Novi doktorji znanosti Lado KUTNAR v • razevanJe Tema: VPLIV OKOLJSKlli DEJAVNTKOV NA BIOTSKO RAZNOVRSTNOST POKLJUŠKIH BARJANSKJH SMREKOV IJ Mentorica: doc. dr. Alenka Gaberščik, somentor prof. dr. Andrej Martinčič Zagovor: 17. oktober 2000 Lado Kutnar se je rodi l leta 1966 v Ljubljan i. Po končani srednj i naravoslovni šoli se je leta 1986 vpisal na univerzitetni študij gozdarstva, ga uspešno končal in nadaljeval nato s podiplomskim študijem sistematike in ekologije na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete. Magistrski študij je uspešno končal leta 1997 z zagovorom magistrskega dela Primerjava vrednotenja lastnosti gozdnih fitocenoz in nj ihovih rastišč na primeru Landolta, Ellenberga i11 Koširja. Po opravljenem pripravništvu v gozdarski operativi je od leta 1993 zaposlen na Gozdarskem inštitutu Slovenije, kjer se ukvarja predvsem z analizo ekoloških, rastnib in vegetacijskih razmer. Šntdijsko se je izpopolnjeval v Kanadi in v Avstriji. V svoji disertacij i je posegel na področje šotnatih barij, tj. mokriščnih ekosistemov, ki so zaradi človekovega vpliva čedalje bolj ogroženi. Namen disertacije je bil spoznavanje vegetacijskih in rast iščnih značilnosti batjanskih smrekovij znotraj gozda na Pokljuki kot osnove za ustrezen nač i n gospodarjenja, ohranitev barij in njihove naravne biodiverzitete, ugotavljanje biotske raznolikosti pokljuških batjanskih smrekovij in prehodov v sosednje ti pe vegetacije ter njihova odvisnost od okoljskih dejavnikov. S fitocenološkimi popisi, narejenimi na posameznih vzorčnih ploskvah ter grupiranimi s klastrsko analizo, je dokazal, da pripada vegetacija smrekovih barij šestim združbam iz treh vegetacijskih razredov. V nasprotju z barj i z rušjem, ki so izolirani otoki, kažejo smrekova barja medsebojne razvojne povezave in povezavo s smrekovo gozdno združbo v okolici barij. Grupiranje raziskovalnih ploskev je učinkovito prikazal ntdi z DCA-ordinacijo v dvorazsežnem prostoru, vse skupaj pa je pokrepil še z DCA-ordinacijo značilnih vrst po ploskvah in skupinah. Floristično-vegetacijska podoba oz. gmpiranje raziskovalnih ploskev s pomočjo klastrske analize in DCA-ordinacije se jasno odražajo tudi v rezultatih proučevanja kemizma tal in talne vodne razstopine ter v vodnem režimu. Dokazal je, da obstajajo med posameznimi skupinami značilne razlike v pogledu talnih tipov, trenutne vlažnosti tal in nekaterih kemijskih parametrov v tleh in taJni razstopini, kar jasno priča o odloči lnem vplivu okoljskih dejavnikov na floro in vegetacijo in sočasno o fito indikacijski vrednosti mnogih vrst. Posebno mesto v raziskavi je posvetil smreki zaradi njene edifikatorske vloge v vegetacijskem pogledu. Nadvse ilustrativne so dendrometrijske analize. Izmerjeni rastni parametri pri nesigninkantnih razlikah v starosti dreves na posameznih skupinah ploskev kažejo značilne razlike. Te povezuje z razlikami v vodnem režimu in kemizmu tal na posameznih skupinah ploskev oz. z dostopnostjo hranil. Slednje se odraža tudi v rezultatih fo liamih analiz. Polona KALAN Tema: UPORABA ZDRUŽENIH VZORCEV ZA ČASOVNO SPREM LJANJE KAKOVOSTI TAL Mentorica: prof. dr. Katarina Košmelj Zagovor: 27. oktober 2000 Polona Kalan se je rodila leta 1967 v Ljubljani. Po končani osnovni in srednji šoli se je vpisala na študij kemije na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Za svoje diplomsko delo