Hrastnik, 6. 12. 1970	Št. 12
Urejuje uredniški odbor: Kozole Drago, V račun Viljem, Rački Viktor, ing. Tram te Franc, Str-garšek Janko, Janežič Alojz, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. - Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. Tisk in klišeji CETIS grafično podjetje Celje
DAN REPUBLIKE-NAŠ VELIKI PRAZNIK
Ze sedemindvajsetič bodo svobodno zaplapolale trobojnice od Jesenic do Đevđelije, od Jadranskega morja do Prekmurja, svobodno bo odmevala pesem jugoslovanskih narodov — pesem borbe in zmage — pesem dela in gradnje, pesem, katera bo oznanjala naš velik praznik, praznik rojstva svobodne Federativne socialistične Jugoslavije.
V majhnem svobodnem mestecu Jajcu bo ta praznik še toliko bolj svečan, ker se je tu pred sedemindvajsetimi leti 29. novembra 1943 v veliki dvorani drugič zbral predstavniški dom vseh jugoslovanskih narodov — AVNOJ. Pod vodstvom tovariša Tita se je tega dne krojila odločitev o naši bodoči državni ureditvi. Od takrat je minilo sedemindvajset let, ko je bil sprejet zgodovinski sklep, da bo naša država federativna socialistična republika, da bodo v tej državi imeli vsi narodi Jugoslavije enake pravice odločanja o svojem nadaljnjem razvoju.
Ponosno, z dvignjeno glavo danes narodi Jugoslavije praznujemo jubilejno obletnico zgodovinskega drugega zasedanja AVNOJ. Na tem zasedanju se je odločilo vse tisto, za kar so narodi Jugoslavije z orožjem v roki stopili v boj, za svobodo in enakopravnost, zoper okupatorja in narodne izdajalce. Dalo nam je največ, kar smo lahko pričakovali, to je svobodo, enakopravnost in bratstvo med jugoslovanskimi narodi.
Spomini na borbo, na preteklo zgodovino bojev jugoslovanskih narodov, na žrtve, ki so padle zato, da mi danes lahko praznujemo, so le skromna obveza in dolžnost do vseh žrtev.
Ko je bila v plamenu vsa naša zemlja, ki so jo fašistične horde trgale in teptale, se je ljudstvo dvignilo v borbo, ki nam je iz nje in iz trpljenja in krvi vstala lepa, ponosna in resnična svobodna domovina, »Socialistična federativna Jugoslavija«.
Da so ideali padlih in umrlih borcev, kakor vseh še danes živečih uresničeni, nam priča naš današnji sedemindvajseti jubilejni dan rojstva naše republike. Ponosni smo lahko na naš razvoj in naše mesto v svetu. Da je naša pot pravilna, so nam dokaz naši gospodarski uspehi, naše tovarne, šole, ceste, stanovanja, železnice, boljši življenjski standard — svobodno demokratično odločanje v vseh oblikah upravljanja. To so dokazi naše pravilno zastavljene poti, od katere nas ne morejo odvrniti nobene grožnje.
Kot vedno doslej se veselimo tega praznika, saj je to praznovanje naše splošno slavje. Pričakovanje in praznovanje 'tega dneva po pravici vzbuja veselje, saj smo dežela samoupravljanja delovnih ljudi, v kateri je postalo delo poglavitno merilo vrednosti in dostojanstva človekove osebnosti.
Sleherno leto bolj smo prepričani, da je poglavitni nosilec socialističnega v družbenem temelju PROIZVAJALEC, ki v svojem kolektivu,
Iz obiska maršala Tita v steklarni Hrastnik leta 1968
ustanovi, zavodu, šoli, v komuni, torej v vsej družbeni skupnosti z zavestno akcijo rešuje družbena protislovja in vzpodbuja družbo k napredku — socializmu.
Danes pomeni socializem na svetovnem prizorišču odločilno zgodovinsko silo, ki si neustavljivo krči pot k zmagi. Sleherni njegov napredek vzbuja v nas veselje, ker prispeva k solidarnosti v svetu, ki je postal premajhen, da bi mogel biti združen, a Je nakopičil veliko preveč uničevalne sile, da bi lahko z gotovostjo verjel v svoj obstoj.
Od rojstva naše republike je preteklo že sedemindvajset let; to ni velika starost za državo.
Vsi državljani želimo, da bi v njej živeli zadovoljno in srečno in da bi naša država uživala velik ugled v svetu. To pa je najvišja čast za vsako državo.
Živela Socialistična federativna republika Jugoslavija
VSEM ČLANOM IN ČLANICAM KOLEKTIVA, UPO- J
KOJENCEM, VOJAKOM, POSLOVNIM PARTNERJEM <> IN VSEM BRALCEM GLASILA »STEKLAR« CESTI- J TAMO K PRAZNIKU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU! 4
ORGANI UPRAVLJANJA	£
SEKRETARIAT ZK	(
TOVARNIŠKA KONFERENCA SINDIKATA	f
TOVARNIŠKA KONFERENCA ZM	$
UREDNIŠKI ODBOR	f
STEKLARNE HRASTNIK	i
Delo samoupravnih odborov
Po novem statutu je bilo izvoljenih več samoupravnih odborov, ki imajo predvsem nalogo razpravljati, reševati in odločati o pomembnih aktih in problemih upravljanja kolektiva.
Odbor za obravnavo in sprejemanje samoupravnih aktov in informacij je v sedanji mandatni dobi imel že štiri seje, na katerih je obravnaval pomembne vloge glede sprejema samoupravnih aktov. Dosedaj je obravnaval in potrdil tele pravilnike: Pravilnik o delitvi dohodka, Pravilnik o knjigovodstvu, Pravilnik o inven-
turi, Pravilnik o štipendijah in nagrajevanju vajencev ter Pravilnik o racionalizacijah in iznajdbah. Vse pravilnike je odbor dal v potrditev delavskemu svetu podjetja, ki jih je že tudi na zadnjih dveh zasedanjih potrdil.
Odbor ima za obravnavo prijavljeno še Pravilnik o sprejemu pripravnikov in Pravilnik o gradnji in delitvi stanovanj, kakor tudi Pravilnik o družbenem standardu.
Prihodnjič več o delu drugih odborov.
ROPOT - NAŠ NEVIDNI
VRAŽNIK
Razvoj sodobne civilizacije in tehnike je prinesel človeku razen dviga njegovega osebnega standarda in boljših delovnih pogojev tudi marsikatero nevšečnost. Ena od teh nevšečnosti je hrup.
Ljudi, ki niso neprenehoma izpostavljeni hrupu, najdemo le še med samotnimi južnoameriškimi in afriškimi plemeni v džunglah ali na prostranem polarnem območju. Kjerkoli se ta nevidni sovražnik pojavi, povzroča napad na človekovo telo ter duševne in telesne motnje. Zanimivo, da ni zakona, po katerem bi bil hrup kazniv, kot so druge oblike napadov na človeka.
že pred 300 leti je italijanski zdravstevni pisec Ramazzimi ugotovil naglušnost pri delavcih, ki
so bili zaposleni pri kovanju bakra. Izredno često je nastopila naglušnost z vsemi svojimi posledicami pri kovačih, zaradi česar so jo imenovali tudi »kovaška bolezen«. Danes, ko stroji od vseh strani obdajajo človeka, je invazija hrupa še močnejša, problemi, ki se pojavljajo v zvezi s tem, pa bolj pereči. Mnogi delavci so pri svojem vsakdanjem delu izpostavljeni delovanju ropota. Tako na primer v težki industriji, gradbeništvu, transportu, ladjedelništvu, v livarnah, minerji, rudarji itd. Posledica delovanja je naglušnost, ki jo v začetku lahko dokažemo s posebno preiskavo, tako imenovano ovdio-metrijo. Delavci se v začetnem stadiju ne zavedajo okvare sluha,
Povečati izvoz - glavna razprava na sestanku poslovnega odbora
Na razširjenem sestanku poslovnega odbora je bila poleg obravnave poročila poslovanja podjetja za obdobje januar-oktober 1970 glavna obravnava o vprašanju nedoseganja količinskega plana za mesec oktober, problematika izvoza in delitve ustvarjenega plačnega sklada v tem obdobju.
Poslovni odbor je ugotovil, da je poslovanje podjetja za obdobje januar-oktober zadovoljivo. Tudi rezultati poslovanja za mesec oktober so ugodni, kljub temu da je količinski plan malenkostno nedosežen.
Ugotovljeno je bilo, da je količinski plan proizvodnje za mesec oktober dosežen le z 98,83 %. Iz podatkov se vidi, da je pri grupi MDK (kiko) izdelavi ista grupa za 201 pod planom, pri grupi MDBO pa za okrog 3 tone izdelkov. Največje odstopanje od plana pa je pri grupi MDA-P in to 1/3 od planirane proizvodnje po vrednosti. Iz predloženih tabel pa je razvidno, da je procent nedoseganja plana prodaje avtomatske proizvodnje še večji (dosežen plan 65,48 %).
Poslovni odbor ugotavlja, da je do nedosega finančnega plana prišlo predvsem zaradi večjih menjav v asortimanu izdelkov, pri avtomatski proizvodnji pa zaradi izdelave izdelkov na IS stroju na zalogo, predvsem steklenic za parfem NEUTRAL, kjer se pokaže največja vrednost. Na drugi strani pa so se zaloge nedovršene proizvodnje znatno povečale.
Glede izgledov izvršitve plana izvoza je bilo največ razprave. Iz predloženega poročila je razvidno, da je bil plan izvoza v mesecu oktobru dosežen po operativnem planu s 105,18 %, dosežena in presežena pa je bila tudi vrednost na tono izdelkov s 136,23 %, vendar plana izvoza ne bomo dosegli za okrog 150.000 $.
Ugotavlja se, da je več vzrokov za to: predvsem porast materialnih stroškov, cene izdelkov za izvoz se niso mogle tako hitro spreminjati.
Perspektivno se predvideva povečanje izvoza za ameriško tržišče, kjer so cene še najboljše. Že sedaj v glavnem izvažamo (80 %
opalne razsvetljave) na ameriško tržišče.
Obširno je bilo tolmačenje komercialnega direktorja, zakaj takšno nihanje odstotne stopnje rentabilnosti proizvodnje po posameznih mesecih. Predvsem v poletnih mesecih in mesecu aprilu. V mesecu aprilu je vzrok izplačila K-15, v poletnih mesecih pa zaradi izpadov v proizvodnji, zaradi letnih dopustov. V ostalih mesecih pa je doseg % rentabilnosti povsem na zadovoljivi višini.
Poslovni odbor ponovno ugotavlja, da je politika terjatev nasproti kupcem v redu. Pojavljajo pa se vedno težji problemi okoli dotoka denarja.
Ker se obračunava poslovanje menze ločeno, .je želja navzočih, da se na prihodnjem sestanku obravnavajo tudi rezultati poslovanja menze.
Po predvidenem planu za mesec november se ugotovi, da bo plan realiziran. Po predvidevanjih bodo stroški znašali 58 % in 42 % gre na dohodek, pri delitvi dohodka 85,53 % na plače in 14,47 % na sklade, zato se lahko izplača vrednost točke à 1,70 din.
Pred poslovni odbor se je ponovno postavilo vprašanje o načinu delitve ustvarjenega plačnega sklada v letu 1970.
Način delitve ostanka bo pripravil odbor za sistem dohodka na predlog po navodilu DS podjetja.
Predsednik odbora obširno pojasni navzočim, da so doseženi rezultati plod več faktorjev. Zdaj se je treba pogovarjati realnejše in tudi v tem smislu sprejeti odgovarjajoče sklepe. Realno je treba oceniti situacijo v okviru stabilizacijskih ukrepov v Jugoslaviji. Odbor bo pripravil točne izračune in jih predložil v razpravo DS podjetja.
Razprava okrog načina delitve predvidene vsote za plače je bila obširna, vendar ni prinesla dokončnega predloga. Večina navzočih pa v glavnem podpira mišljenje, da se izplačilo izvrši procentualno na osnovno postavko vsakega zaposlenega po pravilniku.
ker je izpad sluha v višjih frekvencah, dočim je sluh v tako imenovani govorni frekvenci še ohranjen. Šele v 5—10 letih nastopi okvara tudi v nižjih frekvencah, to je v govorni frekvenci.
Zrak je v bistvu vibracija. Njegovo jakost merimo z decibeli (Db) ali foni. Število vibracij v časovni enoti (sekundi) pa s herci (Hz). Pri hrupu moramo ločiti torej dve kvaliteti:
1.	Jakost
2.	število H20 (vibracij) na sekundo.
Smatramo, da ropot 85 Db, kateremu je človek izpostavljen 7 ur dnevno, povzroči v nekaj letih naglušnost. Ta naglušnost pozneje preide v popolno gluhost, kar povzroči socialne probleme ( manj ša možnost stika z okolico ).
Drugi bolezenski vpliv ropota pa je njegovo delovanje na živčni sistem. Večja razdražljivost, hitrejša utrujenost, zmanjšana možnost koncentracije. S tem v zvezi pa zmanjšana produktivnost, večja možnost nezgod in invalidnost.
V neki predilnici so po sanaciji ropota, ki so jo znižali od 100 Db na 80 Db, produktivnost povečali za 12 %.
Za primer jakosti zvoka pri nekaterih vsakdanjih delih naj služi naslednja tabela:
šepet
normalen govor hrup na cesti (v mestih) motorji brez glušilca stružnica cirkularka stroj za štancanje kovičenje
20 Db 60 Db
40—70 Db
120 Db 120 Db 100—110 Db
95—105 Db 130 Db
Hrup potemtakem povzroča kompleksne okvare na človekovem zdravju. Nekateri izvedenci trdijo, da so izgube, ki jih delavcem povzročajo slušne okvare, celo večje od tistih, ki jim jih povzročajo druga poklicna obolenja. Pred zadnjo vojno so škodo,
ki jo je hrup prizadejal ameriški industriji na dan, ocenili na 2 milijona dolarjev. Danes sodijo, da se je to število podvojilo.
KAKO SE HRUPA OBRANIMO?
Vedno več in več držav je, ki se zavedajo nevarnosti in posledic hrupa. Zato že v zakonodajah predpisujejo standarde za hrup.
