nadaljnjo utrditev aktivne enotnosti socialističnih dežel in enotnosti komunističnih in delavskih partij na osnovi nauka marksizma-lenini-zrna. Obe partiji smatrata kot potrebno nenehno vzgajati ljud. stvo v svojih deželah v duhu proletarskega internacionalizma, ki združuje ljudstva socialističnih dežel v bratski družini in jih povezuje z delovnim ljudstvom vsega sveta. (Nadaljevanje na IV. strani) (Nadaljevanje na IV I M Z Za vsakol nekaj v »ogr •/m,1 I 18.3 «Me zelo veseli! Jaz, prejšnji.» ♦♦♦ Zdravnik: «Ali se ~t te? Imate mrzlico?» «Da, doktor.» «In ponoči vam mo1 prav je vroče, sklepi lije?» «Ne, so v kozarcu.yt J< a It; kilo, 'isoč Pok, »insl Mati je prvega v ; vprašala svoje tri sinčke, jim kupi za priboljšek. Otroci so začeli našte mogoče tako glasno, (k bilo mogoče pomiriti. { r|| šem hrupu pa je bilo sl<: 5 ^ mico : «Želela bi imeti tri pridne in poslušne otr<č «Oho», je rekel n«i «potem nas bo kar šest P, lija lov, štiri »let, sl»e so Pr S/7] Mladenič je vpraša< Ttvainn. kaj misli o žr stanu. Slavni humorist 1,1 kole odgovoril: «Zakon je podoben trdnjavi. Tisti, ki so čejo noter, oni, ki so fl rini jo ven.v S( revij bros leto KULTURA IN ZNANOST , ”Na nočnih poteh” >1 v uprizoritvi SNG iktat ga j' mala,< L-urija, oče Valerio in sin Maurizio, v vlogi katerega se ""oi jr v debutti predstavil F-dvard Martinuzzi. Globoke sod. ke si o tem mladem igralcu P° prvem nastopu še ne mo-fonto ustvarili, a gotovo je, da je pokazal ''gumasti. are ti vsi d jit a od -ki ost; v H 3 listi udje aštvo 1 u ka' iste jsl . ki z1 ni al1' jih i Iki p hitlef revoh: im d ibanj dežel leščat tej vlogi dovolj Mednarodni gledališki kongres bo v Benetkah Na nedavnem zasedanju izvršnega odbora Mednarodne ZVf*ze za gledališka raziskova-"ja v Bernu je bilo sklenjeno, '*a bo Zveza sprejela povabilo dalijanskega gledališkega cen-|'a in da bo svetovni gledališki kongres leta 1957 v Benetkah. tej priložnosti bodo tam tu-'lj slovesnosti v spomin 250-let. "'•e rojstva velikega italijan. sk|'ga komediografa Carla Goldonija. V palači Grassi v Bonetti « o 1 *’° razstava Commedie del. Arte, pripravili bodo pa tudi ‘ lr” Poseben kar 'gor. eluje 1 nostjf itev e ga j' rskih borl>< enot' n vi program pa gledaliških 1 IV $ Monografija o Z. Jovanoviču izšla v SZ V Sovjetski zvezi je izšla monografija o srbskem pesniku ,rtlaju Jovanu Jovanoviču 1 1833-1904). Monografijo je spi-V. 0. Možajcv, ki je za svo-delo skrbno preučil vse gra-,v°s ki ga je imel na razpola-jj0’ in se predvsem oziral na ( fllga dela o Zmaju Jovanu Jovanoviču, ki so izšla pred in po Smrti pesnika prej v Srbiji, na-to v Jugoslaviji. V Italiji je 4 milijone avtomobilov ; m»1 depd i v nčke. jšek. i našit' o, d11 dti. 1 lo slf '■ tT\ otrof f nai ■ šest traslti o s«1 rist t* Italija ima okrog 177 tisoč 'lotnetrov rest. Od teh je 25 hs°" km državnih, 45.500 km Pokrajinskih, ostale pa so obeske, Pred petimi leti je imela Ila. J" poldrugi milijon avtomohi-°v" danes jih ima približno vri i 1 i jone. S povečanim pro. „>v’ danes stiri ,lp,0m naraščajo seveda tudi ce. . e "esreče. Prometne nezgode ." terjalo lansko leto v Italiji " ^ človeških žrtev. »It' n 't> Prejeli SOiO; f A&ERPRESS, Bulletin d’In. fì0r^ation. štev. 2, leto VIII., "karešt;, 25. januarja 1957. ^sodobna pota, prosvetna j, *^a’ glasilo Zveze Svobod in )*t S'Ptn’E društev Slovenije, 0 n', štev. 2 1957, Ljubljana. Ema Starčeva nam je kot Lucija z veliko igralsko spretnostjo in svojstvenim temperamen. tom predstavila v sina slepo zaljubljeno mater. Vloga je zelo dramatična in polna notranjih borb. Želeti bi bilo v njenem liku le se več naravnosti in iskrenosti, ker le tako bi nas, la podoba matere, do dna pretresla. tl oreški lik Valerija nam je prekrasno podal igralec Rado Nakrst. Ajegovi borbi smo z napetostjo sledili in momente notranjih muk nam je podal občuteno in z mojstrskim taktom umetnika. Mnenju smo, da je bila to ena najuspešnejših letošnjih premier S.G.A. Nova revija ,Tokovi“ Pred dnevi je izšel zbornik «Tokovi» z bogato vsebino literarnih prispevkov. Kot smo že pred časom javili, je to revija, ki jo izdajajo nekateri tržaški literati. Poleg tržaških pisale-I jev sodelujeta v tej številki tudi Alojz Gradnik in Edvard Kocbek ter italijanski pisatelj Michele Prisco. Zbornik je v prodaji po slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici. Do sedaj ga naš list še ni prejel. O letošnjih Prešernovih nagradah SKOZI MONT BLANC bodo leta 1960 vozili avtomobili TZ ot vsako leto. je tudi letos upravni odbor Prešernovega sklada na osnovi predlogov, podelil Prešernove nagrade zaslužnim slovenskim kulturnikom. Prešernovo nagrado so letos prejeli : ('ene Vipotnik za pesniško zbirko «Drevo na samem». Gabrijel Stupica za deli «Dekle z igračkami» in « Avtoportret z o-t rokom » (upodabljajoča umetnost), dr. Bratko Kreft za režijo Shakespearovega «Henrika IV.», Igor Ozim za koncertno delo v letu 1956, Slovenski oktet za koncertno delovanje v letu 1956 in France Bezlaj za knjigo «Slovenska vodna ime- Kako so odkrili faraonovo grobnico Egiptu Zvijača prvega najditelja Sedemdeset pokolenj kraljev in njihovih družin TZ dor bi vprašal po naj večjem x arheološkem odkritju v E-giptu, bi dobil pri večini ljudi takle odgovor: «To je prav go- grobov in drugim nezaželenim jim najprej iztrgali jezike, po delu pa so jih pobili, da je tajnost ostala prikrita plenilcem tovo odkritje Tutankamonove grobnice». Pri tem pa ni šlo za odkritje grobnice enega samega faraona, marveč 36 mumij najmočnejših vladarjev starega Egipta, med njimi Ramzesa in Tutmosa. Zanimivejše kot samo odkritje pa je ozadje velikega dogodka. Okrog devet sto