je leta 1992 prejela Krki no nagrado. Leta 1992 se je vpisala na magistrski študij na oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete in ga konča la leta 1996. Od leta 1992 je zaposlena na Gozdarskem inštitutu Slovenije, na oddelku za gozdno ekologijo. Študijsko se je izpopolnjevala v Avstrij i in ZDA. Doslej je objavila 9 znanstvenih člankov, 2 strokovna članka, ima pa tudi več objavljenih referatov na znanstvenih konferencah. Predmet njene doktorske disertacije je vrednotenje kakovosti gozdn ih tal z različnimi kemičnimi parametri tal. Disertacija je vsebinsko nadaljevanje magistrskega dela, v katerem je ugotovila, da je variabilnost kemičnih parametrov v tleh zelo velika, kar pogojuje veliko število potrebnih odvzemnih mest, s tem pa rastejo stroški. Zato se je v disertacij i posvetila uporabi zdmženib vzorcev tal, pri čemer je izhajala iz dvostopenjskega vzorčenja in ga nadgradila tako, da je talne vzorce s posamezne parcele združila v en združeni vzorec. Dokazala je, da je mogoče z uporabo zdmženib vzorcev z enakimi denarnimi sredstvi bistveno povečati učinkovitost raziskave. 284 GozdV 59 (2001) 5-6 1 Kadri Darij KRAJČIČ Tema: DRŽAVNI GOZDOVI V SLOVENIJI KOT LASTNINSKA KATEGORIJA IN OBJEKT GOSPODARJE- NJA Mentor: prof. dr. Iztok Winkler Zagovor: 27. december 2000 Darij Krajčič seje rodil leta 1965 v Mariboru, kjer je tudi končal osnovno in srednjo šolo. Leta 1984 seje vpisal na visokošolski študij gozdarstva na Biotehniški fakulteti in ga končal leta 1990. Leta 1992 se je vpisal na podiplomski študij gozdarstva in ga končal leta 1996 z zagovorom magistrskega dela Vpliv vlaganj v gozdove na povečanje njihove vrednosti. Po diplomi se je zaposlil na Gozdnem gospodarstvu Nazarje, kjer je imel do leta 1995 različne dolžnosti, med drugim je bil direktor dveh obratov. Od leta 1995 je zaposlen kot raziskovalec na oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete. Raziskovalno dela na področju ekonomike in organizacije gozdarstva, doslej je objavil 15 znanstvenih člankov in ima 6 objavljenih referatov na domačih in mednarodnih znanstvenih srečanjih. Doktorand se je lotil raziskovanja problematike, kije za Slovenijo pomembna, bila paje doslej pogosto zanemarjena, saj seje zdel obstoj družbenih oz. državnih gozdov kar samoumeven. Spremenjene družbene razmere, prenos družbenih gozdov v državno last in spremembe pri organizaciji gospodarjenja z državnimi gozdovi so narekovali podrobno osvetlitev nastanka in razvoja državnih gozdov ter kritično presojo učinkovitosti gospodarjenja z njimi. Doktorand je opravil obsežen zgodovinski pregled gospodarjenja z državnimi gozdovi v Sloveniji in ga primerjal s podobnimi razmerami v tujini. Pri svojem raziskovanju je uspešno kombiniral zgodovinske in analitične metode s pogledi, ki jih je pridobil z mnenjsko raziskavo med strokovnimi delavci v gozdarstvu. Pri tem je izhajal iz spoznanja, da se v družbenem razvoju povečujeta socialna in okoljska vloga gozdov, kar povečuje nasprotja med družbo in lastniki gozdov, med javnim in zasebnim interesom. Ta so objektivno najmanjša pri gospodarjenju z državnimi gozdovi.Analiza gospodarjenja z državnimi gozdovi v Sloveniji je pokazala, da ti gozdovi izpolnjujejo večino vseevropskih meril in kazalnikov za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, kar se kaže v krepitvi proizvodnega potenciala teh gozdov in