V	Jugoslaviji lastnih standardov nimamo in seveda tako pri lokaciji in gradnji, najsi bo industrijskih in stanovanjskih objektov, to problematiko ne upoštevamo.
V	Veliki Britaniji so leta 1960 sprejeli akt o zmanjšanju hrupa, ki je močno razširil področja zakonitega varstva in omogočil boljšo kontrolo. V ZSSR obstajajo predpisi, ki obvezujejo zamenjavo hrupnih operacij z manj hrupnimi; uvajajo pri hrupnih operacijah zaprte kabine, predpisujejo pri gradnjah objektov uporabo materialov, ki hrup absorbirajo itd.
V Avstriji morajo ropotajoče stroje in hrupne delovne procese po zakonu ločiti od drugih delov tovarne. Na Finskem morajo hrupne delovne procese razdeliti v krajša delovna razdobja. Tudi v drugih evropskih in ameriških državah imamo podobne predpise. Vsi ti predpisi pa temeljijo na dejstvih, da zmanjšajo izvor ropota. To dosežejo najsi bo z lokacijo industrijskih in transportnih objektov, ki so oddaljeni od naselij, ali z uporabo gradbenih elementov, ki ropot absorbirajo, pri strojih pa z uporabo izolacijskih materialov, ki zmanjšujejo vibracijo in ropot, pa tudi posebnih dušilcev ropota, ki jih montirajo na stroje. Šele sekundarno uporabljajo osebna zaščitna sredstva tam, kjer današnja tehnologija izvor ropota ne more zmanjšati.
Problematika hrupa, ki je sestavni del naše civilizacije, bi moral biti za vse, ki se ukvarjajo z zdravstvenimi vprašanji ter preprečevanjem obolenj pri najbolj produktivnem delu populacije, eno od temeljnih vprašanj naše javnosti. Dr. Jože Toplak

Ropot pri avtomatih je velik in zaskrbljujoč
Delovnim ljudem, upokojencem, gospodnjam, mladini in cicibanom čestitamo ob praznovanju Dneva republike.
Krajevna organizacija SZDL Hrastnik — spodnji del

r. r.
NAŠE OBVEZNOSTI OB POŽARU
Prijava požara in alarmiranje
Vsak mora vedeti, da je treba takoj, čim j e bil požar opažen, požar prijaviti najbližji gasilski enoti, postaji LM, v tovarni pa takoj obvestiti svojega predpostavljenega. Ce je požar manjši, pa takoj pogasiti. So primeri, da se iz bojazni pred odgovornostjo, zaradi malomarnosti pri delu prikriva nastanek požara, ki se lahko zaradi nestrokovnega gašenja še hitro razširi na bližnje prostore in celo na sosednje objekte. Požar pa prijavijo šele takrat, ko je že vse prepozno.
Za odkrivanje ognja ali dima so se zelo dobro izkazale signalne naprave, ki delujejo na dim (pri nas) ali na toploto. Če te naprave delujejo tako kot je treba, potem je časovni razmak za alarmiranje požara tako kratek, da je težko reči, koliko sekund je bilo presledka med pojavom dima in med zvočnim znakom za alarm. Časovni razmak prijave požara je bolj problematičen tam, kjer teh naprav ni, četudi so na razpolago telefoni in kjer so alarmne naprave primitivne. Vedno si je treba prizadevati, da bo porabljeno čim manj časa od opazitve požara pa do prihoda gasilcev na mesto nožara
Čas je torej najvažnejši činitelj, ki vpliva na razvoj in razširitev požara.
Vsak, kdor prijavi požar po telefonu, mora povedati: najprej svoje ime, točen naslov, kje gori in kaj gori?
Če smo navzoči pri požaru in opazimo osebo, kise je vžgala, postopamo takole: najvažnejše je preprečiti nevarnosti opeklin na rokah in prenos plamenov proti glavi. Posledice tega so večkrat usodne, ker so opekline po telesu tako močne, da nastopi smrt. Oseba, ki jo je zajel ogenj, ne sme bežati, ker s tem pospeši hitrost gorenja. Če je oseba sama in ni pri rokah ničesar, s čimer bi plamen pogasili, naj se oseba povalja po tleh, dokler s z valjanjem ne pogasi ogenj. Obleke naj ne slači. Prva pomoč je nujna. Predvsem je treba zaščiti glavo pred plameni, posebno obraz.
Če je na razpolago odeja, kos obleke itd., potem je treba najprej zaščititi glavo. Odejo vržemo osebi okoli vratu, da se na ta način prepreči prehud plamen iz telesa proti glavi. Z odejo naj se duši plamen. Če gašenje na opisani način ne uspe, pa osebo še povaljamo po tleh. Reševanje ljudi je ena izmed nalog pri požarih, vedno naj imamo v mislih to, da se materialna škoda da nadoknaditi, človeško življenje pa nikoli več. Reševanje ljudi je po navadi zelo težko delo, ker je ljudi, ki so ogroženi po požaru ali pa jih je zajel dim, zelo težko pomiriti in jim dopovedati, kako naj ravnajo, da bo reševanje potekalo čim hitreje. Bili so primeri, da so skakali z oken, čeravno jim ni pretila neposredna nevarnost in četudi so vedeli, da bodo rešeni v najkrajšem času. Zaradi strahu in vznemirjenosti ljudje pogosto pozabijo na izhode, pozabijo celo na svojce, otroke. Pojavi so večkrat zelo smešni, ko ti rešujejo nepomembne predmete, ki nimajo nobene vrednosti, vredne predmete pa pozabljajo.
Kako preiskujemo prostore v slučaju požara?
Stopimo v stik s pristojno osebo, da bi ugotovili, koliko oseb je bilo v zgradbi — v prostoru, ko je nastal požar in če so vsi izven zgradbe. Izjavam opazovalcev ne smemo verjeti. Če se sumi, da je še kdo v zgradbi — prostoru, naj se prostor temeljito preišče čim prej, ker lahko ogenj v kratkem zajame še ostale prostore. Preiskovanje prostora se mora vršiti sistematično in počasi na mestih, kjer je najbolj nevarno. Vedno preiskujemo v nadstropjih od zgoraj navzdol. Ne smemo pozabiti, da se ljudje, ki so bili odrezani zaradi ognja in dima skrijejo pod posteljo ali v omaro v upanju, da se bodo rešili pred plameni ali dimom. Preiskava prostora mora biti temeljita. V prostor vstopamo z. zmernim korakom, ne z naletom, ker bi nas oviralo pri dihanju in bi zaradi tega težko napredovali. Največkrat najdemo nezavestnega za vrati ali pod okni, zato ta mesta najprej pregledamo. Odpiranje oken in vrat med preiskovanjem zavisi od situacije. Če je ogenj v bolj oddaljenih prostorih in se je gašenje začelo in če so znaki ugodni, npr. hladen dim, se okna lahko odprejo. Če je dim vroč in še ne vemo, kje točno gori, pa nikdar oken ne odpirajmo, ker s tem pospešimo gorenje in celo ustvarimo ugoden pogoj za eksplozijo ali butajoče plamene.
Prostor je treba dobro preiskati. Kadar opazimo osebe, ki vpijejo na pomoč, tedaj se lahko podamo na reševanje brez dihalnih aparatov; kadar je prostor močno zadimljen in ni videti oseb, tedaj naj se reševalci opremijo z izoliranimi dihalnimi aparati. Čim se prične z gašenjem, takrat pa odpremo okna in vrata, da bi prostore čimpreje prezračili, prej pa nikakor ne odpirati.
Mrak in tema zelo slabo vplivata na razpoloženje ogroženih oseb. Situacijo si slabše predstavljajo kot pa je v resnici. Ponoči naj se vedno požarišče osvetli z žarometi. Oseba, ki vstopa v zgradbo ah prostor, ki gori, naj se vede po teh smernicah:
—	zaščiti si naj glavo pred padajočimi predmeti, imeti mora baterijsko svetilko;
—	kajenje in prižiganje ognja je nevarno, ker se ne ve, ali je v ozračju pomešan plin;
—	izogibati se je treba golih električnih žic, tipamo vedno s hrbtno stranjo roke, nikdar z dlanjo;
—	hoja po stopnicah naj bo čim bolj ob steni in čim nižje k tlom;
—	čim manj se je treba dotikati ruševin;
—	na glavnih vodih je treba nemudoma zapreti dovod vode, plina, pare in prekiniti električni tok;
—	v primerih, kadar bodo osebe obkoljene od dima ali pa celo opečene, potem je nujno poklicati še reševalne avtomobile in nu-djilti pomoč v najbldžnji ambulanti. V reševalne avtomobile postavite spremstvo, ki je sposobno izvajati umetno dihanje.
Splošno navodilo reševalcem:
Poglej položaj, predno začneš z delom!
Pravilno postopaj pri prvi pomoči!
Ponesrečencem očisti prah in pesek iz nosu in ust!
Bodi pazljiv pri odstranjevanju ruševin!
Obdrži ponesrečenca toplega!
Preglej, kako bo treba prenašati ponesrečenca preko ovir!
Kadar odstranjuješ ruševine, uporabljaj rokavice!
Za zaščito pred požarom je vsaka delovna organizacija dolžna organizirati svojo gasilsko enoto. To je lahko gasilska enota, skupina ali društvo. V naši tovarni je že po tradiciji organizirano gasilsko društvo Steklarna. Društvo je dobro organizirano in po svoji kadrovski strukturi zelo dobro sestavljeno. V gasilskem društvu imamo mešano sestavo profesionalistov, steklarjev, manjka pa delovne inteligence. Zakaj se ne vključujejo v naše vrste, ne vemo, čeprav bi bilo potrebno. Dobra enota v podjet ju pomeni zelo veliko. Izvežba-nost moštva je zelo pomembna, ker pri požaru je osnovno, da se pravočasno in pravilno ukrepa. V zadnjem času smo imeli zelo lep uspeh, šolalo se je 8 podčastnikov in 2 častnika; kolikega pomena je to, je razvidno iz letošnjega tekmovalnega programa republiške gasilske zveze, ki je organizirala več tekmovanj. Naše društvo se je udeležilo tekmovanja gasilskih društev kemične stroke in republiškega tekmovanja. Na obeh tekmovanjih je društvo doseglo odlične rezultate; krona vsega je, da je naša enota dobila zlato značko na republiškem tekmovanju, to je eno redkih odličij, ki se dosegajo v borbah na tekmovanjih. Naše društvo je s tem dokazalo svojo izurjenost, delavnost in skrb za požarno varnost v tovarni. Udeležencem tekmovanja lepe čestitke, da bi še v bodoče s takšnim uspe-
Kadar hodiš po poškodovanih stopnicah in zgornjih nadstropjih, bodi čim bližje sten!
Ne stopaj na nevarna mesta, ne da bi o tem koga obvestil oziroma brez pomoči drugega!
Ne dotikaj se električnih žic!
Ne premikaj ponesrečenca po nepotrebnem, ko mu je že bila nudena prva pomoč!
To je bilo nekaj nasvetov, kako naj pomagamo v slučaju večjega požara, ko so poškodovani poslopje in osebe!
R. K.
hom zastopali gasilsko enoto Steklarne. Društvo danes šteje 54 članov, vodstvo društva je delovno in skrbi prvenstveno za požarno varnost in preventivo, obenem pa skrbi za prepotrebne kadre. Ob vsem tem pa moram omeniti vso podporo in pomoč uprave, ki po svoji strani resno skrbi in podpira vsako akcijo društva. Posebno resnost in skrb za požarno varnost kaže tovariš direktor, ki nam nudi ob vsaki priložnosti moralno pomoč, po finančni plati pa hitro in razumljivo podpira nabavo orodja in opreme za boljšo varnost tovarne. Zdaj, ko je tovarna dograjena in je dobila vsaj v glavnem svojo dokončno obliko, pa bi radi še uredili dobro preskrbo z vo-* do, situacijske požarne načrte, nekaj opreme in še pridobili mlad kader. Ugotavljamo namreč, da je odstotek starejših članov večji kot smo mislili; leta tečejo in člani, ki so pred nekaj leti predstavljali glavno udarno moč v društvu, so za težke, razgibane, hitre vaje danes že nekoliko okorni, čeravno polni izkušenj, bolj preudarni. To nam da misliti, da čimprej pomladimo naše vrste, ker za požar rabimo velikokrat ljudi, ki so gibčni, hitri, navajeni akrobatskih skokov, skratka med starejše moramo nujno pridobiti mlade člane. Le tako bomo obdržali udarno moč zoper požar v naši tovarni.
R. K.
Pred konferencami podružnic in krajevnih organizacij SZDL
Naslednja dva meseca se bodo vršile na našem področju konference in volitve novih vodstev organov socialistične zveze. Ker je bila v lanskem letu izvršena nova organizacija krajevnih skupnosti, se s tem prilagodi tudi organizacijska struktura organov Socialistične zveze v občini. Tako bodo dosedanje podružnice Podkraja spodnji del, Krnice — Savna peč postale samostojne krajevne organizacije.
Konference podružnic bodo v mesecu decembru, krajevna konferenca pa bo konec januarja ali
v začetku februarja prihodnje leto. Pričakujemo, da bodo stanovalci našega področja odkrito in kritično spregovorili o vsej problematiki, ki jih zadeva kot stanovalce posameznih naselij in njihovih okolišev. Konference bodo morale resno spregovoriti o nadaljnjem delu sveta krajevne skupnosti, o življenjskih pogojih glede na onesnaženje ozračja, o preskrbi itd. Glede na zanimivo področje, o katerem se bomo morali konkretno pogovoriti, pa pričakujemo polnoštevilno udeležbo na teh konferencah.
ŽIVAHNO DELO
GASILSKEGA DRUŠTVA STEKLARNA
Proizvodnja v novem obratu za mesec oktober
Pri objavi rezultatov za mesec september smo ugotovili, da je bil to prvi mesec v letu 1970, ko novi obrat avtomatske proizvodnje ni dosegel plana.