kilometrov od Kaira je v bližini Nila Luksor, kraj, kjer je nekoč stalo mesto Teba, prestolnica egiptovskih faraonov. Na drugi obali Nila pa je velik kup razvalin, ki sta jih v tisočletjih razdejala sonce in veter. Pod tem kupom se je skrivalo nekaj, česar ni bilo nikjer drugje po svetu : mavzolej, kjer je bilo tisočletja zakopanih sedem, deset rodov egiptovskih kraljev, kraljic, princev in drugih članov kraljevske hiše. Vse do osemnajste dinastije, ki je vladala okrog leta 1500 starega štetja, so pokopavali faraone vzhodno od tega grobišča, kasnejše vladarje pa so polagali k zadnjemu počitku na veličastnem grobišču v skriti dolini na zahodnem bregu Nila. Glavni «inženir» te grobnice je zapisal na lastnem grobu : «Prvega smo pokopali v dolini kraljev faraona Ahmozesa. To delo sem opravil sam, tako da nihče ne ve, kjer je kraljevska grobnica». Seveda ni sam izdolbel votlin v skalo, marveč so to opravili vojni ujetniki in sužnji, ki so obiskovalcem. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je Ahmed Ah-derasul odkril grobnico tako rekoč po .naključju. Našel je odprtino in se po vrvi spustil vanjo. Da bi preslepil spremljevalca, je začel vpiti in sunkovito vleči vrvi. Ko sta ga brat in spremljevalec potegnila iz jame, je hlinil strah. Lagal je, da je spodaj «smrtni strah». Doma je bratu razložil, da je bilo vse le prevara, ker ni maral, da bi še kdo drug zvedel za skrivnost. Kasneje so se začeli pojavljati v starinarnah kipci, okraski in dragulji iz faraonske grobnice. Starinoslovei pa so kmalu odkrili pravo vrednost teh predmetov. Začeli so iskati prodajalca. Sled jih je vodila k agi Mustafi Ajatu. ki je bil takrat v Luksor ju konzularni zastopnik Anglije, Belgije in Rusije. Ker je užival diplomat, sko nedotakljivost, mu oblasti niso mogle do živega, kmalu pa so zaprle Ahmeda Abderasula, ki je bil sluga v diplomatovi hiši. Ta je povedal, kje je nabiral dragocene predmete, ki jih je nosil v starinarno. Arheolog Maspero se je spustil v jamo. Na prvi krsti je razbral ime faraona Sethija IL, nato Ramzesa II., za njim pa se je zvrstilo 36 dobro ohranjenih mumij faraonov, kraljic, princes in princev. Na vsaki krsti je bilo daljše besedilo, ki so ga napisali tebanski svečeniki. Ti so bili odgovorni za kraljevsko grobnico. Tako se je polagoma razjasnila ena na j večjih skrivnosti iz zgodovine starega Egipta. Zdaj so faraonske mumije v kairskem muzeju, v dolini kraljev pa je ostal le faraon Tutankamon, ne najslavnejši. toda najbogatejši staro-egiptovski kralj. Vsi letošnji nagrajenci so zaslužni slovenski možje, ki so v preteklem letu nekaj nudili svojemu narodu in so tako dvignili njegovo kulturno raven. Začudeni pa smo. da se ni podelila nagrada za slovensko pripovedno prozo, kar je nedvomno težka vrzel v letošnjem podeljevanju Prešernove nagrade. Odbor, ki je nagrade podelil, je verjetno prišel do zaključka, da ni bilo v preteklem letu v Sloveniji pripovednih del, ki bi zaslužila takšno čast. Kaj naj to pomeni? Ali so viri slovenskega pripovedništva usahnili, ali ni v Sloveniji pisateljev v pravem pomenu besede, ali moramo sklepati, da je slovensko pripovedništvo v zastoju in da je ostalo tam, kjer ga je zapustil Prežihov V orane? Ne verjamemo, da v Sloveniji ni dobrih pisateljev. Treba torej poiskati nekje drugje vzroke za to pomanjkljivost, ki je sko-roda nepojmljiva. Dejstvo je, da se v teh zadnjih letih opaža, kako temei ji jo skora j vse kn již-ne izdaje številnih slovenskih založb na tujih delili, kako se je založb polotila pravcata mrzlica prevajanja takih del. ki unesejo» iz komercialnega vidi-ka. Ali je to pravilno? Ali je to sploh mogoče v deželi, kjer bi se moralo skrbeti za vzgojo bralčevega okusa, ne pa izhajati le iz gole komercialnosti, ki lahko privede do objavljanja nevrednih del. Na to bi morale mislili ne samo slovenske založbe, marveč tudi prosvetne oblasti, ki jim ne more biti vseeno, kaj fiere jo ljudje in kako gre rakovo pot slovensko pri-1 povedništvo. 12 kilometrski predor bo stal od 12 do 14 milijard lir, bo zaposlil 3000 delavcev in bo končan čez tri leta U) red kratkim je francoska zbornica skoraj soglasno odobrila načrt za dvanajstkilo-metrski predor pod najvišjo goro v Evropi, t.j. pod Mont Bianconi. Predor bo služil za avtomobilski promet med Italijo in Francijo in bo vsekakor zelo pospešil povezavo med tema deželama. ki ju ločijo naj višji alpski vrhovi. Parlamentarna odobritev Dve leti pred francosko zbornico je načrt o predoru odobrila tudi italijanska zbornica, ki je na ta način začela praktično pot za uresničenje načrta, o katerem so že pred približno sto leti vneto razpravljali. Kdo je prvi mislil na predor pod Mont Blaneom? Že za časa Napoleona III. so v Franciji planirali nekaj takega. Toda Napoleon III. je bil znan po svojih megalomanskih načrtih, ki jih je le delno uresničil. Zato ni preveč verodostojna vest, da se je misel o predoru porodila v možganih vladarja, ki je privedel Francijo na rob propada. Konkretno se ve, da je neki poslanec leta 1909 pred. lagal italijanskemu parlamentu, Počitniški domovi v LR Kitajski LR Kitajska je v sedmih letih svojega obstoja veliko napravila za izboljšanje razmer svojega ljudstva, ki je desetletja živelo pod imperialističnim m varilstvom» in stoletja pa v sklopu takšnega cesarstva, ki ni znalo nuditi najmanjšega blagostanja. Socialistična oblast se zavzema poleg drugega tudi za dvig zdravstvenih razmer med ljudstvom. Zato organizira vsako leto oddih in počitek v posebnih domovih za milijone in milijone delovnih ljudi. Na sliki : počitniški domovi za delovne ljudi v bližini Pekinga. naj pregleda načrt o predoru. Toda šele