doseženi stabilnosti gospodarjenja. Analiza pa je opozorila tudi na nezadostno izrabo tega naravnega potenciala in s tem povezan nezadosten obseg vlaganj v gozdove. Državni gozdovi so smiselna lastninska kategorija, vendar bi se za še učinkovitejše gospodarjenje z njimi morali ustrezneje organizirati. Zlasti sedanja ureditev, ki vključuje na eni strani odtujena upravljanje državnih gozdov, na drugi pa neposredno gospodarjenje na podlagi koncesij, ne daje optimalnih rezultatov. Na podlagi analize sedanje organiziranosti gospodarjenja z državnimi gozdovi se doktorand zavzema za organiziranost državnega sektorja gozdarstva v javnem podjetju. Mirko MEDVED Tema: GOZDNOGOSPODARSKE POSLEDICE POSESTNE SESTAVE SLOVENSKIH ZASEBNIH GOZDOV Mentor: prof. dr. Iztok Winkler Zagovor: 27. december 2000 Mirko Medved se je rodil leta 1959 na Jesenicah. Leta 1978 je končal srednjo gozdarsko šolo v Postojni in se nato vpisal na visokošolski študij gozdarstva in ga uspešno končal leta 1983. Leta 1991 pa je z uspešnim zagovorom magistrskega dela Vključevanje lastnikov gozdov v gozdno proizvodnjo končal tudi magistrski študij gozdarstva. Leta 1982je bil zaposlen na gozdarskem oddelku Biotehniške fakultete, od leta 1983 do 1985 na Gozdnem gospoM darstvu Kranj, od leta 1986 je raziskovalec na Gozdarskem inštitutu, od leta 1995 pa vodi oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko. V letih 1987M 1998 je delal tudi kot asistent na gozdarskem oddelku Biotehniške fakultete na področjih: organizacija gozdarskih del, pridobivanje lesa, ergonomija. Raziskovalno dela predvsem na področju pridobivanja lesa in še posebej v zasebnem sektorju. Aktivno sodeluje v delovnih skupinah mednarodne zveze gozdarskih raziskovalnih organizacij. Doslej je objavil 7 znanstvenih in 9 strokovnih člankov in ima objavljenih 19 referatov na znanstvenih strokovnih srečanjih doma in v tujini. Je soavtor 7 strokovnih monografij. Svojo disertacijo je osnoval na obsežni anketi, ki je bila opravljena v okviru širšega raziskovalnega projekta na oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete in Gozdarskem inštitutu in ki je zajela 965 lastnikov gozdov. To mu je omogočilo, da je dosedanja raziskovanja problematike gospodarjenja z zasebnimi gozdovi trdno empirično podprl. Podrobno in temeljito je analiziral posamezne dejavnike, ki so posledica posestne sestave zasebnih gozdov in odločilno GozdV 59 {2001) S-6 285 • e vplivajo na učinkovitost gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Ob dveh sintetičnih družbeno-gospodarskih indikatorjih lastninske in posestne sestave zasebn ih gozdov, to sta razdrobljenost posesti in socialno-ekonomska sestava gospodinjstev lastnikov gozdov, je pokazal in analiziral še gozdnogospodarske in socialno-ekonomske indikatorje, ki opozarjajo na gozdnogospodarske posledice posestne sestave naših gozdov. Posestna sestava slovenskih zasebnih gozdov je neugodna, kar se kaže v veliki razdrobljenosti posesti, njenih neprimernih obli.kah in majhni povprečni posesti. To ima pomembne gozdnogospodarske posledice. Gozdovi na majhni razdrobljeni posesti so slabše ohranjeni in imajo nižjo hektarsko lesno zalogo. Proučil je, kako se posestna sestava odraža v pripravljenosti za gospodatjenje z gozdom, pripravljcttnsti za lastno delo v gozdu, usposobljenosti za gospodarjenje ter posledično v opremljenosti z delovnimi sredstvi