Iz današnjih poročil že zasledimo, da je v mesecu oktobru proizvodnja ponovno ustaljena in da so rezultati zadovoljivi. Se vedno opazimo v presledkih manjše spodrsljaje pri proizvodnji kozarcev na stroju Hardford, to predvsem zaradi tega, ker je stroj nujno potreben generalnega remonta. Zaradi težav okrog novih rezervnih delov, ki jih dobivamo iz Amerike, se bo remont peči in strojev zavlekel tja do konca meseca januarja 1971. Po predvidenem planu bi moral biti remont že 29. novembra. Verjemo se Dodo zaradi tega še občasno pojavljali manjši izpadi v proizvodnji kozarcev. Rezultati pri posameznih strojih v meseca oktobru pa so bili naslednji:
Stroj IS-I je proizvajal stekleničko Vegeta 80 gr, 20 gr, lonček in penicilin stekleničke 20 gr. Proizvodnja po količini je bila dosežena s 111 %, po vrednosti z 68 %. Po vrednosti plan ni bil dosežen predvsem zaradi menjave asortimana. Skupen odpadek je bil 8,9 %.
Stroj IS-II je proizvajal predvsem steklenice za kolonjsko vodo. Vrednost se je zaradi večje cene znatno dvignila, vendar je bil skupni odpadek lad predvidenim. Stroj se je predelal iz pro-
Ko ie v mesecu juliju 1969 še Centralni delavski svet na podlagi določil Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov sprejel poseben poslovnik o določanju procentov, kljub pojasnilom v Steklarju, nabitemu poslovniku na oglasni deski, so mnogi člani izrekali mnenje, da niso seznanjeni s postopkom o načinu določanja procentov. S tem v zvezi ponovno dajemo tolmačenje, na kak način in po kakšnem postopku se bo vršilo določanje procentov.
Poslovnik o določanju procentov velja za tista delovna mesta, kjer je osebni dohodek določen v razponu. Pravilnik tudi določa, da dà vodja enote, v kateri je delavec, predlog pristojni komisiji, ki odloča o višini procenta. Poleg tega se lahko odreditev višjega procenta prizna samo, če delavec pred komisijo podjetja opravi strokovno praktični izpit in pokaže zadovoljivo znanje iz družbene ureditve. Pri vsem tem pa je potrebno upoštevati, ali ima delavec strokovno usposobljenost, ki je predpisana za tako delovno mesto, in če delavec marljivo in s prizadevnostjo izpolnjuje naloge na t.em delovnem mestu, kakor tudi, ali ima že ustrezajoči staž. Vsekakor pa se odreditev procenta mora gibati za posamezno delovno mesto, kamor je delavec razporejen, v mejah razpona in se ne more odrediti nižji ali višji procent. Delavec je dolžan opraviti strokovno praktični izpit, če tako določi komisija. Če se komisija odloči za tak način preverjanja znanja in strokovne usposobljenosti, mora predhodno obvestiti delavca in mu dati možnost, da se pripravi na izpit. Zlasti se zahteva tako znanje
izvodnje na dve kaplji v proizvodnjo na eno kapljo. Asortiman steklenic je bil povsem nov in bolj zahteven. Izkušenj za tovrstno proizvodnjo pa tudi še ni. Zaradi tega se pa beleži znatno večji odpadek. Pri teh stekle-
Obžigalni stroj za kozarce
ničkah pa se zahteva tudi znatno boljša kvaliteta. Količinsko je plan dosežen s 104 %, po vrednosti s 107 %■ Skupni odpadeic je bil 53 %.
in izvršitev izpita, če delavec preide na višje kategorizirano delovno mesto.
Na tej podlagi posebno opozarjamo vse člane delovne skupnosti, da do 15. decembra 1970 oddajo vloge pri svojem vodji organizacije združenega dela. Vodja organizacije združenega dela je dolžan od prvega dne po vložitvi vloge voditi točno evidenco o vlogah in o tem takoj obvestiti komisijo. Izrecno pripominjamo, da se bodo obravnavale samo vloge, ki jih bodo vložili člani do 15. decembra 1970. Poznejše vloge se ne bodo obravnavale. Na podlagi vloženih vlog bo komisija preverila vse ustrezajoče procente ter izvršila dopolnitve in spremembe.
Odločitve bodo stopile v veljavo s 1. 1. naslednjega leta. Pripominjamo, da med letom komisija ne bo obravnavala kakršnih koli vlog za spremembo procentov.
Čeprav se predvideva nov Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, kjer verjetno ne bo toliko delovnih mest v razponu, ker bo postavljen drugačen sistem, ni ovir niti razlogov, da tisti člani, ki zasedajo delovna mesta, ki so v pro-centnem razponu, ne vložijo ustrezajočih vlog. V kolikor bo delovno mesto ostalo v procentnem razponu, se bo njihova vloga obravnavala po določilih sprejetega poslovnika.
S tem kratkim pojasnilom smo hoteli ponovno opozoriti člane na njihovo pravico, zlasti pa tudi dolžnost, ki jo lahko uveljavljajo v rednem postopku, da ne bo zopet negodovanja in izjavljanja, da niso seznanjeni s postopkom in načinom dodeljevanja procentov.
Kadrovsko pravna služba
Stroj IS-III je proizvajal znatno širši asortiman, kar se tudi kaže takoj na večjem odpadku in manjšem finančnem rezultatu. Proizvajal je 20 gr steklenice za penicilin, 10 gr steklenice za medicino, 10 gr parfem steklenice, steklenice za tuš in Etol stekleni • ce. Količinsko je bila proizvodnja dosežena s 114 %, po vrednosti s 111 %. Skupni povprečen odpadek je znašal 14 %.
Stroj H-28 je proizvajal cel mesec kozarce E 1105 — 2 del za žigosanje. Že uvodoma je navedeno, da je bilo nekaj manjših izpadov v proizvodnji tudi v mesecu oktobru. Količinsko je bi!a proizvodnja dosežena s 93 %., po vrednosti 112 %. Odpadek je bil 19 %.
Stroj U-8 stiskalnica je ciose-gel v mesecu oktobru precej boljše rezultate, to predvsem zaradi proizvodnje boljšega asortimana in zaradi manjših problemov zaradi orodja. Proizvajal je kozarce Bamby 7,5 oz 4,5 oz in. kozarce 631 1/10, vse za domači trg. Količinsko je bil plan dosežen s
Predsedstvo republiške konference Zveze mladine Slovenije si je letos zadalo izredno pomembno nalogo, ki so jo imenovali »AKCIJA 75«. In kaj to pomeni?
Že dalj časa so ugotavljali, da večina organizacij Zveze mladine v večjih delovnih kolektivih v Sloveniji ne dela tako kot je željeno in so zaradi tega sprejeli obsežen načrt sanacije te problematike. To je izredno pomembno, saj mladina predstavlja v Sloveniji eno tretjino vseh zaposlenih.
V to akcijo so vključili 75 največjih delovnih kolektivov, med njimi tudi našega. Poleg tega, da so v akciji direktno vključene vse organizacije Zveze mladine, so indirektno vključene tudi druge družbeno politične organizacije v teh kolektivih in direktorji teh kolektivov.
Iz posebnega biltena RK ZIvIS je razvidno, da so se za to akcijo zelo ogreli po vsej Sloveniji in je upati, da bo kar najbolje uspela.
Predstavniki vseh teh kolektivov se bodo trikrat po 3 dni srečali na seminarjih v Bohinju, kjer bodo predavali naši vidnejši družbeno politični delavci. Obravnavali bodo problematiko, ki tare zaposleno mladino. Tako bo npr. na prvem predavanju govoril Franc Popit, predsednik CK ZKS, o aktualnih problemih razvoja samoupravljanja, Mitja Gorjup, predsednik RK ZMS, pa o aktualnih nalogah mladinske organizacije. To sta le dve temi, bo jih pa vsekakor še mnogo več.
Poleg teh predavanj bodo posamezni predstavniki delovnih organizacij na teh seminarjih ali pa pismeno obveščali organizatorje te akcije o delovanju, problematiki in uspehih dela posameznih mladinskih organizacij, tako da se bo dobila kar najbolj realna slika o dejanskem stanju organizacije Zveze mladine v delovnih organizacijah.
Predsedstvo tovarniške konference Zveze mladine je na svoji
126 %, po vrednosti s 120 %. Skupen odpadek je bil dosežen s
13,9	%.
V mesecu oktobru je pričel poskusno obratovati tudi 4-sekcijski stroj IS —■ italijanske proizvodnje. Zaradi poizkusnega obratovanja tudi niso prikazani rezultati proizvodnje. Stroj je pričel že po nekaj dnevih proizvajati kvalitetne stekleničke v rjavem asortimanu naše proizvodnje. Za mesec november bomo lahko videli že prve rezultate.
Celotna avtomatska proizvodnja je dosegla plan po količini s 110 % in po vrednosti s 103 %. Povprečni skupni odpadek je znašal 17,4 %'. Samo v mesecu oktobru so stroji proizvedli skupno preko 11 milijonov komadov stekleničk v vrednosti 475.175,42 din.
Ponovno se kažejo problemi za-trpanosti prostorov v novem obratu, kar povzroča izredne težave za vzdrževanje reda v obratu. Zaradi tega nastaja tudi odvečni lom pri transportu.
r. r.
zadnji razširjeni seji,.ki ji je prisostvovalo kar 44 mladih, razpravljalo o tej pomembni akciji in sprejelo sklep, da se bo resno treba lotiti in kar z naj večjim elanom delati v tej smeri. Poleg zahtevnega vprašalnika je sekretariat predsedstva ZM našega kolektiva poslal organizatorjem akcije 75 vse naše dokumente in gradivo, to je programe, predračune, sklepe itd., tako da si bodo lažje ustvarili sliko o našem delovanju, oziroma o stanju organizacije Zveze mladine v našem kolektivu.
Na prvi pogled je izgledalo, da bo naše poročilo, če ga lahko tako imenujemo, dokaj klavrno, vendar smo ob natančnejši analizi le ugotovili, da je bilo le nekaj storjenega, da pa je seveda še mnogo pomanjkljivosti; neka-• terih pa se je oprijela misel, ki so jo povedali tudi tovariši iz drugih podjetjij, kar je razvidno iz biltena 2, da je organizacija Zveze mladine, v našem kolektivu za nekatere še vedno »nujno zlo«. To sumničenje sicer odpade, če ugotovimo, da so tudi sindikalni organi, direktor Jože Klanšek in organizacija ZK v kolektivu javno podprli Akcijo 75 in zaradi tega pričakujemo, da bo v bodoče lažje reševati probleme mladih, postaviti organizacijo na trdnejša tla ter ji tudi priznati status pomembnega političnega m družbenega činitelja v kolektivu
Upajmo, da bodo naši tovariši, ki so konec novembra odšli v Bohinj na seminar, od tam prinesli vsaj nekaj izkušenj, jih nato praktično uporabili pri delu Zveze mladine v našem kolektivu. O Akciji 75 piše dnevno časopisje in mnogo je govora tudi po radiu in televiziji, zato upamo, da bodo bralci našega lista še s te strani podrobneje seznanjeni o vseh pomembnejših dogajanjih v zvezi s to akcijo.
Več in podrobneje o tem pa bomo pisali v prihodnji številki našega glasila.
Ali SMO SEZNANJENI?
AKCIJA 75
IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE
IZDELAN JE PREDLOG ZA USTANOVITEV MEDOBČINSKEGA SVETA OBČIN TRBOVLJE, ZAGORJE OB SAVI IN HRASTNIK
Že dalj časa, zlasti pa še po ukinitvi okrajev, je opaziti premajhno sodelovanje in povezovanje občin predvsem na tistih področjih, ki se lahko uspešno Rešujejo le za določeno območje, ne glede na občinske meje. Ta področja so prevsem:
—	gospodarstvo,
—	komunalne in stanovanjske dejavnosti,
—	finance in davčna politika,
—	družbene službe,
—	prosveta in kultura,
—	narodna obramba in javna varnost
—	ter zadeve s področja regionalnega, prostorskega planiranja in turizma.
To pomanjkljivost v medobčinskem sodelovanju je opaziti v vsej republiki, zato je skupščina SR Slovenije s spremembo ustave omogočila občinam, da se organizirano povežejo s tem, da je v ustavnem amandmaju določila, da lahko občine ustanovijo medobčinski svet kot organ samoupravljanja za območje več občin. Naloge in pristojnosti sveta naj se določi sporazumno z vsemi občinami, prav tako tudi glede drugih pravic, ki naj bi jih ta novi svet imel.
Doslej so bili takšni medobčinski sveti ustanovljeni za območje Posavja (za občine Brežice, Krško, Sevnica), Koperskega (obalne občine) tér Gorenjske.
Tudi v Zasavju je v teku že dalj časa razprava o ustanovitvi takega medobčinskega sveta, ki naj bi tudi v Zasavju povezoval, usklajeval ter predlagal občinskim skupščinam enotno ali vsaj podobno rešitev na tistih področjih dejavnosti, ki so skupnega pomena. V Zasavju predvsem razvoj gospodarstva, turizma ter družbenih služb.
Po daljših razpravah, ki so tekle v družbenopolitičnih organizacijah v vseh treh občinah ter razgovorih, ki so bili v ta namen med predstavniki vseh treh skupščin, so vse tri pristojne skupščinske komisije na skupni seji v oktobru 1970 v Hrastniku dokončno sprejeli predlog dogovora, s katerim naj bi se ustanovil tudi v Zasavju medobčinski svet oziroma revirski svet občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi.
Kaj vsebuje dogovor?
Predvsem to, da je medobčinski svet medobčinski organ samoupravljanja. Sestavljajo ga člani, ki jih v svet imenujejo občinske skupščine izmed odbornikov in drugih občanov. Ta naj bi štel 33 članov s tem, da vsaka občina vanj delegira 11 članov za dobo 4 let, tj. za dobo, kot so izvoljeni odborniki občinske skupščine. Predsednik sveta naj bi se vsako leto menjal in naj bi bil vsako leto iz druge občine.
Po dogovoru bi medobčinski svet v Zasavju lahko sprejemal svoj statut, poslovnik, priporočila, resolucije, sklepe in druge akte. Da bi bila zajamčena enakopravnost vseh treh skupščin, je še določba, da svet sklepe sprejema veljavno le, če je za njih glasovalo nad polovico članov iz vsake občine. (Tu je mišljeno nad polovico imenovanih članov iz vsake občine, ali z drugimi besedami povedano: sklepi bodo veljavni, če bo zanje glasovalo najmanj 6 članov iz vsake občine).