leta 1934 sta inženirja Monod in Bron izdelala načrt. ki je zelo podoben mednarodnemu načrtu izdelanemu v povojnih letih v Italiji. Leta 1935 so v Italiji čakali le na to, da bo Mussolini ukazal, naj se začne delo. Mussolini pa je rajši ukazal, naj se začne vojna proti Abesiniji. Že takoj leta 1945 se je zopet začelo misliti na to velikansko delo. Dve leti pozneje so skopali na italijanski strani Mont Blanca nekaj stotin metrov predora za poskušnjo v bližini mesteca Entreves, kjer se srečata dolini Veniš in Ferrei. V tistih letih pa se je pojavil neki drugi načrt, ki je bil konkurenčnega značaja. Nekateri zasebniki, za katerimi je bila družba Fiat iz Torina, so iznesli misel o predoru pod goro Velikega Sv. Bernarda, ki naj bi stal 3 milijarde lir in bi bil dolg 7600 metrov. Tisk je pravil, da dejansko ta nov načrt ne izključuje uresničenja prvega, da pa je drugi načrt takoj izvedljiv zaradi podjetnosti privatnikov in zaradi manjšega obsega stroškov. Predvideva se namreč, da bo predor pod Mont Blaneom stal od 12 do 14 milijard lir. Uradni podatki Vseeno pa je sedaj zmagala misel o predoru pod Mont Bianconi. Predor pod Velikim Sv. Bernardom se da vsekakor uresničiti. če bodo isti zasebniki vztrajali na svojem prvotnem načrtu. Rekli smo že, da bo predor pod Mont Blaneom stal od 12 do 14 milijard lir. Dela bodo trajala 3 leta. ker bodo pri izkopavanju predora uporabljali najmodernejše kopalne stroje, med tem stroj «Jumbo», ki je ameriškega izdelka in služi za 'uka dela. V Ameriki in Indiji se je do sedaj zelo dobro obnesel. Sestavljen je iz štirih «nadstropij», s katerih istočasno kopljejo rove za polaganje min. tako da je vse lažje in je varnost delavcev v naj večji meri zagotovljena, saj je znano, da je v gradnji najdaljših železniških predorih sveta pod Fre-j uso m in Siinplonom med Itali-jo in Francijo, odn. med Italijo in Švico izgubilo življenje na desetine in stotine delavcev, ki jih niso pred sto, oz. 50 leti va. rovaio sedanje moderne kopalne naprave. Predor bo torej dolg 11.900 metrov, za njegovo uresničenje bo delalo 3000 ljudi, širok ho 8.65 m, visok pa 6 m. Pod avtomobilskim predorom bo manjši predor, ki bo služil ventilaciji in odtekanju vode. Na italijanski strani se bo predor gradil pri 1380 m, na francoski pa Leta 1947 so na italijanski strani začeli z deli za predor pod Mont Blaneom. V kratkem so izkopali 400 metrov predora, ki je bil le poskusnega značaja, je pa služil k podrobnejšemu geološkemu spoznavanju notranjosti največje gore v Evropi, kar ho odločilno pripomoglo k nadaljevanju del, ki se bodo začela na obeh straneh v teku letošnjega leta. Na sliki : vhod v že izkopan del predora na italijanski strani. pri 1203 m. Računajo, da bo vsako leto šlo skozi predor : 45 tisoč motorjev, 230.000 avtomobilov, 20.000 avtobusov, 15.000 tovornikov. 300.000 ton blaga in 1,300.000 potnikov. To bo gotovo ena naj večji h del na svetu, kar bo gotovo pri-spevalo k zbližanju med južno in severnozahodno Evropo in (»lajšalo promet, ki se zaradi dosedanjih prometnih žil preko zahodnih Alp ne more v polni meri razvijati. Najmočnejši ognjeniški izbruh Sovjetski znanstveniki že devet mesecev proučujejo enega najmočnejših ognjeniških izbru. hov na svetu, ki je bil mnogokrat hujši od eksplozije najmočnejše atomske bombe. Po zbranih podatkih so odkrili elemente, ki bodo omogočili napovedi novih ognjeniških izbruhov. Pri tem izbruhu — do njega je prišlo, kot rečeno, pred devetimi meseci se je vrh ognjenika brez imena na Kamčatki lik ob tihooeeanski obali znižal za približno 300 m. O-hlak dima. pare in pepela je dosegel višino 40.000 m. ognje-niška lava pa je stopila toliko snega in ledu, da je nastala nova reka. dolga 80 km. drugim ugotavlja, da so decembra 1951 zaprli v neko kletko devet udomačenih zajcev, in sicer enega samfra ter osem samic. V št i rili let i li in pol se je v lej kletki skotilo 7099 zajcev ! Zajcev pa toliko! Zavod za veterinarska proučevanja v Vzhodni Afriki je izdal potočilo, o katerem se med V ZSSR 225 strokovnjakov na milijon prebivalcev Strokovnjaki in znanstveniki so postali nujna potreba sodobne države. Glede tega je nedvomno najbolj zaostala Francija. Zato mora že sedaj ta država plačati vsako leto 9 milijard frankov za patente tujih znanstvenikov. Medtem ko v Franciji izšolajo na milijon prebivalcev vsako leto le 95 znanstvenikov, znaša to število v ZDA 195, v Sovjetski zvezi pa kar 225. am pa greste, sodrug, če smem vprašati?» me je pobaral. V Avstriji je bila takrat še socialno demokratična republika, zalo smo bili včasih tudi sodrligi. Imenoval sem mu obmejno gnezdo, kjer sem že sedel. «Toda to je že za vami, vi hodite vendar iz njega ven,» se je čudil možakar. «Vem, toda jaz hodim po ovinkih,» sem mu rekel. «Po ovinkih, pa v takem vremenu ! Počakajte, z vami pojdem, bova laže našla.» Najrajši bi bil videl, da bi se mož pogreznil v pekel, a moral sem mu reči celo: «Izvolite, gospod, nama bo krajši čas.» Morda pa se mi le tako zdi. Za papirje me še ni vprašal. Ni bilo dvoma, da me je zelo pazljivo motril. Vso pot sem skušal vzbuditi videz nevednega in nedolžnega človeka ter sem govoril vsevprek v upanju, da sc bo mož gredoč spravil po svojih poteh. Toda na to ni niti mislil. Naposled sva prišla v vas ali trg ali kar je že tisto gnezdo. Tedaj je rekel mož : «Pa stopiva na postajo, tako bo najbolj prav.» «Zakaj na postajo? Tam nimam kaj opraviti.» «Tako neumnega se pa le ne delajte. Saj vemo, kako je. Sicer pa ni nič takega. Poveste, kako in kaj, potem pa greste svojo pot.» Mož je imel samo deloma prav : na postajo sva prišla, iz postaje pa jaz nisem sel. Sami stari znanci. Narednik