za delo v gozdu pa tudi v ekonomski navezanosti na gozd. Pri vseh kazalcih se je pokazala visoka stopnja povezanosti z velikostjo gozdne posesti, karvodi v sklepno ugotovitev, daje tudi za gospodatjenje z zasebnimi gozdovi primernejša večja posest primernih naravnih oblik. Uspešnejše gospodarjenje z gozdovi poleg tega zagotavljajo tudi kmečki lastniki gozdov, ki so bolj pripravljeni, usposobljeni in bolje opremljeni za gozdno delo. Ker ni pričakovati korenitih sprememb v posestni sestavi zasebnih gozdov, opozarja in analizira tudi možnosti in interes za povezovanje malih lastnikov gozdov v razl ične oblike povezovanja, zlasti v zadruge in strojne k.rožke. V spomin Tonetu Simoniču Prijatelju Franetu z željo, da bi spoznal in razumel tudi divjad. Snežnik Il. 6. 79 Tone Simonič To posvetilo mi je napisal v svojo knj igo Smjad, biologija in gospodarjenje. S temi željami se je obračal na gozda~e, lovcem pa je dopovedoval, da so poleg "koristne rastlinojede divjadi" pomembni tudi rastlin- stvo in mesojedi. Hvalevredno pa je, da so njegove ideje o celovitosti gozda prodrle v nov zakon o goz- dovih. Široko razmišljajočega eko loga ni vzelo za svojega ne gozdarstvo ne lovstvo. Enkrat so se mu odpove- dovalj eni, drugi pa so ga imeli za svojega, nedolgo zatem je bilo ravno obratno, prepogosto pa je bi l v svoj ih razmišljanjib osamljen. Bil ni nikogaršnji, bilje ekološko usmerjen gozdar, ki je videl gozd kot celoto, z vsemi rastlinskimi in živalskimi vrstami, ki vanj sodijo. S Tonetom Simoničem sem se srečal konec šest- desetih let. Leta 1968 je izdelal za Gojitveno lovišče "Jelen" Snežnik načrt, in to prav v obdobju, ko so se pričele v gozdovih snežniška-javorniškega masiva pojavljati vse večje škode zaradi rastlinojede divjadi. Načrt je predvideval, da bi morali preko kontrolnih plo- skev ugotavljati škode in z naraščanjem te tudi pove- čevati odstrel. Hkrati pa je bi lo z odstrel om predvideno 286 lztok Winkler tudi uravnavanje strukture, saj je škoda odvisna tudi od strukture populacije. Obenem paje načrt predvidel, da se mora izboljšati tudi okolje, v katerem živi jele- njad. Rezultat tega je bilo med drugim to, da je Gozdno gospodarstvo Postojna v sodelovanju z Inštitutom za gozdno in lesno gospodarstvo leta 1969 položilo 64 parov ploskev velikosti 7 x 7 m (ena ograjena, ena neograjena). Razmere so se zaostrile, škode so bile vse večje, močno otežena, praktično onemogočena je bila obnova starihjelovih sestojev. Vse to je 15.junija 1973 pripe- ljalo do posvetovanja o škodah, ki jo je povzročala jelenjad v gozdovih postoj nskega gozdnogospodar- skega območja. Ogleda nekaterih ograjenih kontrol- nib ploskev v revitj ih Leskova dolina, Jurjeva dolina in Mašun so se udeleži li predstavniki ministrstva za kmetijstvo i11 gozdarstvo, nekaj republiških poslan- cev, predstavniki Lovske zveze Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Inštituta za gozdno in lesno gospodar- stvo, Biotehniške fakultete, območne lesne industrije, Poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij ter kmetov in gozdarjev iz območja. Ti negativni pojavi so že leta 1969 napotili napredne !ovce in gozdatje k iskanju rešitve iz nastalega polo- žaja. Kmalu je postalo jasno, da ne bo mogoče doseči izboljšanja ločeno po posameznih loviščih , brez jasno postavljerub ciljev za širše ekološko zaokroženo obmo- Gozd V 59 (2001) 5-6