Prav tako je iz sprejetega dogovora razvidno, da naj bi svet obravnaval zadeve, ki so skupnega pomena za vse tri občine tako, kot je poudarjeno že v uvodu.
Za svoje delo svet lahko imenuje razne strokovne in druge stalne ali občasne komisije, ki naj bi s strokovnega stališča pripravljale ustrezne predloge.
Sedež sveta bo izmenično vsako leto v občini, iz katere bo izvo-
ljen predsednik. Administrativne posle za svet pa bo začasno opravljala uprava tiste občine, iz katere bo izvoljen predsednik.
Poudariti je treba, da ne gre za ustvarjanje nikakšnih novih organov s plačanimi funkcionarji, ker je določeno, da za opravljanje posameznih strokovnih del sklenejo občine ustanoviteljice dogovor s svetom o sofinanciranju, ostale stroške (stroške članov) pa krijejo občine ustanoviteljice vsaka za svoje člane. In končno je še sklenjeno, naj v mesecu novembru vse tri skupščine obravnavajo ta predlog ter ga v enakem besedilu sprejmejo.
Revirski svet bi se moral konstituirati v 30 dneh po sprejetju tega dogovora v vsaki občinski skupščini. Iz tega izhaja, da bi medobčinski svet lahko zaživel in pričel aktivno delati že z novim letom 1971.
Ob koncu je treba poudariti, da v kolikor bodo člani medobčinskega sveta pokazali voljo do dela in za enotno reševanje skupnih zadev, lahko pričakujemo pozitivne rezultate, ki bodo koristili občanom vseh treh občin v Zasavju, zlasti na področjih, ki so res skupnega pomena in ki zahtevajo vsaj podobno, če že ne enotno reševanje.
KAKO SE IZVAJAJO ZAKLJUČKI S POSVETOVANJA V MESECU SEPTEMBRU 1970 V STEKLARNI HRASTNIK O UKREPIH ZA OMEJITEV PREKOMERNEGA ONESNAŽEVANJA OZRAČJA
Glede na posvet, ki ga je pripravila krajevna organizacija SZDL Hrastnik — spodnji del in Občinska konferenca SZDL Hrastnik skupno s krajevnimi skupnostmi konec septembra 1970 v Steklarni s prizadetimi pred -stavniki delovnih organizacij in občinske skupščine, katerega se je udeležil tudi republiški poslanec naše občine in podpredsednik skupščine SR Slovenije tov. Orožen Marjan, se je pristopilo k intenzivnejšemu reševanju tega problema. Skupščina in delovne organizacije so imenovale medobčinski organ — komisijo, sestavljeno iz predstavnika Elektrarne Trbovlje, Cementarne Trbovlje, TKI Hrastnik, Steklarne Hrastnik ter predstavnika skupščine. Komisija se je v tem času sestala štirikrat ter skupno s Hidrometeorološkim zavodom SRS in republiško gospodarsko zbornico pripravila oziroma sprejela program, ki naj bi pripomogel k uresničitvi zmanjšanja onesnaževanja ozračja.
Konkretno so bili sprejeti naslednji zaključki:
1.	Sprejet je bil program raziskav, ki ga je pripravil Hidrometeorološki zavod SRS, ki obsega raziskavo ozračja, vegetacije in tudi zdravja ljudi na o-groženem območju, iz katere bodo razvidni kakšni ukrepi so dejansko potrebni.
2.	Naloga raziskave je poverjena Hidrometeorološkemu zavodu SRS s tem, da prične z delom še v letu 1970, orientacijske podatke, ugotovljene z meritvami in raziskavami pa bo ta
zavod predložil komisiji že v mesecu marcu ali aprilu 1971.
3.	Ker ni dovolj sredstev za celotno raziskavo, vključno medicinsko in ker bodo imele medicinske raziskave na območju Zasavja širši pomen za Slovenijo. in ker bodo take meritve prve v Sloveniji, bo skupščina občine Hrastnik predlagala u-pravnemu odboru sklada Borisa Kidriča, da iz tega sklada v celoti financira medicinske raziskave v Zasavju v obsegu in na način kot je predvideno v programu, ki ga je izdelal Hidrometeorološki zavod in sprejela že navedena medobčinska komisija.
4.	Termoelektrarna Trbovlje se mora pričeti pripravljati na rekonstrukcijo in rešitev lokacije dimnika.
5.	Stroški za priprave te raziskave bodo krile delovne organizacije po posebnem ključu, ki je bil sporazumno sprejet. Del sredstev v višini 15 milijonov S-din pa bo prispevala republiška gospodarska zbornica k skupnim stroškom, ki bodo znašali nad 40 milijonov S-din.
Že teh nekaj podatkov dokazuje da se je pristopilo k resnejši obravnavi tega problema, ki je zajel delno že tudi občino Laško tako, da je upanje, da bi se v sporazumu s prizadetimi delovnimi organizacijami našla u-strezna rešitev, ki bi omogočila nadaljnji, čeprav okrnjen obstoj kmetijstva, še posebno pa, da ne bi bilo ogroženo zdravje prebivalstva. Omogočeno pa bi bilo tudi nadaljnje obratovanje industrije v Hrastniku in Trbovljah, ki je prav tako življenjskega pomena za prebivalce tega območ-ja.
KAJ NAJ BI SKUPŠČINA IN NJENI ORGANI OBRAVNAVALI
SE DO KONCA LETA 1970
Po sprejetem programu za delo skupščine in njenih organov za
II.	polletje 1970, naj bi le-ta obravnavala več važnejših zadev, o katerih smo občane obvestili že ob sprejetju programa v avgustu oziroma septembru 1970.
Ob koncu leta ugotavljamo, da je vse važnejše gradivo iz programa bilo obravnavano in da so bili sprejeti tudi nekateri konkretni zaključki.
Navajamo nekaj najvažnejših:
—	Skupno s predstavniki delovnih organizacij je bilo doseženo soglasje o nadaljnji stanovanjski izgradnji s tem, da se je pričelo z izgradnjo nove 50-stanovanjske stolpnice na Logu. Predvideva se še podobna stolpnica v neposredni bližini. Prav tako je bilo doseženo načelno soglasje med borci, upokojenci in delovnimi organizacijami, da se zgradijo stanovanja za borce in upokojence iz sredstev, ki se za te namene zbirajo pri skupščini in o uporabi katerih odloča poseben upravni odbor. Lokacija je predvidena na zemljišču nad rudniškim samskim domom, delno pa na Dolu. V zimskih mesecih se bodo uredile vse predpriprave tako, da bi spomladi lahko pričeli z delom.
—	Podpisani oziroma utrjeni so bili samoupravni dogovori z
(Nadaljevanje na 6. strani)

GLAS MLADIH
Že dalj časa smo mladi razpravljali o tem, da bi pričeli pisati in izdajati svoj lasten časopis, o čemer je bil sprejet že tudi dokončen sklep. Kasneje pa se je ugotovilo, da bi bilo to predrago in mogoče neuspešno, zato smo se pogovorili z nekaterimi člani uredniškega odbora lista »Steklar«, da naj bi naše glasilo izhajalo v sklopu te publikacije.
Predsedstvo ZM v našem kolektivu je na zadnji seji sprejelo sklep, da bo naše glasilo izhajalo po potrebi na 4 straneh v sredini lista »Steklar«, imenovalo je tudi uredniški odbor, ki bo pripravljal vse materiale za ta tako željeni list.
List se bo imenoval »Glas mladih« in bo že skoraj verjetno izšel skupaj s »Steklarjem« v decembru 1970
List bo obravnaval in obveščal mlade o vseh dogajanjih v organizaciji Zveze mladine v našem kolektivu, poleg tega pa bodo uvedene še nekatere druge rubrike, ki so zanimivejše predvsem za mlajše bralce. List bo popestren seveda tudi s fotografijami in drugimi dokumenti in bo izhajal skupaj s »Steklarjem« vsak mesec ali pa po potrebi.
Material za prvo številko se že pripravlja, upajmo, da bomo ustregli vsaj večini tistih, ki si tako glasilo žele, kasneje pa ga bomo seveda popravili, če boste dali konkretne predloge in smernice.
V list lahko piše vsak član kolektiva, dokumente pa bo zbirala organizacijska sekretarka predsedstva Zveze mladine Cveblar Lidija. Tako torej, v prihodnji številki že list mladih »Glas mladih«.
IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE
(Nadaljevanje s 5. strani) delovnimi organizacijami in od-činsko skupščino o sofinancira-ju nekaterih skupnih potreb v občini. Gre predvsem za skupno financiranje investicij pri izgradnji novih šolskih objektov, za financiranje obrambnih, predvsem teritorialnih potreb in civilne zaščite, telesne vzgoje, športa, kulture ter skupno financiranje štipendistov pri skupščini občine.
—	Za prizidek šole, ki naj bi imel 16 učilnic s pomožnimi prostori, katerega lokacija je določena na Logu, je doslej zbranih že nad 100 milijonov S-din, ki so naloženi pri banki tako, da bi z nadaljnjim zbiranjem lahko v letu 1971 pristopili h gradnji, v kolikor bodo na ta znesek odobrena še posojila ali od republiške izobraževalne skupnosti ali denarnega zavoda.
Kljub težavam, ki jih delovne organizacije imajo pri svojem poslovanju (nelikvidnosti, poprečno nizki osebni dohodki) delovni kolektivi v glavnem izpolnjujejo sprejete obveznosti tako, da računamo, da bo srednjeročni program v celoti realiziran, morda res v daljšem razdobju kot je bilo prvotno določeno.
—	Tudi glede težkih problemov, ki so nastali v zadnjem letu z obratovanjem nove termoelektrarne II v Trbovljah; tu mislim predvsem onesnaženje ozračja in škodo na vegetaciji in zdravju ljudi in živali, se je naredilo korak naprej, o čemer so občani seznanjeni s posebno informacijo v tej številki tovarniškega glasila.
—	Prav tako je bila posebna skrb ustrezne komisije in tudi skupščine posvečena odpravi oz. sanaciji v občini Hrastnik. V ta namen je bilo sklicanih precej sestankov in pripravljen program za sanacijo.
Vsi organi in tudi skupščina, ki so o zadevi razpravljali in odločali, se zavedajo težkega položaja, ki je že nastal in še hujšega, ki lai lahko nastal v bodoče, saj je bilo potrebno že sedaj izprazniti več stanovanj, tudi iz stanovanj, ki so bila zgrajena po osvoboditvi.
Dejstvo pa je, da posebno grozi Hrastniku v taki ali drugi obliki nad 30.000 m3 zemeljskih mas ob potokih Boben in Brnica, ki lahko v hujših primerih ogrozi obratovanje obeh tovarn, več stanovanjskega in poslovnega fonda, pa tudi življenje občanov.
Program, ki je bil v ta namen sestavljen, predvideva raziskave ter financiranje najnujnejših sanacijskih ukrepov. Znesek gre v 100 milijone S-din, k sofinanciranju pa so pritegnili tudi republiške sklade, predvsem vodni, cestni sklad, sklad Borisa Kidriča in drugi. K financiranju pa naj bi se vključile tudi delovne organizacije iz Hrastnika skupno s skupščino občine Hrastnik. Poudariti je treba, da je doslej v glavnem vse stroške nosila občinska skupščina, ker pa je stvar zavzela širši obseg, je treba k reševanju in pa tudi financiranju vključiti delovne organizacije in republiške organe.
Pri skupščini je v ta namen ustanovljena posebna komisija, ki pripravlja gradivo in predlaga ukrepe. Predvideno pa je, da naj bi sama komisija tudi ukrepala
in pa k delu pritegnila še druge strokovne sodelavce ali v obliki ekip ali svetovalcev.
Nujno je najbolj aktivno reševanje posledic plazovja nad bivšo šolo Ivana Cankarja in se bodo dela po programu v letu 1971 na tem predelu nadaljevala.
Komisija bo v letu 1971 organizirala ogled vseh ostalih plazov na območju občine ter za vsak posamezen primer predlagala dolgoročnejše sanacijske u-krepe, kar vse naj bi služilo za preprečitev eventuelnih še hujših posledic.
V decembru pa naj bi skupščina obravnavala še:
— Ureditev avtobusnih postajališč, namestitev cestno-prometnih
Delavski svet je na svojem zasedanju izmed ostalih kolektivno izvršilnih organov izvolil tudi odbor za izrekanje ukrepov in mu določil pristojnost izrekanja ukrepov od opomina do izključitve. Odbor je samostojen pri svojem delovanju s tem, da mora upoštevati določila pravilnika o delovnih razmerjih, ki določajo, po kakšnem postopku se izrekajo ukrepi. Nesporno je, da imamo v podjetju v zadnjem času ponovno več primerov kršitev delovnih dolžnosti, in sicer v večini primerov netovariške odnose, nepravilen odnos do materialnih sredstev in deloma tudi tatvine. Odbor sam je že na prvi seji sprejel temeljna stališča, po katerih bo deloval v svoji mandatni dobi. Vsekakor se pri kršitvah štejejo za hujše kršitve protipravna premoženjska korist, fizično obračunavanje, samovoljno zapuščanje dela itd. To pomeni, da hoče odbor zajeziti naraščanje teh kršitev, ker je to v korist vsem članom delovne skupnosti. Vsakdo se mora zavedati, da mora imeti pravilen odnos do sredstev in sotovariša v delovni organizaciji. Izrečeni ukrepi nimajo svojega namena v tem, da bi komurkoli prizadejali materialno ali moralno škodo, temveč so vzgojno varstvenega značaja, tako da člani čutijo, da bdi nad njihovim delom, delovno disciplino ustrezajoči organ. Pri tem pa ne gre samo za zaščito vseh splošnih interesov, ki so vsklajeni s splošnimi interesi, ker marsikateri član, ki zaradi specifičnosti dela, ki ga opravlja in podrejenosti ne ve in si ne zna drugače pomagati, včasih iz sramu in strahu, drugače pa iz neznanja. Namen odbora je, zaščititi tovariške medsebojne odnose, ki morajo če že ne zunaj, vendar pa obvezno v podjetju sloneti na medsebojnem tovariškem spoštovanju. Upoštevaje take principe pa mora odbor izreči včasih tudi hujše ukrepe, to pa zato, ker mnogi storilci tudi po storitvi nočejo razumeti, da smo v podjetju enakopravni, da ima vsak svoje pravice in dolžnosti in da mora vsak svoje zahteve vskla-diti z interesi celotne delovne skupnosti. Nihče si ne more prisvajati več pravic, kot jih ima po predpisih in samoupravnih aktih, odbor pa je dolžan ščititi enakost, solidarnost in tovarištvo.
znakov in ureditev avtobusnih parkirišč
Ta problem je v Hrastniku z naraščajočo motorizacijo postal izredno pereč tako, da je ogrožena varnost občanov.