in drugi podčastniki. Avstrija je imela v obmejni službi same podčastnike. Narednik je tlesknil z rokama po hlačah, ko me je zagledal. «Že zopet tukaj, saprabolt ! To je pa rekord. Ali so vas Čehi zopet porinili sem, namesto da bi vas pustili po svetu?» «Me pa vi zdaj pustite, saj je vseeno. Nočem vam delati kakih preglavic, to mi verujte!» «To vam tudi prav rad verjamem. Ali ste sploh že zajtrkovali? Pri nas imamo tako šego, da zjutraj jemo. Tudi gostov ne puščamo radi brez jedi. Franc, ali je še kaj kave? Tu imamo gosta,» je zavpil narednik čez ramo. PREŽIHOV VORANC NA MRTVI TOČKI lillllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllillllllllllllllllllllllt^^lllllll llllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllillllillllllllllllll llllll!ll!lllllllllllllllllllllll'lllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllll'l' I :i!l::|!ll!lllll!ll!!llllllllllllllllllll!llllllllllllllll!ll!lll!lllll!llil!ll!lll!llili!li lilliilllllllllllillllllllllllllllllillilllillillllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIiIlll; «Ni mi ravno do kave,» sem se branil. «Kar po domače,» je dejal narednik. «Zapisnik napravimo, ko boste pozajtrkovali.» Zapisnik je bil kmalu gotov, ker so imeli moje podatke že vse zapisane. Novo je bilo samo to, kdaj so me iz Češke zopet potisnili na mejo. Po zapisniku sem moral v sobo za zapor, tam sem počakal do popoldne, ko so me oddali sodišču v nadaljnji postopek. Izjemoma sem bil tega dne sam v za-poru, kar je bilo neznosno. Dan je bil oblačen in deževen, soba pusta, in komaj sem stopil v ječo, že sem imel tudi uši. Povrhu sem se še jezil zaradi smole, ki me bo gotovo veljala zopet kakšen teden sodnijskega zapora. Tako bi vse življenje bodil ob meji, ker nastopajo povsod z reverzi, in kazen za prekoračenje meje je vedno dvojna od prvotne. Prav malo sem upal, da bi se me to pot na sodniji usmilili in me izpustili brez kazni. Naslednjega dne sam že spet stal pred naglim sodiščem. Sodil me je golobučen sodnik, popoln brezdušnež, ki me ves čas niti v obraz ni pogledal. Dobil sem gladko zopet mesec dni, ker sem imel prvič štirinajst dni zapora. Mož je bil silno slabe volje, ker je postajalo že hladno, in deževno vreme ni ravno dvigalo njegovega razpoloženja. Tudi jaz nisem mogel obvaldati živcev in sem se razburil. Zagrozil mi je, da me bo obsodil po najvišji taksi, ako bom nesramen. Moral sem obmolkniti, da nisem še več izkupil. V celici je bil tovariš, ki je smrčal na glas. To je trpelo pozno v noč. Nisem mogel zaspati, čeprav sem bil utrujen od celodnevnega., čakanja po hodnikih in predsobah in od poslušanja večnega čvekanja o postavah in paragrafih, ki je bilo mlatenje prazne slame. Kaj si hočeš, ako te zalezuje nesreča in si siromak? S sojetnikom sva sedela skupaj tri tedne, dokler ga niso izpustili. Bil je potepuh, trd Nemec z Dunaja, a pristojen nekam na Češko; tja so ga pošiljali, on pa ni maral ostati lam. Nazadnje sva se privadila ječi in drug drugemu. Zadnji teden sem bil sam. Ni ga hotelo biti konec, \,z ga je nazadnje le bilo. Po treh mesecih sem naposled spet stal pred dobrodušnim narednikom in sva se menila, kako bi prišel čez mejo. O Švici ni maral slišati, spet je predlagal češko mejo. Ko sem to slišal, me je kar mraz stresel. Obotavljal sem se dve uri, naposled sera uvidel, da ni drugega izhoda, ko da se tretjič podam na to pot. Toda brez papirjev zdaj nisem maral nikamor. «Dajte mi vendar kake papirje ! Kak interim ni potni list. Zakaj neki so takšne stvari na svetu?» Ker sem trdovratno vztrajal in izjavil, da ne grem živ z orožniške postaje, so se nazadnje vdali in so mi drugega dne prinesli prepustnico za namišljenega prebivalca obmejnega pasu, ki sme hoditi deset kilometrov to in onstran meje. Bil je sijajen papir, z njim si izhajal pri Avstrijcih in Čehih. Drugega dne smo po kosilu lepo odšli na mejo. To se pravi, dva sva šla, ker se Avstrijci le niso zanesli, da je ne bi pobrisal nazaj. Vreme je bilo pusto, ves dan je po malem rosilo, toda slabe volje z orožnikom nisva bila, ko sva se bližala češki meji. Hodila sva po široki cesti, skrivala se nisva, saj sem imel papir, da se legitimiram pri prehodu. Toda čudna stvar; na meji ni bilo nobenega človeka, ne na avstrijski, ne na češki strani. Avstrijski orožnik je še dolgo gledal za mano. ko sem jo pogumno odnašal po češki zemlji in gledal, kje bi bil kak orožnik. Da me kateri češki orožnik ne bi spoznal, sem prekoračil mejo precej daleč od onih poti, kjer prejšnje krati nisem imel sreče. Če bi me ( ehi zalotili s tem papirjem in bi me slučajno spoznali, bi me gotovo obsodili zaradi falzifikaeije na pol leta zapora. Avstrijci so mi zabičevali : «Če te dobijo Ohi. bog varuj povedati, kdo ti je dal papir. Reci, da si ga kje našel, ali kar koli, samo nas ne smeš izdati ! » To so lepe reči med državami ! S papirji sem imel .srečo. Celo uro sem že bodil po Češkem in še nikogar nisem srečal Prišel sem do gozda, tam sem se usedel po košato smreko in začel premišljevati, kam prav za prav grem. Saj imam na Dunaju več znancev kot na Češkem. Zakaj bi neki bodil na Češko? Na Dunaj se vrnem, tam se skrijem pri dobrih ljudeh, da me sam vrag ne najde.. Mejo pa tudi smem prekoračiti. Zares jo mahnem nazaj proti Avstriji. Na meji zopet ni ne tega ne onega državnega organa in vso pot do druge železniške postaje, kamor je bilo dve uri hoda, nisrm srečal žive duše. Sedaj, ko sem imel papirje v redu ! Na Dunaj sem se vrnil po skoraj štirimesečnem potovanju. Prijatelji mi niso verjeli, da sem zapravil te štiri mescer z romanjem iz enega obmejnega a res ta v drugi obmejni are*t. Stiri mesece za štiri kilometre poti. KONEC DOMACI PROBLEMI IN VESTI ryi 'v vi • i v • i • Irzaski občinski svet obravnava razne mestne probleme ♦ ♦ ♦ p Novo posojilo 300 milijonov lir Pravilnik zelenjavne tržnice Naše intervencije -> zaključku diskusije o proračunu A regat je občinski svet prešel na zadnjih dveh sejah na obravnavanje raznih vprašanj občinskega značaja. Prejšnji petek so prišla na vrsto razna vprašanja naših in svetovalcev drugih skupin. Tovariš Tonel je zopet iznesel vprašanje nadomestitve električnih s plinskimi grelci v ljudskih hišah ustanove IACP. Čeprav bi moral stroške na podla, gi najemne pogodbe nositi IAC P, jih morajo v večji meri plačati stanovalci sami. Tov. Pogassi je sprožil problem deželne avtonomije. Omenil je razne intervencije strank in se skliceval na že predloženo resolucijo v občinskem svetu. Ta resolucija je načela edino vprašanje glavnega mesta nove deželne tvorbe, v resnici pa je problem mnogo širši, ker gre med drugim tudi za demokratične uredbe, posebno glede na pravice slovenske narodne manjšine. Naš svetovalec je vprašal v zaključku, kdaj namerava odbor postaviti vprašanje pred občinski svet. Župan Bartoli je zagotovil, da bo za problem avtonomije sklicana izredna občinska seja. Tov. Hadich se je ponovno zavzel za šoferje pri podjetju za mestno snago, ki že od septembra čakajo na izplačilo nadur. Odbornik Venier je obljubil, da bo vprašanje v kratkem rešeno. Dejal je, da so nastale ovire v računovodstvu in da je treba prej odobriti sklep o izplačilu. Na naslednji seji, ki je bila v tem tednu v torek, so se vrstila se druga vprašanja raznih svetovalcev. Poleg teh je občinski svet soglasno odobril popravke k nekaterim členom pravilnika za zelenjavno tržnico na debelo. Med najvažnejše spadata člena 6 in 47. Prvi prepoveduje trgovcem na debelo prodajati blago osebam, ki bi ga nato lahko prodajale trgovcem na drobno. To bo nedvomno v korist potrošnikom. ker se na ta način ukine vsaka vmesna špekulacija s cenami s strani raznih nepoklicanih posrednikov. Č.len 47 pa določa, da je treba za vsa- kega trgovca na debelo določiti letni minimum prodaje. Če ne bodo dosegli tega minimuma, jim bo odvzeta dovolilnica. Občinski svet je odobril najetje posojila 300 milijonov lir. ki ga bo občina vzela pri U-stanovi za industrijsko pristani, šč Denar bo občina rabila za novo naselje «S. Sergio» in si-cer za raztegnitev filobusnega omrežja, napeljavo elektrike, vode in plina. Tov. Gombač je znoya nr-giral postavitev skupne grobni, ce za partizane in talce na pokopališču pri Sv. Ani. Poleg tega je še zahteval, naj se občina takoj pobriga za razna popravila v ljudskih hišah na . Kolonkovcu. Tov. jfole Deferri je predlagala, naj se zadnje po. stajališče avtobusne proge 27 I premesti od Sv. Jakoba na Se-l ne ni trg. Dva problema je nato iznesla tov. Hrovatinova. Pri prvem je predlagala, naj občina uredi smetišči v Alpinski in Proseški cesti ter jih postavi, kjer sta bili prej, ker prav v teli dveh ulicah ni sedaj nobenega primernega prostora za odlaganje smeti. Prejšnji dve smetišči je občina namreč pred kratkim odpravila, oziroma enega premestila v bolj oddaljen kraj. Z drugim vprašanjem je ponovno opozorila odbor na nered n osti « Autovie Carsiche» in na dejstvo, da inšpektorat za motorizacijo ne izvaja nobene kontrole nad samovoljnimi poviški tarif prevozov. Sklicevala se je prav posebno na primer proge Trst-Trebče in druge vasi ter objasnila vrsto konkretnih podatkov o neupravičenih poviških. Podporna znamka n članarina partije Sekcija Sv. Alojz je prva dosegla cilj v širjenju podporne znamke naše partije. To naj bo za vzgled vsem sekcijam ! Vsaka sekcija naj si osvoji geslo : na vsako partijsko izkaznico vsaj eno podporno znamko za znesek, ki odgovarja finančnim možnostim tovariša. Tovariši ! Plačujte redno vsak mesec partijsko članarino ! Upravnikom sekcije toplo priporočamo, naj takoj dostavijo članarino, ki so jo pobrali za mesec januar. Nekaj pojasnil o ukinitvi Kina ob morju Za „Delo’ J osipi na Kariš s Kolonkovca je darovala 500 lir za tiskovni sklad «Dela», v počastitev spomina pok. moža. Iskrena hvala ! Pred novo nameščencev agitacijo ACEGAT Q por med nameščenci A regal in upravno komisijo navede, nega podjetja še vedno ni resen. Spričo nespremenjenega položaja, ki se po krivdi uprave ni premaknil z mrtve točke, ni izključeno, da bodo nameščenci zopet stopili v agitacijo in jo zaostrili do splošne stavke. Po krajšem premoru so se prejšnji četrtek zopet sestali predstavniki sindikalnih organizacij v podjetju in predsed-nik upravne komisije. Predstavniki so vprašali, kaj namerava ukreniti glede na sporna vprašanja, predvsem nove delo. vne pogodbe. O d v. Senigaglia je zagotovil, da bodo prejeli toč-nejši odgovor naslednjega dne. Toda v petek so sindikalni zastopniki zaman čakali na odgovor, ki ga sploh ni bilo. Seveda je tako neresno zadržanje še bolj ogorčilo vse nameščence, ki že toliko časa dokaj potrpežljivo čakajo na pravično rešitev svojih minimalnih zahtev. Med temi je zahteva po enaki delovni pogodbi, kot jo imajo njihovi stanovski tovariši v Italijanski republiki. v torek je bil sestanek na žu. ▲ A Brezuspešen razgovor s predsednikom upravne komisije Sestanek na županstvu V ponedeljek sestali se bodo zopet Natečaj in razstava domačih vin S sredstvi, ki jih je dala na razpolago Tržaška hranilnica s sodelovanjem Zbornice za tršo-vino in kmetijstvo in Kmetijskega konzorcija, razpisuje Pokrajinsko kmetijsko nadzornico «drugi natečaj in razstavo v tržaški pokrajini pridelanih vin», pod naslednjimi pogoji : 1. Natečaja se bodo lahko u-deležili vsi tukajšnji kmetovalci. pridelovalci vin. Vsak pridelovalec se ho lahko udeležil natečaja tudi z ver vrstami vin. Kdor se želi udeležiti natečaja mora predložiti redno prošnjo do 28. februarja 1957 naslovljeno na Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo - ulica G bega štev. 6/1 . Trst. 2. Pristojna komisija ho obiskala kleti natečajnikov in bo od vseh vin izbrala 30 vzorcev, ki bodo razstavljeni na krajevni razstavi vin. Razstava ho pri. rejena v primernem paviljonu na tržaškem velesejmu. 