— V okviru stabilizacijskih ukrepov, ki bodo sprejeti v zveznem in republiškem merilu, se bo treba odločiti o višini obremenitve gospodarstva z raznimi prispevki in davki v letu 1971. Pri tem pa vsekakor izhajati iz osnovnih stališč 1. konference ZKJ o razbremenitvi prispevkov gospodarstva ter omejitvi splošne potrošnje.
Prav tako bodo nastale spremembe v oblikovanju nekaterih maloprodajnih cen in pa zbiranju sredstev za stanovanjsko izgradnjo.
Od svojega imenovanja je odbor izrekel naslednje ukrepe:
Zoper Tovornik Jožeta, transport, je bil izrečen ukrep zadnjega javnega opomina, ker je v zadnjem obdobju večkrat neopravičeno izostal z dela. Odbor je sicer razumel njegove težave v zvezi s prevozom, toda število neopravičenih izostankov, zlasti pa tudi karakteristični dnevi, kažejo na to, da gre v njegovem primeru za popolno subjektivno odgovornost. Za neopravičene izostanke je moral povrniti tudi premoženjsko škodo.
Zoper Grilca Zdravka, notranji obrat, je bil izrečen ukrep javnega opomina zaradi neopravičenih izostankov. Povrniti je moral tudi premoženjsko škodo za neopravičene izostanke. Kot obte-ževalna okolnost se je upoštevala, da je tudi v letu 1969 imel več neopravičenih izostankov.
Zoper Dolan Cirila, notranji obrat, je bil izrečen ukrep zadnjega javnega opomina zaradi neto-variškega odnosa in groženj zoper odgovorne osebe organizacije združenega dela ročne in polavtomatske proizvodnje.
Zoper Simeršek Franca, energetika, je bil izrečen ukrep zadnjega javnega opomina zaradi samovoljne zapustitve dela in poskusa pridobitve protipravne premoženjske koristi.
Zoper Pirš Staneta, notranji obrat, je bil izrečen ukrep javnega opomina zaradi neopravičenih izostankov, dolžan pa je tudi povrniti premoženjsko škodo.
Zoper Okič Rašida je bil izrečen ukrep zadnjega javnega opomina zaradi neopravičenih izostankov, dolžan je tudi povrniti premoženjsko škodo.
Zoper Tosič Petra, notranji obrat, je bil izrečen ukrep javnega opomina zaradi neopravičenih izostankov, dolžan je tudi povrniti premoženjsko škodo.
Zoper Zakrajšek Roberta, notranji obrat, je bil izrečen ukrep zadnjega javnega opomina zaradi neopravičenih izostankov, dolžan je tudi povrniti premoženjsko škodo.
Zoper Jelakovič Ivana, notranji obrat, ni bil izrečen ukrep, ker je storil kršitev v počitniškem domu, dolžan pa je povrniti ocenjeno premoženjsko škodo.
Zoper Špan Emila, notranji obrat, je bil izrečen ukrep javnega opomina zaradi neopravičenih
In ob koncu še kratka informacija:
Predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije, tov. Tito, je ob 25-letnici osvoboditve odlikoval z visokimi državnimi odlikovanji 24 občanov, predvsem iz delovnih organizacij, za dosežene uspehe v povojni izgradnji.
Prav tako je z ukazom predsednika republike bilo odlikovano Prostovoljno gasilsko društvo Prapretno.
Predsednik skupščine občine Hrastnik je v imenu predsednika republike tov. Tita odlikovanja podelil ob praznovanju Dneva republike — 29. novembra.
Tajnik
občinske skupščine Hrastnik Franci Martinšek
izostankov, dolžan je povrniti tudi premoženjsko škodo.
Zoper Kreže Franca je bil izrečen ukrep izključitve zaradi zapustitve delovnega mesta in delavnice brez nadzorstva.
Zoper Gole Božidarja, zmesar-na, je bil izrečen ukrep javnega opomina zaradi zamujanja na delo, dolžan je tudi povrniti premoženjsko škodo.
Zoper Zakrajšek Marijo, notranji obrat, je bil izrečen ukrep javnega opomina zaradi neopravičenih izostankov, poleg tega je dolžna povrniti premoženjsko škodo.
Zoper Mejač Jožeta, operativne delavnice, je bil izrečen ukrep zadnjega javnega opomina zaradi samovoljne zapustitve dela in zapustitve delavnice brez nadzorstva.
Zoper Seničar Mirka, notranji obrat, je bil izrečen ukrep izključitve zaradi številnih neopravičenih izostankov v zadnjem času, upoštevaje to, da je zoper njega že bil večkrat izrečen ukrep zadnjega javnega opomina.
Zoper Pepelnjak Alojzijo, notranji obrat, je bil izrečen ukrep izključitve upoštevajoč, da je zoper njo že bil izrečen ukrep zadnjega javnega opomina in da je kljub temu še naprej neopravičeno izostajala z dela.
Zoper.Zatler Alojza je bil izrečen ukrep zadnjega javnega opomina zaradi poskusa pridobitve protipravne premoženjske koristi in netovariškega odnosa do vratarja.
Zoper Deželak Borisa, notranji obrat, je bil izrečen javni opomin zaradi netovariškega odnosa do vratarja, poleg tega pa mora dati preklic v Steklarja.
Zoper Malis Viljema je bil izrečen ukrep javnega opomina zaradi neopravičenega izostanka, poleg tega mora povrniti premoženjsko škodo.
Poleg tega je bilo izrečenih mnogo opominov in tudi povrnitev premoženjske škode v večini primerov zaradi netovariškega odnosa ali neopravičenih izostankov, vendar je odbor sprejel sklep, da se izrečeni opomini ne objavljajo imensko. V postopku pa ima odbor še 20 primerov.
Odbor
IZREČENI UKREPI
POČASTILI SMO SPOMIN PADLIH V CRADCU
Nastop moškega zbora na komemoraciji v Gradcu
Vsako leto 1. novembra organizira ZB NOB Hrastnik udeležence za komemoracijo v Gradcu. Tako so se letos 1. novembra poklonili spominu padlih svojci in predstavniki ZB Hrastnik že petindvajsetič po osvoboditvi. Lahko rečemo, da je ZB NOB v Hrastniku ena od redkih organizacij, ki pošilja na ta dan predstavnike že vsa povojna leta k spomeniku padlih v drugi svetovni vojni.
V zgodnjih jutranjih urah L novembra so se poleg svojcev padlih in predstavnikov ZB odpeljali na proslavo v Gradcu tudi člani pevskega zbora Svoboda
II.	iz Hrastnika. Prvi postanek je bil pri spomeniku na Frankolovem, kjer sta bila februarja leta 1945 zverinsko obešena Jesenšek Ferdinand in Hribar Milan, oba Hrastničana. Pevci so zapeli dve žalostinki, ostali pa položili šopke svežih rož in prižgali sveče. V
Mariboru smo se ustavili pri spomeniku padlih, na spominski plošči je veliko imen Hrastničanov, ki so jih ustrelili v mariborskih zaporih. Zopet so zadoneli akordi zalostink in zagorele drobne lučke sveč, katere so prižigali svojci padlih. Malo začudeni so gledali mimo hiteči Mariborčani, kaj se pri spomeniku dogaja v tako zgodnjih urah, ostali pa so prisluhnili žalostinkam, s tem pa tudi sami počastili spomin na mrtve borce za svobodo. Na državni meji so bile obmejne formalnosti tako od naših organov kot avstrijskih urejene v nekaj minutah in že smo v lepem sončnem dnevu hiteli proti Gradcu. Pri spomeniku je bilo že veliko število ljudi, čeprav se je komemoracija pričela šele ob 10. uri. Predstavniki ZB so položili vence na grobove žrtev vojne. Člani pevskega zbora pa so izvajali svoj program. Veliko število navzočih je z zanimanjem poslušalo izvajanje pevskega zbora, čeprav v tem trenutku še ni bila uradna komemoracija. Ganljiv trenutek je bil, ko so pevci odpeli zadnjo žalostinko in se oddaljili od spomenika, takrat je k njim pristopil sivolas starček, v očeh je imel solze in se vsakemu posebej zahvalil za občutene pesmi. Pozneje smo izvedeli, da je Slovenec, doma nekje na Pohorju. Verjetno na tem
velikem grobišču počiva nekdo, ki ga je v življenju neizmerno ljubil. Vseh 53 udeležencev iz Hrastnika je ostalo pri spomeniku do konca komemoracije, katere sta se udeležila med drugim tudi graški nadžupan ing. Gustav Scherbaum in podpredsednik občinske skupščine Maribor Stojan Požar. Slavnosti so se udeležili številni obiskovalci tudi iz drugih krajev Slovenije in številni domačini.
Grobišče na graškem pokopališču je delček naše domovine. Ta delček ni dragocen samo zaradi tega, ker je tam shranjeno to, kar nam je drago iz nacionalnega ponosa, miroljubnosti in svo-bodoljubnosti. Drago nam je še posebej, ker so naši borci pokopani skupaj s pripadniki 11 narodov. Trpljenje in skupne žrtve so skovale temelj bratstva in ustvarjajo nove odnose med narodi. In ti narodi bodo skupno
laže uresničili to, za kar so darovali življenje njihovi najboljši sinovi — laže bodo čuvali njihovo skupno izročilo: boj za mir in svobodo.
Veličastni spomenik po zamisli prof. Kobeta je eden najlepših
Polaganje vencev raznih delegacij
spomenikov te vrste doma in na tujem. Urejen je kot velika ploščad z lokom, ki naj simbolizira most med narodi, ki jih je zbližalo trpljenje. Na spodnji strani loka so vsa znana imena žrtev, na zgornji strani pa so stopnice, ki vodijo do žare. Za lokom pa je 20 m visok granitni steber in na njem izročilo v vseh jezikih pokopanih: »Čuvajte mir in svobodo, kajti dali smo zanje življenje.«
Spomenik je bil postavljen .1560. leta na gornjem delu graškega pokopališča, tam kjer so med vojno pokopavali Slovence, Avstrijce, Čehe, Poljake, Ruse, Italijane, Nemce, Žide, Grke, Francoze in Angleže, ki so se bili uprli nemškemu nacističnemu nadčloveku, da bi ohranili svobodo. Spomenik je narejen iz oplotniškega granita in je stal 60 milijonov dinarjev. Polovico je prispevala Avstrija, polovico pa Jugoslavija.
Med pokopanimi je 1216 Slovencev, okrog 1300 pa je Avstrijcev in pripadnikov drugih narodnosti. Med Slovenci so žrtve, ki solih streljali v Mariboru, Celju, Šoštanju, Trbovljah, Be-
Moja mati hodi v službo v steklarno. Delo je težko in zahteva določene sposobnosti. Pravijo, da vsak ne bi mogel vzdržati v tej tovarni. Poleti je neznosna vročina, pozimi pa mraz.
Kadar ima mama zjutraj službo, vstane že ob štirih. Vstane zelo potiho, da bi naju s sestro ne zbudila. Jaz pa vseeno vidim pramen svetlobe, ki odseva v kuhinji, ko mati prižge luč. Če ima kaj časa, si skuha kavo. Potem jo postavi na okno, da se ohladi. Med tem časom se prične oblačiti. Potem vzame kavo z okna in jo srka v dolgih požirkih. Ko se kazalec na uri približa peti, pride pogledat, če midve s sestro še spiva. Potem ugasne v kuhinji luč in odide. Do tovarne ima pet minut. Ko vstopi v steklarno, postane bolj razgibana in živahna.
gunjah, Dragi, Smledniku m drugod. Žrtve-so odpeljali v Graz, kjer so jih do aprila 1942 upepe-1 j evali na graškem pokopališču. Pokopani so tudi vsi junaški borci Pohorskega bataljona, ki so prve dni januarja 1943 padli v neenakem boju s sovražnikom.
Med pokopanimi je tudi 11 narodnih herojev (Slava Klavora, Slavko Šlander, Franc Vrunč, Jože Menih, Dušan Mravljak, Franc Vresk, Pavla Mede, Rado Iršič, Alfonz Šarh, Jože Kerenčič in Jože Hermanko). Tu so pokopani večji del tisti, ki so se prvi upirali divjaškemu okupatorja na Štajerskem in Gorenjskem.
Po končani slavnosti smo se odpeljali na glavni kolodvor. Tu nam je vodja potovanja, tovarišica Rak Karmen, dala dve uri prosto za ogled mesta in naimp spominkov. Ob napovedani uri smo se zbrali in odpeljali proti domu. Polni lepih vtisov smo se zvečer vrnili v Hrastnik. Na tem mestu bi se rad zahvalil vsem udeležencem komemoracije, še posebno pa vzornemu šoferju za disciplino, ki nam je omogočila, da nam bo to potovanje ostalo v lepem spominu.
Jože Gerhard
Do devetih pripravlja malico, ki jo razdeli po tovarni. Po deseti uri odide 'k zdravniku po seznam, koliko zaposlenih je bolnih. Odda ga v pisarni, potem pa odide odnašat kozarce in druge steklarske izdelke. To ni lahko delo. Na širok pladenj ti delavec naloži več izdelkov, ki jih moraš nositi do hladilnih peči, kjer se steklo postopoma ohlaja. Pri tem delu ostane mati do konca službe.