3. Pri od bi ri 30 vzorcev vin ho komisija poleg kakovosti razstavljenega vina upoštevala tudi racionaliteto kleti, dobro vzdrževanje iste in vinske posode, povečano proizvodnjo ter količino pridelka. 4. Lastniki 30 razstavljenih odbranih vrst vin bodo morali staviti na razpolago komisiji določeno količino teh vin, ki bodo prodana oh pokušanju na razstavi. Za vstekleničenje in način etikiranja vina bodo dana naknadna navodila. Vsekakor se bodo stroški krili s sredstvi, ki bodo dani na razpolago s strani Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo in Kmetijskega konzorcija. panstvu, ki so se ga udeležili tudi župan ter odbornika Gri-deli i in Dulci. Po izčrpni obrazložitvi sporne zadeve so sindikalni zastopniki zopet zahtevali posredovanje občine pri upravni komisiji - za obnovitev pogajanj s predstavniki nameščencev. V zaključku sestanka je bilo domenjeno, da se bosta oba odbornika zopet sestala s sindikalnimi zastopniki v ponedeljek. Prizadeti nameščenci nestrpno pričakujejo, da bo prihodnji sestanek dal vsekakor boljše rezultate in vsaj premaknil zadevo z mrtve točke. V nasprotnem primeru so trdno odločeni, da zopet začnejo odločno agitacijo in vse posledice, ki bodo pri tem nastale za prebivalstvo, je treba že sedaj pripisati trmoglavosti upravne komisije podjetja, ki noče razumeti, da je treba zadevo * vendar rešiti. Vsako zavlačevanje je res vse obsodbe vredno. p red kratkim je družba STEČ, ki je upravljala Kino ob morju, navedla razloge, zaradi katerih je 'bila prisiljena ukiniti poslovanje. V sporočilu za lisk se je navedlo, da bi vsi ul ukinitve trpele tudi demokratične organizacije. Znano je nam. reč, da je družba večkrat dala na razpolago dvorano demokratičnim organizacijam in naši partiji za njihovo društveno de. lovanje. Ne more biti nikakega dvoma, da je navedenim organizacijam neljubo, ker so izgubile to možnost. Treba pa je priznati, da se je poskusilo vse, do zadnjega. Ugotoviti je treba, da je predlagana nova najemnina v znesku 3000 lir na dan pomenila breme, ki ga družba STEČ ni mogla nositi, razen če se ne bi zadolžila. Treba je na dalje upoštevati dejstvo, da je bilo treba skleniti najemno po-godbo samo za eno leto. V te-ku tega leta so bili predvideni visoki stroški za razna de la, ki bi jih oblasti vsilile. Tako stoje stvari. Povsem na. ravno je, da je tovarišem in delovnim ljudem žal tc izgube. Toda moramo jih opozoriti, da se ne bi pustili vplivati od eie-mentov, ki se iz dobro znanih namenov pretvarjajo, češ de jim je žal izgube. Tovariši in delovni ljudje naj bodo prepričani, da se je vodila ’ trajna borba in napravilo vse, kar je bilo mogoče, predno je prišlo do tega zaključka. Izhaja namreč, da bi bila družba STEČ sprejela tudi najemno pogodbo z letno najemno pogodbo z letno najem. najent- pogod- nino 880.000 lir, ali pa nino 3.000 lir na dan s bo za tri leta. Kroži vest, ki jo je razširil kak element povsem lahkomiselno in s čutom neodgovornosti, ki podtikuje češ, da je postavil predloge, ki bi zagotovili trajno pošlo, vanje kina. To ne odgovarja resnici. Ne ta in ne drugi niso nikoli postavili teh predlogov. Ravno obratno, družbi se je celo odsv 'toval, da bi sprejela najemno pogodbo tudi ,v po goji, ki smo jih že navedli ; lo pa. ker je bilo treba — razen visoke najemnine investirali najmanj tri milijone za razna popravila. Da bi se lahko amortiziral ta kapital, če bi ga družba imela bi bilo treba doseči podpis dolgoročne najemne pogodbe. Prešernove proslave Danes v Podlonjerju P.D. «Zvezda» v Podlonjerju priredi danes, v soboto 16 t.m. ob 20. uri v svojem Prosvetnem domu Prešernovo proslavo. Na sporedu so nastopi domačih gojencev glasbene šole, dekliškega kvarteta, pevskega zbora Lo-njer-Katinara pod vodstvom pevovodje Justa Lavrenčiča. O Preše remi bo govoril tov. Franc Gombač. Vsi vljudno vabljeni. Jutri skupna proslava na Opčinah Jutri, v nedeljo 17. t. m. ob 16.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah skupna Prešernova proslava. Organizirata jo krajev. Sožalje ob srnrti Concetta Marchesija Vest o nenadni smrti tovariša Concetta Marchesija je bolestno odjeknila tudi v našem mestu. Sožalno brzojavko je med prvimi poslala naša partija kot tolmač čustev slovenskih in italijanskih komunistov in demokratov. Svoje sožalje sta, poleg drugih organizacij, izrazili tudi nova Delavska zbornica-CGIL in Slovensko hrvatska ljudska prosveta. Diskusija o proračunu nabrežinske občine evinsko . nabrežinski občinski svet je začel prejšnji teden razpravo o letošnjem občinskem proračunu. Razprava se je nadaljevala včeraj. O poteku in zaključkih bomo poročali v prihodnji številki. V začetku seje prejšnjega petka so svetovalci soglasno o-dobrili resolucijo glede ustanovitve proste cone in v zvezi s tem tudi sklep predstavnikov političnih skupin v tržaškem mestnem svetu, ki se popolnoma strinja, «da je Tržaško o-zemlje postavljeno izven carinske črte in predstavlja prosto cono ter da se morajo podrobnosti ustanovitve določiti z državnim zakonom.» Resolucijo je predložil odbornik Albin Škrk. Nato so prešli na proračun občine za 1. 