Težavnejše je, če ima mati službo ponoči. Takrat mora premagovati utrujenost in spanec. Zdi se, kakor da noč noče miniti. Vendar mine. Vsi se vesele dneva, ko dobijo plače. Mati hodi takrat iz trgovine v trgovino in nakupuje razne stvari. V Hrastniku je takrat bolj živahno. Ljudje so veseli in razigrani.
Jure POSAVEC, učenec šole H. RAJKA — Hrastnik
Skupinski posnetek članov pevskega zbora in svojcev pred spomenikom
padlih
Poklic moje matere
Samoupravni akti v delovnih organizacijah na območju občine Hrastnik
Komisija za pomoč pri sprejemanju in spremljanju izvajanja samoupravnih aktov v delovnih in drugih organizacijah na območju občine Hrastnik je v času od 1. januarja 1969 pa do danes spremljala, predvsem pa pregledovala samoupravne akte delovnih organizacij, s katerimi se urejajo notranja razmerja posameznega delovnega kolektiva.
Iz razpoložljive dokumentacije oziroma predloženih samoupravnih aktov, s katerimi razpolaga komisija, je zaključiti, da delovne organizacije temu vprašanju še vedno ne posvečajo dovolj pozornosti, tako da je komisija zaključila, da pričakovani rezultati še vedno niso doseženi, čeprav je obstoječa zakonodaja v pogledu urejanja teh vprašanj dovolj precizna in razumljiva.
Delovne organizacije so bile opozorjene na to, da je treba imeti nenehno pred očmi, da samoupravno normativno urejanje notranjih odnosov s splošnimi akti ni enkratno dejanje in da so samoupravni akti sestavni del našega pravnega sistema, ki izpolnjujejo pravni red in prispevajo k pravni urejenosti položaja delovne organizacije, njihovi samoupravnosti in pravni urejenosti položaja delavcev. Akti, s katerimi se urejajo notranja razmerja, naj ne bi bili le izvršilni predpisi k zakonom, temveč samostojne pravne norme in neposredna podlaga za odločanje urejanja posameznih vprašanj. Zato bi morali izražati stvarno življenje delovne organizacije. Vsebina samoupravnih aktov ne sme in ne more biti izključni rezultat profesionalne miselnosti, ampak pravniško obdelana vsebina organizacije in potreb delovne organizacije. Zaradi tega se načelo javnosti poudarja, čeprav vemo iz prakse, da delavci o tem niso dovolj poučeni in vsled tega premalo zainteresirani za urejenost samoupravnih notranjih odnosov.
Zaradi takšnega stanja je nujno, da občinska skupščina preko svojih organov poišče najprimernejše možnosti za vplivanje in kreiranje splošnih aktov delovnih organizacij. Pri tem pa naj ne gre za administrativno vmešavanje in kreiranje samoupravnih pravic delovnih kolektivov, pač pa za strokovno pomoč pri iskanju najprimernejših rešitev in vsebine splošnih aktov pri tistih delovnih organizacijah, ki so slabše organizirane in strokovno šibkejše.
V večini primerov strokovna služba in komisija občinske skupščine pri obravnavi posameznih splošnih aktov posvečata pozornost predvsem vskladitvi določil v teh aktih z določili u-stave, zakonov in drugih na podlagi zakonov izdanih predpisov. Redkeje pa se spuščata na obravnavo vsebinske plati splošnih aktov, kar pa je mnogo težje, ker je za to potrebno ne le dobro poznavanje zakonov in predpisov, ampak tudi temeljito poznavanje vsake posamezne delovne organizacije, njene notranje strukture ter njenih organizacijskih specifičnosti. Namreč le tako je mož-
no presojati, ali so določila splošnih aktov po vsebini primerna in ustrezajo dejanskim razmeram v organizaciji, ali pa so neuporabna oziroma bolje povedano, prepisana iz statuta druge delovne organizacije, ki ima popolnoma drugačno organizacijsko strukturo. So tudi primeri in je možno že na prvi pogled ugotoviti, da posamezna določila splošnega akta niso zrasla iz potreb in razmer v delovni organizaciji.
Pomanjkljivosti in nepravilnosti pa se najčešče pojavljajo pri aktih manjših in srednjm delovnih organizacij, ki nimajo ustreznih kadrov in si zato pomagajo z raznimi vzorci splošnih aktov. Komisija, še bolj pa strokovna služba pri občinski skupščini, v kolikor bi razpolagala s potrebnim kadrom in časom, bi s podrobnejšo vsebinsko obravnavo splošnin aktov ter v tesnejšem sodelovanju z delovnimi organizacijami že .v fazi pripravljanja teh aktov lahko pomenila najboljšo strokovno pomoč tem delovnim organizacijam. To pa bi bil pozitiven vpliv skupščine na vsebino splošmii aktov delovnih organizacij in vpliv na organizacijsko urejenost ter samoupravno formiranje kolektivov, kajti splošno je znano, da so naj večji sovražniki samoupravljanja neurejeni odnosi v kolektivih.
Komisija in strokovna služba občinske skupščine je že pred leti vztrajala pri svoji zahtevi, da ji morajo vse delovne organizacije predložiti svoje poglavitne splošne akte, s katerimi so urejene pravice in dolžnosti delavcev iz delovnih razmerij. Prav tako so bile vse delovne organizacije zadolžene, da je treba tudi vse spremembe in dopolnitve vseh teh splošnih aktov, ne samo statutov, ažurno dostavljati občinski skupščini. Taka obveznost prisili delovno organizacijo k temu, da pravilno izvede postopek za spremembo oziroma dopolnitev splošnega akta. Nepravilen in pomanjkljiv postopek v marsikaterem delovnem sporu pred sodiščem je razlog za razveljavitev konkretne odločbe. Dolžnost delovne organizacije, da dostavlja statute in druge samoupravne akte občinski skupščini, je določena tudi v 21. členu spremenjenega statuta občine Hrastnik, sprejet v letu 1970.
Obvezno deponiranje splošnih aktov delovnih organizacij pri občinski skupščini bi preprečilo samovoljno spremembo splošnega akta in tako bi odpadla možnost, da delovne organizacije samovoljno spreminjajo in popravljajo svoje splošne akte, sodišče pa bi se lahko v delovnih sporih posluževalo teh deponiranih splošnih aktov, kar bi vplivalo tudi na hitrost postopka v delovnem sporu.
Precejšnjo pomanjkljivost je čutiti tudi pri zbirki splošnih internih aktov pri delovnih organizacijah, ki nimajo svojega sedeža na območju naše občine, ampak le svoje dislocirane poslovne ali delovne enote in podobno. V takih, po navadi številčno majhnih kolektivih, odda-
ljenih od samoupravnih organov, strokovnih služb in nadzornih organov, se pojavljajo najbolj pogoste nepravilnosti in samovolja posameznikov, ki po svoje delijo pravice delavcem.
Delovne organizacije, ki imajo svoj sedež na območju naše občine, še vedno niso do dneva poročanja uskladile in predložile svojih samoupravnih aktov pristojnemu organu oziroma komisiji občinske supščine. Tako na primer od 17 delovnih organizacij še vedno niso predložile svojih statutov: »Sijaj« Hrastnik, Splošno gradbeno podjetje Hrastnik, Gostinsko podjetje »Jelka« Hrastnik, Stanovanjsko podjetje Hrastnik, Veterinarska postaja in Združene brivnice Hrastnik-Dol. Kljub večkratnim opozorilom, da naj bi naštete delovne organizacije predložile pristojnemu organu in komisiji splošne akte, tega do danes še niso storile, čeprav je komisiji in strokovnemu organu pri občinski skupščini znano, da imajo naštete delovne organizacije svoje statute sprejete in usklajene. Izjema je morda le pri Združenih brivnicah in Veterinarski postaji, ki teh aktov še nima. Nekatere izmed delovnih organizacij niso obvestile niti predložile svojih sprememb ali dopolnitev internih aktov še od leta 1966 dalje. Zadnji akt, to je pravilnik o oblikovanju cen, ki je podvržen sankcijam, prav tako ni bil predložen v potrditev pristojnemu upravnemu organu
V naši republiki se vrši široka družbena akcija za pomoč in varstvo ostarelih ljudi. Tudi v naši občini je formiran občinski koordinacijski odbor pri občinski konferenci Socialistične zveze. Ta odbor bo usmerjal program dela ža vse te dejavnike, ki bi učinkovito sodelovali v tem akcijskem programu. Trenutno se vrši popis vseh tistih občanov, ki so stari nad 55 let, ki so osamljeni, bolehni, predvsem pa tistih, ki niso materialno preskrbljeni. Površno gledano, predvsem po večjih naseljih, mislimo da takih ljudi pri nas ni, žal pa take ugotovitve ne drže. V industrijskem predelu Hrastnika je stanje razmeroma ugodno, v zaselkih pa naletimo še na take primere, kakršne niti nam, niti komu drugemu niso v ponos. Prav tako je treba omeniti, da živi v naši občini skoraj 10 % občanov, ki so stari nad 55 let. V tej številki je pretežni del takih, ki imajo ožje sorodnike v občini, predvsem pa je razveseljivo, da je prav tako pretežni del teh ljudi materialno preskrbljenih.
In kaj je namen te akcije: najprej gre za prizadevanje, da se poskrbi za najrazličnejše vrste družbene pomoči ostarelim osebam, ob že obstoječih dejavni-, kih, ki že sedaj skrbe in delajo na področju te dejavnosti, da jo podpremo, razširimo, poglobimo, dopolnimo in spremenimo v širo-
občine. To še posebej velja za Združene brivnice Hrastnik-Dol.
Pristojna strokovna služba in komisija za samoupravne akte delovnih organizacij pri skupščini občine Hrastnik menita, da naj delovne organizacije, ki imajo svoj sedež na območju občine Hrastnik, najkasneje do 31. 12. 1970 predložijo pristojnemu strokovnemu organu pri skupščini občine Hrastnik in komisiji za samoupravne akte, vse samoupravne akte, s katerimi razpolaga delovna organizacija. Strokovna služba in komisija pri občinski skupščini bosta nato pismeno obvestili pristojno občinsko sodišče, da se lahko v delovnih sporih poslužuje le deponiranih splošnih aktov pri občinski skupščini, da bi se s tem preprečile eventuelne samovoljne dopolnitve oziroma popravljanje splošnih aktov v delovnih organizacijah.
Z ozirom na to, da delovne organizacije posvečajo vse premalo pozornosti usklajevanju samoupravnih aktov, naj samoupravni organi delovnih organizacij posebej razpravljajo o tem vprašanju in zavzemajo konkretna stališča do vprašanja urejanja samoupravnih aktov ter o svojih stališčih pismeno sporočijo pristojnemu upravnemu organu in komisiji pri skupščini občine Hrastnik o sprejetih sklepih oziroma zaključkih.
I.	R.
ko zastavljeno vsedružbeno aktivnost, ki naj da ostarelemu človeku resničen občutek varnosti. Skrb in iniciativo te aktivnosti pa je prevzela Socialistična zveza skupaj z Rdečim križem in krajevnimi skupnostmi.
Razumljivo je, da smo že pri prvih obiskih ugotovili, da so bili tisti, pri katerih smo izpolnjevali vprašalnik, ki je enoten za vso Slovenijo, resnično presenečeni nad družbeno pozornostjo, ki je posvečena tej kategoriji ljudi. Vsi tisti, ki sodelujemo na začetku te humane akcije, pa se zavedamo, da bo nujno pritegniti k sodelovanju prosvetno službo, planince, logarje, lovce, zdravstveno službo, patronažno službo itd. Potrebe posameznikov so in bodo dokaj različne, prav tako pa se bodo menjale potrebe posameznika, pač odvisno od bolezni, kraja stanovanja itd.
In za konec našega pisanja še tole:
Naša samoupravna družba je dolžna skrbeti za ostarele ljudi, ki so ostali osamljeni brez osnovnih pogojev za življenje zaradi raznovrstnih vzrokov. Prav bi bilo, da vsi, ki bodo vabljeni k aktivnemu sodelovanju, svoje delo opravijo z naj večjo resnostjo, prav bi tudi bilo, da ta akcija ne bo enkratna. Želja nas vseh pa je, da bi pri taki strukturi prebivalstva ostalo čim manj potreb po tej humani dejavnosti.
Družbena skrb za ostarele
VSO SREČO IN NA S VIDENJE MIRO
KAJ JE KAJAKAŠTVO?
njegove žuljave roke z enakimi našega steklarja, kar ni pozabil potem omeniti, namreč da je za vsak uspeh treba trdo delati.
V nevezanem razgovoru z našimi predstavniki se je zanimal za probleme, s katerimi se srečujemo vsak dan. Glede na njegovo visoko inteligenco mu ni bilo težko te težave razumeti.
Nas pa je predvsem zanimalo njegovo osebno mnenje o pravkar končanem svetovnem prvenstvu in o njegovi bodoči karieri. Ob svojih dosežkih in ob osvojeni zlati medalji je nadvse zadovoljen in presrečen. »Ne smete pozabiti, da sem tekmoval pred domačim občinstvom, ki včasih zahteva od posameznega športnika več kot zmore, zato pa je potrebna izredna psihična in telesna pripravi j enost«.
Se prav posebno je z veseljem in ponosom govoril o izrednem uspehu celotne moške vrste, ki v zadnjem času krepko koraka po njegovi sledi. Vse to pa ob upoštevanju čistega entuzijazma in amaterizma in ob dokaj neugodnih pogojih, saj še danes v Izubijani ni ustreznih prostorov za vrhunsko telovadbo. O svoji bodoči športni angažiranosti pa ni želel biti precizen v odgovorih. »Še bom telovadil, ker moram že zaradi samega sebe, na vrhunska tekmovanja pa ... še ne vem«. Ko smo ga vprašali, kako gleda na olimpijske igre v Miinchenu leta 1972, pa se je skromni šampion le nasmehnil. Osebno sem dobil vtis, da, če bo le šlo vse po sreči, le skriva v sebi skrito željo, da bi tudi tokrat nastopil, da bi rad ponovno zastopal naše barve kar se da uspešno. Ob koncu je le še previdno dejal: ... »težko se je nepoznan povzpeti na vrh, zelo lahko pa je zdrkniti navzdol«.
Želimo mu, da bi še naprej zastopal našo skupnost tako uspešno kot vsa dolga leta do sedaj. Ob slovesu od skromnega reprezentanta in športnika MIRA CERARJA, ko je obljubil, da bo še rad prišel v Hrastnik in s svojimi športnimi tovariši pokazal kaj zna, smo mu zaželeli vso srečo v osebnem življenju, seveda pa še mnogo odličij.
Dipl. ing. Mrcina Maks
Tovariš Miro Cerar si z zanimanjem ogleduje
delo naših steklarjev
Kajakaštvo pri nas še ni znano širšemu krogu ljudi; pa zalo mnogi ne vedo, kakšne korisii in razvedrilo nam nudi. To nas niti ne sme preveč čuditi. Čeprav je čolnarstvo zelo številno in se nenehno veča, mnogi ljudje ne pokažejo dovolj zanimanja za ta lepi šport. Seveda, kajakaštvo ni vezano na določen športni objekt kot je to nogomet, odbojka itd ... Nasprotno, igrišče kajnkašev je veliko, lahko bi rekli nepregledno.
Torej, zakaj ljudje tako malo poznajo in se zanimajo za la lepi, in koristni šport? Zato: najtežje športne borbe, najzanimivejši tre-
če le samoten jastreb, ki se požene iz kristalno planinske vode. Toda kajakaši tega ne vidimo, paziti moramo na tok reke. na kamenje in razne druge zapreke, a v tem je užitek, ker vemo, da moramo zmagati.
Kdor pa hoče postati kajakaš na divjih vodah, mora ljubiti naravo. Tisti pa, ki je ne ljubi, v tem ne more uspeti, saj je le ma-lokatera dejavnost tako ozko povezana z njo kakor kajakaštvo. Zato pa narava tudi bogato vsakemu poplača ta trud: ne samo da mu prizna zmago nad brzicami, temveč mu nudi tudi vse svoje lepote.
Zadnje priprave pred odhodom na tekmovanje
V spremstvu tov. dipl. ing. M. Urbanca in Bizjaka nas je 10. 11. 1970 obiskal naš telovadni šampion MIRO CERAR. Med podjetji, ki so na kakršen koli način podprli izvedbo svetovnega prvenstva v telovadbi v Ljubljani je, sicer v skromni obliki, bilo ludi naše podjetje, ki je v ta namen pripravilo nekaj kozarcev s spominskim emblemom. Tako se je
Miro Cerar v našem podjetju
delegacija prišla zahvaliti, obenem pa je tovariš CERAR želel videti, kako poteka delo v naši steklarni. O tem našem vrhunskem športniku je bilo že toliko povedanega, da ga vsi prav dobro poznamo, da ni potrebno še posebej pisati o njegovih vrlinah.
Glede na tesno odmerjeni čas si je Miro na hitro ogledal našo glavno proizvodnjo z velikim zanimanjem, še prav posebno zato, ker je prvič imel priliko videti steklarje pri delu. Iz interesa, ki ga je pokazal, in poznejših izjav je znal Miro zelo realno oceniti delo in napore, ki jih mora naš kolektiv dnevno vlagati za realizacijo zadanih nalog. Pri poskusu, ko je skušal napihniti balon, so se pri predaji pipe križale
nutki, kjer se pogosto posta vij a na kocko tudi življenje, vse to kar publiko najbolj privlači, se odigrava daleč od igrišča. DaLeč nekje v rečnih kanjonih, brzicah med planinami, katere so včasih pristopne le pogumnim ljudem ■— kajakašem, kateri v svojih čolnih pogumno plujejo po razbesnelih brzicah in se prepuščajo naročju penečih valov. Tam kažejo svoje sposobnosti in znanje ter poizkušajo premagati ta naravni element, vodo. Zato le redkokateri lahko razume ta šport: vožnja po razbesnelih brzicah planinskih rek, po nevihtah ni samo razvedrilo, užitek ali borba z naravo, ne, to je tudi zaupanje v samega sebe.
To dobro.vedo vsi, katere privlači nevarnost: ljubitelji alpini-stike, ekspedicije na sever, kjer skušajo zmagati nad ledeno stihijo, to vedo pionirji letalstva in pogumni mornarji, enako kot krotilci zveri, pa tudi krotilci divjin brzic — kajakaši. Manjša ko je verjetnost v uspeh, tem močnejša mora biti volja in vera vase. Tu se pokažeta naša umska moč in moč našega telesa, to pa je tisto, za kar hrepenimo in skušamo mnogokrat doseči. Učvrščeni v takih naporih ne koristimo le sebi, ampak celi naši družbi.
Hitre reke, kamenje v njih, ogromni valovi, neprehodne obale, vrtince, kanjone in pečine, mogoče tudi nevihte — vse to mora premagati kajakaš na divjih vodah.
Vidite, kako izgleda naše igrišče, na katerem se odvija borba pogumnih ljudi — kajakašev Namesto velikega števila publike je to naše igrišče obkroženo z divjimi, neprehodnimi a romantičnimi kanjoni. Naša publika je mogo-
Glasilo hrastniških šol
V mesecu oktobru 1970 je izšla
1.	in 2. številki šolskega glasila »IZRAZI«, ki ga urejajo na osnovnih šolah Heroja Rajka v Hrastniku in na Dolu. Lepo urejen bilten, za katerega članke skrbe učenci sami, je vsebinsko zelo bogat. Prispevki so urejeni po rubrikah, iz katerih je razvidno življenje in delo na šoli, v hrast-niški dolini ter pogledi na dogajanja v svetu.
Ker nas je uredništvo glasila »Izrazi« prosilo oziroma nam dovoljuje objavo njihovih člankov, se jih bomo občasno posluževali. Uredniškemu odboru in vsem mladim novinarjem pa želimo pri izdajanju svojega glasila obilo uspehov.
Uredništvo Steklarja
Malokatera država v Evropi ima tako lepe predele kakor Jugoslavija. Mnogo manjših in večjih rek, veliko lahkih in težkih brzic. Torej vse to čaka, da se na njih pojavijo pogumni kajakaši.
E. Meterc
Po naporni vožnji se prileže počitek
PRESENETLJIV USPEH ROKOMETAŠIC
Pred pričetkom prvenstvene sezone 1970/71 je bilo vodstvo kluba v precejšnji zagati, saj sta bili poškodovani kar dve standardni igralki prve ekipe, poleg tega je klub zapustila Irena Stegenšek, pa tudi trener Dornik je moral konec lanske sezone v JLA.
Vsi so pričakovali, da se bo ekipa uvrstila nekje v sredini lestvice, saj je takrat realno gle-
PRVENSTVO PA JE POTEKALO TAKOLE:
BREŽICE : STEKLAR 9 :17
Obe ekipi sta nastopili nekompletni, vendar so bile gostje iz Hrastnika v vseh pogledih boljše in zasluženo zmagale z veliko razliko.
STEKLAR : POLET 8 : 5
Kompletna ekipa Poleta iz Murske Sobote se je žilavo upirala še vedno nekompletni ekipi domačink, ki so tokrat le s težavo zmagale.
KOPER : STEKLAR 15 :19
Zmučene od dolgega potovanja so gostje zaigrale sicer v napadu odlično, obramba pa je bila tokrat dokaj slaba. Zmago so si gostje priborile v napadu.
OLYMPIA : STEKLAR
Bilo je dokaj neugodno gostovanje, saj so gostje doslej v prvenstvu domačinke le enkrat premagale, vendar je načrt trenerja Dornika v celoti uspel. Gostje proti vsem pričakovanjem visoko premagajo favorizirane Ljubljančanke.
STEKLAR : ALPLES 17:8
Pomlajena ekipa Alplesa iz Selce (prej RK Selca) se ni mogla resneje upirati domačinkam, pa tudi obramba je bila odlična.
LESTVICA:
1. BRANIK	9	8	0
2. STEKLAR	9	8	0
3. SLOVAN	9	8	0
4. OLYMPIA	9	4	1
5. POLET	9	4	0
6. PIRAN	9	3	1
7. BREŽICE	9	3	0
8. ALPLES	9	3	0
9. KOPER	9	3	0
10. KR. GORA	9	0	0
dano tako tudi izgledalo. Dejstva pa so bila povsem drugačna.
V ekipo sta se vrnili prekaljeni igralki Serganova in Dorniko-va, dekleta so z neverjetno voljo in ubogljivostjo trenirale pod vodstvom Dornikove, kateri je uspelo narediti iz teh igralk homogeno celoto. Mladost ostalih in rutina prej navedenih sta dala pečat rezultatom.
KRANJSKA GORA : STEKLAR 10 : 28
Mlade in neizkušene domačinke bi lahko doživele še težji poraz, če ne bi bilo igrišče mokro, kar je tehnično mnogo boljše gostje oviralo pri protinapadih. To je bila obenem 6. zaporedna zmaga »■Steklarja«.
STEKLAR : SLOVAN 10 :12
To je edina tekma, ki ji ni prisostvoval trener Dornik in bi ob njegovi prisotnosti po vsej verjetnosti premagali tudi igralke iz Kodeljeva, čeprav se lahko mirno trdi, da so zaenkrat še vedno boljše in so tokrat zasluženo zmagale.
PIRAN : STEKLAR 10 : 14
Vse napovedi pred tekmo so bile v korist domačink, ki so tudi ves prvi polčas vodile. V drugem polčasu pa so gostje zaigrale odlično v kontra napadih, poleg tega pa je tokrat izredno odlično branila vratarka Puflerjeva.
j
STEKLAR : BRANIK 13 : 9
Pred tekmo so bile napovedi različne, pa tudi uvrstitev obeh tekmecev po končanem jesenskem delu je bila odvisna od rezultata tega srečanja.
Domačinke so zaigrale izredno borbeno in tudi tehnično na do-
stojni	ravni.			(
1	139: 80	15	+	59
1	141: 83	16	+	58
1	139: 99	16	+	40
4	131:101	9	+	30
5	77: 92	8	—	15
5	97:102	7	—	5
6	105: 93	6	+	12
6	80:101	6	—	21
6	101:135	6	—	34
9	67:191	0	—	124
Iz lestvice je tako razvidno, da bi Steklar zavzel prvo mesto, če bi v zadnji tekmi z Branikom zmagal samo še za en gol več.
PUFLER DRAGICA je po rokometnem stažu v klubu najstarejša in nosi zato trak kapetana. Branila je na vseh tekmah v nekoliko spremenljivi formi. S 83 prejetimi goli je druga vratarka v Sloveniji. Na nekaterih tekmah je branila odlično, kljub temu, da nima zaradi specifičnosti svojega dela prav nobenega treninga. Branila je letos tudi za mladinsko slovensko reprezentanco.
KRAJNC LIDIJA — rezervna vratarka je branila le v nekaterih primerih, največ časa pa je presedela na klopi. Lidija sicer odlično brani in kot sama pravi, da bo tudi za njo prišel čas. Je izredno prizadevna na treningih in je pričakovati, da bo postala zares dobra vratarka.
BRATUŠA NEVENKA je s 43 doseženimi goli po neuradni evidenci prva strelka v Sloveniji. Igrala je na vseh tekmah zelo dobro, včasih pa ni mogla pokazati vsega, ker so jo nasprotnice natančno držale. Igrala je tudi vse tekme za republiško mladinsko reprezentanco in je bila tudi kot edina Slovenka izbrana v državno mladinsko reprezentanco.
JELClC LILI je s 36 doseženimi goli druga strelka v klubu. Takšno število zadetkov je dosegla ' predvsem zaradi hitrih kontra napadov ter dopadljive igre na črti. Je izredno borbena in edina igralka, ki ima v jesenskem delu prav vse treninge.
ŠERGAN ETELKA je dosegla 21 golov, kar je dokaj razveseljivo, saj je leto dni pavzirala in ni bilo pričakovati, da bo ponovno tako dobro zaigrala.
DORNIK MAJDA je dosegla 15 golov in to predvsem takrat, ko je bilo najbolj potrebno. Kot trener in igralka je bila dirigent ekipe in je s svojimi večletnimi izkušnjami znala večkrat umiriti mlade soigralke.
udarcu. Njena igra je v določe-segla 15 golov. Igrala je v dokaj spremenljivi formi, tako da je bila večkrat tudi rezerva, kljub temu da slovi po dokaj močnem udaru. Njena igra je v določenih momentih preveč statična, meti enolični, kar ji ne daje mož-
nost, da bi dosegala še večje število golov.
SEKILI MARJANA je sicer s 9 doseženimi goli iz krila sicer napredovala, vendar se od nje pričakuje še več, kljub temu, da je bila izredno prizadevna in je redno obiskovala treninge.
VRETIČ ALMI je dosegla samo 1 zadetek, kar je za krilo očitno premalo in bo morala tako še precej trenirati, da bo lahko kos svoji nalogi na desnem krilu.
ŠUSTER STANKA je igrala samo eno tekmo in dosegla samo 1 gol. Lahko pa trdimo, da bo v prihodnji sezoni, če bo marljivo trenirala, zaigrala že za prvo ekipo.
Tako torej, to so bile igralke in strelke, ki so v tem delu prvenstva zastopale barve »Steklarja«.
Za »B« ekipo, ki je nastopala v ljubljanski conski ženski rokometni ligi, pa lahko rečemo, da je bila na poprečnem nivoju.
Nastopale so tele igralke: Du-jič Mojca (vratar), Zvonka Šuster (26 golov), Naroglav Jolanda (14 golov), Bajda Vikica (13 golov), Jelčič Lili (6 golov), Poljšak Irena (2 gola), Škrbine Marinka (1 gol), Cudovan Anica (1 gol), Zupančič Tatjana in Otorepec Kati.
Dekleta so v devettih tekmah dosegle 4 zmage in 5-krat izgubile in imajo tako od 18 možnih točk 8 točk ter razliko v golih 93:89 (+ 4).
To je bil glavni opis tekmovanja igralk »Steklarja« v obeh ligah v jesenskem delu.
Razen finančnih večjih problemov letos v klubu ni bilo in je upati, da bo ekipa še vnaprej ostala takšna kot je, tako da lahko pričakujemo v spomladanskem delu prvenstva dobre rezultate.
Za dobro organizacijo pa so poskrbeli seveda izredno prizadevni člani vodstva kluba in jim gre vsa pohvala, še prav posebno pa tistim, ki niso v upravi, pa so večkrat mnogo pomagali.