1957, ki ga je preči tal in obrazložil odbornik Drago Legiša. Proračun izkazuje 91,834.661 rednih in izrednih izdatkov, medtem ko so dohodki predvideni za skupno 41,328.110 lir. Na osnovi predloženega proračuna hi znašal primanjkljaj 50,506.551 lir. Kot je povedal odbornik Legiša, ho imela občina zaradi uveljavitve zakona 703 letos nad 3 milijone manj dohodkov od trošarine. Večji primanjkljaj je treba nadalje pripisati med drugim tudi krizi, večjim stroškom za novi vrtec, 3 nove šole itd. Kljub vsemu pa je treba vzeti v poštev, da so pogoji za izboljšanje razmer v občini, kot je v zaključku dejal odbornik Legiša, ki je nakazal turizem in kamnoseško industrijo kot perspektivo bodočnosti za občino. Nekaj pripomb k proračunu je nato dodal tudi župan Dušan Furlan, ki je podčrtal važnost občinske avtonomije ter se izjavil proti vsakemu povišanju davkov kot tudi proti vsakemu znižanju stroškov za šole, ceste in drugo. TEDENSKE NOVICE KINO Težka nesreča pri Sv. Marku o. Višja komisija ho ocenila 10 razstavljenih vin ter določila vrstni red na podlagi kvalitete razstavljeni vzorcev, dalje količine, povečano proizvod, njo vina. upoštevajoč pri tem! tudi racionaliteto kleti in vin- i ske posode, kot to zahteva umno kletarstvo. Dodeljene bodo sledeče nagrade : 1 prva nagrada 2 drugi nagradi 3 tretje nagrade 5 četrtih nagrad 5 petih nagrad 7 šestih nagrad Višja komisija bo lahko spre. menila število in višino nagrad in namesto nagrad v denarju ho lahko tudi dodelila kolajne. Prejšnji četrtek se je pripetila v ladjedelnici Sv. Marka težka nesreča, pri kateri bi bil skiro izgubil življenje delavec. 44-letni Narciso Dreina je bil zaposlen pri popravilih neke ladje. Nenadoma je par del v globino kakih 8 metrov in si verjetno zlomil hrbtenico ter prebil lobanjo. Prepeljali so ga v bolnico z rešilnim avtom RiK, kjer so si zdravniki seveda pridržali pro. gnozo. lir 30.000 » 25.000 » 20.000 » 15.000 » 10.000 » 5.000 Pravi, da se ni zastrupil Istega dne so morali prepeljati v bolnico 18-letnega Paola Marsettija iz Ricmanj 29. Spremljala ga je njegova mačeha, ki je trdila, da se je fant hotel zastrupiti z uspavalnimi praški. Toda Marsetti je to odločno zanikal. Ker je kazal znake slanosti, so ga vsekakor iz previdnosti pridržali pazovalnem oddelku. na e- Z zvijačo je hotela doseči poroko Nemalo so se policisti letečega oddelka začudili, ko je prišla 8, t.m. v pisarno 24-letna Ira C, iz ul. Petronio. Pripeljala je tudi svojega zaročenca in hitela pripovedovati policistom, da je že tri mesece noseča in je kot krivca navedla svojega zaročenca. Poleg tega je zatrjevala, da jo je že nekoč nagovoril za splav, ki da je bil tudi izvršen v neki hiši, komor jo je spremila za-ročenčeva mati. Za osuplega mladeniča so bile te obtožbe kot strela z jasnega in jih je zato gladko odbil. Agentom ni preostalo .rato drugega, kot da uvedejo preiskavo. Toda preiskava se je za dekle slabo končala. Dognali so namreč, da si je vse enostavno izmislila, kar je tudi priznala pozneje na policiji. Izgovarjala, se je, da je hotela s tem doseči čimprejšnjo poroko. Fant jo je bil baje že pusti! na cedilu. Policija jo je prijavila sodnim oblastem zaradi simulacije kršitve zakona. Vol ga, je podrl na tla Na proseški železniški postaji se je v soboto ponesrečil 35-letni Ivan Blažina z Malega Repna. Ko so spravljali v vagon živino ga je vol, i je nenadoma podivjal, s precejšnjo silo udaril z glavo in ga vrgel ob železno ograjo. Blaž ino, so sprejeli na ortopedskem oddelku. kjer so zdravniki ugotovili, da ima zlomljeno levo ključnico. Okreval bo približno v mesecu dni. Samomor komaj 15-letnega dekleta Vse mesto je te dni pretresla vest o samomoru komaj 15-1 et. nega dekleta, ki si je segla po življenju iz dosedaj še nepo- jasnjenih vzrokov. Nekateri pravijo da gre baje za družinske razmere, drugi pa, da jo je verjetno spravilo v obup dejstvo, da je bila odpuščena dela. Gre za 15-letno Valneo Ve-kjet iz Trga Giarizzole 7. V ,torek popoldne v>e ostala sama doma in v tem času napravila tragični korak. Odprla je pipo plinske napeljave in mirno čakala smrt. Ko je prišel pozneje domov oče, je takoj zavohal gorilni plin, na tleh pa je nepremično ležala hči. Čeprav je takoj todprl o-kna in jo s pomočjo sosedov prenesel na prosto, je bila vsaka pomoč zaman. Zdravnik RK, ki so ga poklicali, je lahko samo še ugotovil smrt zaradi zastrupitve s plinom. Iz matičnega urada V dneh od 7. do 13. februarja, se je v tržaški občini rodilo 47 otrok, umrlo je 70 o-seb, porok je bilo 18. Revolucija in kontrarevolucija na Madžarskem (Nadaljevanje z 2. strani) Treba se je odločno boriti proti vsaki kršitvi partijske discipline. Kar se tega tiče je tre. ha hiti neupogljivi. Predvsem pa je treba dati dokaz velikega potrpljenja. prizadevnosti in vztrajnosti v skrbi za odnose z ljudmi, ki jim moramo bratsko pomagati, da bodo premostili svoje pomanjkljivosti in razumeli svoje napake. Sposto, vanje partijske discipline, požrtvovalnost in borbejiost, kar so komunisti dokazali v ilegalni borbi, morajo hiti vedno značilne lastnosti članov naše partije. Drugi nauk se nanaša na po- trebo trajne krepitve povezave z množicami. Treba si prizadevati, da bodo, vsak organizem in vsaka partijska organizacija, vsak član partije usmerjali množice k politiki partije, da bodo bili pozorni in pokazali svojo skrb za zahteve in potrebe delovnih ljudi in vršili načrtno delovanje, ki mora stremeti za mobilizacijo množic, da bodo sposobne izpolniti naloge v zvezi z izgradnjo socializma, da bodo pravočasno zavrnile in razkrinkale vse manevre sovražnikov ljudsko-demokratičnega režima. nenehno ,........ utrjujejo delavskega razreda z Naša partija poziva vse muniste, vse delovne ljudi, ko. naj zavezništvo zemljiškimi delavci in utrjujejo vodilno vlogo delavskega razreda v tem zavezništvu, naj razvijajo prijateljstvi)’ in bratsko sodelovanje med romunskim narodom in vsemi narodnostmi. Vsaka partijska organizacija ima nalogo, da se neizprosno bori proti vsakemu pojavu nacionalizma in šovinizma, da vzgaja delovne ljudi v duhu socialističnega patriotizma in proletarskega inter. nacionalizma, bratske enotnosti z narodi vseh socialističnih dežel, solidarnosti z borbo delovnih ljudi vsega sveta za mir, demokracijo in socializem. Deklaracija KP SZ in KP ČSR (Nadaljevanje z 2. strani) \ Predstavniki obeh dežel srna. Irajo, da utrditev duha proletarskega internaeionalizma v vrstah komunističnih in delavskih partij, ne more hiti ločeno, kot nas uči Irenin, od odločne borbe proti vsakršnemu oklevanju in odklonom od tega preizkušenega načela, proti polzenju v nacionalizem in revizionizem, proti temu, da se postavljajo nekateri narodi proti drugim in nekatere komunistične partije proti drugim komunističnim partijam ter proti idejam tak oz va nega «nacional. nega komunizma», ki so se raz. sirile v zadnjem času. Delegaci ji Komunistične par. lije Sovjetske zveze in Komunistične partije Češkoslovaške sta trdno prepričani, da enotnost in zveza socialističnih dežel na osnovi načel proletarskega inter. nacionalizma ščitita enakost pravic vseh narodov in vseh velikih in malih držav, jamčita njihovo suverenost in neodvisnost in hranita socialistične dežele pred napadi imperialističnega tabora». Opčine Sobota, 16. febr. : «Kot prej, boljše kot prej » (Conte prima, meglio di prima). Barvni film Univcrsal. Nedelja, 17. febr. : se ponovi. Ponedeljek, 18. fehr. : se ponovi. Torek, 19. fehr.: «Tako govori sree» (Così parla il cuore). Film MGM. Sreda, 20. fehr. : sc ponovi. Četrtek, 21. fehr. : «Možje brez strahu » (Uomini senza paura). Film RKO. Prosek Sobota, 16. febr. : «Dva mornarja in eno dekle» (Due ma. rinai e una ragazza). Barvni film MGM. Nedelja, 17. febr. : se ponovi. Sreda, 20. febr. : « Upor kaz- njenk» (La rivolta delle re. eluse). Mladini pod 16 letom prepovedano. Nabrežina Sobota, 16. fehr. : «Prehod na severozahodu» ( Passaggio a Nord Ovest). Film MGM. Nedelja, 17. fehr. : se ponovi. Sreda, 20. febr. : «Velika ječa» (La grande prigione) Film Uni versai. Nabrežina - postaja Sobota, 16. febr. : «Čarovnik Hondini» (Il mago Hondini )• Barvni film Parainount. Nedelja, 17. fehr. : se ponovi. KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA z. z o. j. v Trstu vabi na redni letni občni zbor zadruge, ki ho v nedeljo 24. februarja 1957 ob 9. uri v ulici Zonta št. 2, I z naslednjim dnevnim redom : 1. izvolitev delovnega predsedstva ; 2. poročilo upravnega odbora ; 3. poročilo nadzornega odbora ; 4. predložitev, diskusija in odobritev obračuna, ki se je zaključil 31. 12. 1956. 5. izvolitev novega upravnega odbora in nadzornega odbora. 6. razno. ni prosvetni društvi «Opčine» in «A. Čok» s sodelovanjem pevskih zborov «Primorec» iz Trebč in «Slovan» iz Padrič, folklorne skupine iz Brega in mladinske folklorne skupine P. D. «A. Čok», ki bo tokrat prvič nastopila, ter dveh recitatorjev. O življenju in delu Prešerna bo govoril prof. Ivo Sosič. Vstopnina : odrasli 100 lir, dijaki in otroci 50 lir. K obilni udeležbi vljudno vabita : ZA TEDEN DNI Sobota, 16. - Julijan, Daii Nedelja. 17. - Donat, H ra' Ponedeljek. 18. - Simeon, goslava Torek, 19. - Konrad, Rado, Sreda, 20. - Leon, Leni a Četrtek, 21. - Maksi mi lij a (lomil (zadnji krajec)! Petek, 22. - Peter. Divka. j 1 P.D. «Opčine» P.D. «A. Čok» Prihodnjo soboto pri Magdaleni Pri Magdaleni bo Prešernova proslava prihodnjo soboto 23. t. m. ob 20. uri in sicer v tamkajšnjem Prosvetnem domu. Poleg drugih točk je na sporedu tudi nastop pevskega zbora «Rota » pod vodstvom pevovodje Celestina Vekjeta. Zborovanje tovarniških komunistov (Nadaljevanje z 2. strani) kazal naloge enotnega tovarniškega odbora. Opozoril je na potrebo okrepitve celice, ki jo je treba razbremeniti birokratskih upravnih nalog Tov. Sema je omenil prejšnje borbe ter se skliceval na navodila, ki jih je dal Vlil. kongres KPJ, ki je osredotočil svojo pozornost na analizo mnogovrstnih položajev, različnih eden od drugega, nakazal je potrebo, da se preuči, če sta sindikalni ali politični organ (celica) prilagojena položaju določene tovarne. Govoril je nato o borbah v tovarnah ter navedel nekaj konkretnih primerov kot Arzenal in Tovarno strojev ter v zaključku opozoril na potrebo okrepitve celice. Zaključke zborovanja je po. dal tov. Tominez. Ugotovil je predvsem pozitivno dejstvo, da so začeli tovariši resno proučevati položaj v vsaki tovarni posebej zato, da bodo znali voditi borbe na tovarniški ravni. Zgodovinski dnevi 15. 1513 so v Zagrebu «k vJf( li» z razbeljeno žej krono Matijo Gubca, telja upordnih kmet" g' 18. 1950 jo umrl slovenski * *■' ski pisatelj Lovro K r\j. Prežihov XHrane. RoJ ** je 10. avgusta 1893. | _________kžašk lotil RADI O P? ODDAJE*” ki , --------- -----------------fisiji SOBOTA: 12. Tuje nava li s, okusi - 12.55 Jugoslovansfcje de tivi . 13.30 Kmečka god|lede Ljubljane - vodi Silvo TV.. - 15. Razne ritmične zase?. 0 16. Utrinki iz znanosti in1*1!1* nike - 17.30 Glasba za p *n i malčke - 19 15 Sestanek slušalkami - 21.34 Iz opel obč ga sveta - 22.30 M assoli j. y Šostakovič: Izbor iz opere,] ris Godunov». L. SVf NEDELJA: 9. Kmetijskfs!°' daja - 11.30 Vera in naš - nske 12. Oddaja za najmlajše:'' P°! tonija Curk: k kresnici» - 13.30 Glasba Ječijo ! jati - 17. Slovenski zb®*ije • 18. Beethoven: Koncert zaitske«-lino in orkester, op. 61 . Puccini: «Madame Butte?