V začetku decembra bodo vse igralke zopet na treningu v telovadnici na Rudniku, v drugi polovici januarja 1971 pa se prične v Hali Tivoli v Ljubljani odprto zimsko prvenstvo Slovenije.
Bralcem v pojasnilo pa še lo, da ekipa zaradi finančnih težav letos ni nastopala v tekmovanju za pokal Mladosti.
ZANIMALO VAS BO
PRIŠLI V PODJETJE:
Tovornik Friderik, delavec težak; Mlakar Darko, odnašalec; Biderman Marjan, ključavničar; Tovornik Matija, pobiralec črepinj; Volavšek Stanislava, odna-šalka; Peklar Cvetka, odnašalka; Bezgovšek Tilka, odnašalka; Kozole Martin, odnašalec; Petrovič Vinko, nosač stekla; Klepe j Jože, delavec težak; Hlebec Stanislav, prenašalec steklenih izdelkov ; Gril Franc, odnašalec stekla.
ODŠLI IZ PODJETJA: Stojanovič Hasnija, odnašalka; Peklar Ladislav, pomočnik IS; Doberšek Majda, servirka; Grešno var Franc, nabiralec stekla; Srebot Sonja, odnašalka.
SAMOVOLJNO ZAPUSTIL DELO:
Rogelj Ivan, odnašalec
IZKLJUČEN IZ PODJETJA: Kreže Franc II., obratni ključavničar.
POROČILI SO SE:
Rebov Alojz, delavec težak in Knez Lucija, gospodinja; Salmič Martina, gospodinja in Alt Viktor, nabiralec stekla.
PRIRASTEK V DRUŽINI: Likarič Mana, rezalka »Dania« — hčerko; Marčen Alojz, uslužbenec — hčerko; Šmit Anton, upravljalec IS — sina.
Spoštovani urednik!
Najprej prejmite vi, tako tudi celotni kolektiv Steklarne Hrastnik prisrčne pozdrave od skupine Hrastničanov, ki služimo vojaški rok v Čapljini.
Ker smo pač precej oddaljeni od svojega domačega kraja, nam je zelo dolgčas po njem, posebno pa še po naših sodelavcih iz Steklarne in prijateljih.
Ker pa nas tudi zanima razvoj steklarne, njen napredek in spremembe v samem razvoju. Zato vas naprošamo, če bi nam lahko pošiljali vaš list, katerega bi vsi z veseljem prebrali, saj tu nimamo slovenskega časopisa.
S tovariškimi pozdravi vas pozdravljajo vojaki: Matjašič Slavko, Stopa Andrej, Laznik Maks, Grešak Vojko, Kupec Marjan.
V. P. 2469/2 B, ČAPLJINA
Lepo pozdravljamo tudi vse rokometašice, obenem pa želim kot bivši igralec RK Hrastnik tako svojim soigralcem kot tudi dekletom nà čelu z reprezentantko Bra-tuševo obilo uspeha in najboljši plasma v sezoni 1970/71.
Laznik Maks
Prisrčna hvala za pozdrave. »Steklarja« bom pošiljal Matjašič Slavku, pri katerem ga boste tudi ostali lahko prebrali.
Lepo vas pozdravlja kolektiv Steklarne Hrastnik, posebno pa
urednik!
Dragi urednik!
Nahajam se pri vojakih. Želim si, da bi mi pošiljali časopis «Steklar«. Ob tej priliki iskrene če-stike k Dnevu republike. Že v naprej se zahvaljujem za »Steklarja«.
Lepe pozdrave vam pošilja
vojak HROVAT JOŽE V. P. 2510/11 SMEDEREVSKA PALANKA
Dragi Jože!
Prisrčna hvala za pozdrave in čestitke. Tudi mi ti želimo da bi praznike lepo preživel.
Pozdravlja te
urednik!
I
Spoštovani urednik!
Odločila sva se, da vam napiševa pismo in se zahvaliva za pomoč, katera pa pri vojakih zelo prav pride, saj vojaška plača je zelo majhna, obenem bi pa pozdravila vas in ves kolektiv, najbolj pa obrat brusilnice in obrat strugarjev z mojstroma Pokrajac Dokom in Podlunšek Sandijem s sodelavci.
Premeščena sva drugam in misliva, da je potrebno, da sporočiva nove naslove. Pozdrave pošiljava: Žagar Viktorju, Draksler Dragotu, Hudi Leonu, Vodep Stojanu, Guzej Silvu, Preskar Vladu, Klemen Milču in Strniša Marjanu in ostalim ter upava, da naju niso pozabili in da se bodo kaj oglasili s kakšno razglednico našega lepega kraja .
Vsem skupaj čestitava za praznik 29. november.
vojak KOREN JOŽE V. P. 5970/44 97300 OHRID
vojak VOLF AND VIKTOR V. P. 5970/51 97300 OHRID
Draga vojaka!
Upam, da sta zadovoljna. Lepo vaju pozdravlja urednik!
Dragi urednik!
Po dolgem času sem se namenil, da vam napišem par vrstic, s katerimi vas lepo pozdravljam. Oglašam se iz Vipave, kjer služim vojaški rok. Imam se kar dobro, kaj pa se pri vas dogaja, pa bi tudi rad vedel; zato sem se tudi namenil, da vas zaprosim,
če bi mi lahko pošiljali Steklarja, katerega sem vedno rad prebiral, ko sem bil še doma. Mislim, da se boste moji prošnji odzvali in mi pošiljali Steklarja, za katerega se vam že vnaprej lepo zahvaljujem.
Prejmite še enkrat lep pozdrav.
Vojak
BREGAR ALBIN V. P. 1266/30-31 VIPAVA
Dragi Albin!
Zahvaljujem se ti za pismo in pozdrave. Obljubljam ti, da boš prejemal časopis na željeni naslov. Prisrčno te pozdravlja
urednik
Spoštovani urednik!
Tudi name je prišla vrsta, da se vam zopet javim. Steklarja redno prejemam; zanj se prisrčno zahvaljujem. Upam, da ga bom prejemal naprej.
Prejmite vsi skupaj lepe pozdrave od vojaka, posebno pa še brigada Strgaršek.
KRIŽANEC RUDI V. P. 8297/25 PIROT
Dragi Rudi!
Prejel sem tvoje pismo, za katero se ti zahvaljujem. Še naprej boš prejemal Steklarja. Lepo te pozdravlja
urednik
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi ljube žene in mame ŠTRBUCELJ ANE roj. KREŽE
se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sosedom za pomoč in darovane vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku, sosedi Milki Dragar za pomoč na domu, godbi na pihala in pevskemu zboru za žalostinke ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na dolsko pokopališče v tako velikem številu.
Žalujoči mož Slavko, sin Stanko in hčerka Olgica ter ostalo sorodstvo.
Zbrali se bodo najstarejši stanovalci
Krajevna organizacija Socialistične zveze in svet krajevne skupnosti Hrastnik — spodnji del sta že v drugi polovici letošnjega leta pričeli z akcijo, da v počastitev 25-letnice osvoboditve pripravita srečanje vseh tistih stanovalcev iz našega področja, ki so stari nad 70 let. Na zadnjih sestankih je bil določen tudi datum tega srečanja, ki bo 19. 12. v dvorani samoupravnih organov Steklarne Hrastnik.
Praznovanje
Tudi v letošnjem letu bo krajevna organizacija Socialistične zveze organizirala praznovanje za naj mlaj še občane na področju spodnjega dela Hrastnika. Praznovanje bo v dneh 26. in 28. decembra. Dedek Mraz bo s svojim spremstvom pričakal otroke v našem vrtcu. Obvestiti moramo starše tistih otrok, ki bodo vabljeni na praznovanje in obdari-
Oba iniciatorja za to srečanje sta se obrnila za materialno podporo na obe gospodarski organizaciji iz našega predela in njihove sindikalne podružnice.
Srečni bi bili, da bi bili vsi vabljeni na tisti dan toliko zdravi, da bi se lahko udeležili tega srečanja, ki bo prvo take vrste po osvoboditvi, prav tako pa se bomo potrudili, da jjm bodo skupne urice čim prijetnejše ob programu, ki jim ga bodo priredili naši najmlajši.
dedka Mraza
tev, da bo letos to praznovanje za nekatere podružnice tudi v dopoldanskem času, otroci iz področja podružnice Frtice pa bodo v tem letu vabljeni na praznovanje v vrtec pri Rošu.
Želimo polno sproščenost in vesele trenutke našim najmlajšim ob njihovem praznovanju.
KO SZDL
Cicibani in pionirčki! Kmalu nasvidenje! Dedek Mraz
NAGRADNA KRIŽANKA
	95(	r*	DELAVSKI SVET	VELIKI TREBUHI	RIMSKI BOG LJUBEZNI	PEVKA LISAC	VOLNENA TKANINA	JUNAŠKE PESNITVE	VINORODNA RASTLINA	NESTRO= KOVNJAK	ELDA VILER	POD	M	HITRO IZ= GUBLJANJE NA VIŠINI	ITALIJANSKI NAFTNI KONCERN	CIGLER JANEZ	PRED BOM8AMI VAREN PROSTOR	OSLO	
TOVARNE DELAVCEM			►										AMER.FILM. IGRALEC						
									I 1 i				KOMPONIST ROBEŽNIK						
fe197C			►																
																		VRSTA VRBE	
SESTAVIL; KARLI DREMEL	AJDA	TRD ČRN KAVČUK	TROPSKI KOMARJI								TIP AVTOMOBILA					STENA			j
			NEBESNI POJAV								DEL PISALNEGA STROJA								
IQLAVEC, BOR								SLIKA GOLEGA TELESA				RADIJ			TOVARNA V CELJU	PRVA ŽENSKA OTOK V IR; SKEM MORJU			
												VNOVIČNA IZVOLITEV							
AVARI					PETER OVSEC			LUTKA	NADLEŽNA ŽUŽELKA	HRV. ILUSTR REVIJA									
					GRAJSKI ODERUH					NAŠE PRI-STANIŠČE						IZRASTEK V USTIH			
JOKANJE				BARIJ			IZUMITELJ TELEGRAFA						SRD, BES					SEVER	
				SLAVNI QRSKI GOVORNIK															
							APNENEC V KOTLU											ITALIJANSKI SPOLNIK	
CINK			DENISOVIČ IVAN			SKRINJICE, ŠKATLICE							LJUBEZENSKI PESNIK						—
			RUSKI DROBIŽ										GORA V JULIJCIH						
SLADKA ALKOHOLNA PIJAČA						PRERO = ČIŠĆE								OBREŽJE					
						ZAMAH S SEKIRO													
PRISTAŠI ATOMIZMA									POVRŠINA					KRAJ OB DONAVI V SREMU	NIKOLAJ OMERSA	MORSKA RIBA	GLAVNA SUROVINA 7A TISKARNE	STOPNJA POPOLNOSTI, VZOR	OČESNI U-LOČEK PRI JOKANJU
M	KROQLA	PRINCIP							MIGLJAJ Z OČESOM	POLJSKA REKA	STARA PISAVA								
		REKAV JUŽNI AFRIKI																	
ŽITARICA					TRGOVSKI RAČUN						DRŽAVA V ZDA								
					KLARINE1 TIST SOSS														
SLABA HIŠA						KRAJ BLIZU VRHNIKE					DANEU				POZIV, KLIC				
DEL ROKE						LAHKO HLAPLJIVA TEKOČINA					ODMEV				NEKDANJI MEHIŠKI PRE0SEDNIK				
															KALIJ				
SARMAH I I						CUNJA, KRPA					AKTI N U			Ž. IME (DRAGA)					
Za pravilno rešitev današnje križanke razpisujemo 7 nagrad:
1.	nagrada	30	din
2.	nagrada	20	din
3.	do 7. nagrada	10	din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »Steklarja« Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do sobote
19.	decembra.
NAGRAJENI REŠEVALCI
J
Za nagradno križanko, objavljeno v 11. številki »Steklarja«, smo prejeli 61 rešitev. Žreb je namenil nagrade naslednjim:
1.	nagrada (30 din) : Beljakovič Tanja:
2.	nagrada (20 din) : Cvetko Franc;
3.	do 7. nagrada (po 10 din) : Grčar Karli, Špeglič Mimi, Špacapan Marjan, Povše Vili, Ran-cinger Silva.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: prst, kodeks, imam, krava, obitek, bola, mramor, korala, ispa, kletar, gad, pilaster, retina, Orr, Ahil, skok, Sadi, carina, tonalit, Atbara, iris, Odak, ioni, koala, šlep, ena, lin-dan, Kiros, indigo, otitis, Ann, čistina, aba, ork, Real, Klinar, Krn, bar, Jana, ranar, vrag, Ada, Elis, Avari, kača, kad.
SLOVENIJA
20.	avgusta 1936 — v Sloveniji splošna stavka tekstilnih delavcev, ki je trajala do 22. septembra in je zajela 8500 delavcev iz 57 podjetij.
*
22. avgusta 1922 — na Rožniku (Ljubljana) se je končala I. državna ilegalna konferenca SKOJ (ljubljanski kongres).
V KRONIKI
26. avgusta 1939 — na Brdu pri Kranju je bil podpisan sporazum Cvetkovič — Maček. Ustanovitev banovine Hrvatske.
17,—18. vagusta 1941 — v Mariboru so ustrelili 13. rodoljubov, med njimi člana CK KP Slovenije Slavka Šlandra in članico KP za Štajersko Slavo Klavoro — oba narodna heroja.
Braun transistorski plinski vžigalnik — gladka funkcionalna izvedba
Dopisujte
v naš list
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega ata in starega ata
RAČKI IVANA
se iskreno zahvaljujemo vsem tistim, ki so ga imeli radi ter mu izkazali spoštovanje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izražamo dr. Toplaku in dr. Urbančevi za nesebično zadnjo pomoč.
Najlepša hvala vsem tistim, ki so darovali vence in cvetje, godbenikom in pevcem Svobode II. ter govornikom, sosedom in znancem za pomoč in tolažilne besede. Zahvaljujemo se prav vsem, ki so nam izrazili sožalje.
Žalujoča Milena, Bruno, Franci in Venci z družinami.